Ko opazujemo, kako samozavestno se veliki jezikovni modeli umetne inteligence odzivajo na zapletene miselne naloge, se zlahka ujamemo v staro past: učenje začnemo razumeti kot shranjevanje podatkov. Ti sistemi se nam zdijo kot nekakšne gigantske baze podatkov, ki so preprosto arhivirale celoten internet. S to napačno prispodobo nato presojamo tudi lasten um: zdi se nam, da je učenje zgolj proces mehanskega “nalaganja” podatkov v spomin.

A tako kot ta prispodoba ne velja za človeške možgane, ne velja niti za nevronske mreže. Generativna umetna inteligenca ne deluje kot arhiv dobesedno shranjenih besedil. Njeno učenje ni kopičenje informacij, ampak grajenje pomenskih struktur na osnovi podatkov. Skozi milijarde ponovitev model iz množice besedil izlušči vzorce in zgradi večdimenzionalni matematični prostor, v katerem so pojmi razporejeni glede na njihove medsebojne pomenske razdalje in odnose. Stroj se tako ne nauči zgolj reproducirati podatkov, ampak vzpostavi sistem povezav, odnosov in pomenskih bližin. Surova informacija zanj ostaja zgolj šum, dokler skozi optimizacijo ne postane del trdne strukture modela.

Ta logika strojnega učenja nam ponuja presenetljivo uporabno prispodobo za tisto, kar imenujemo resnično človeško razumevanje. Tudi naše znanje se nikoli ne vzpostavi le z golim arhiviranjem dejstev v spominu. Učenje je izrazito ustvarjalen proces, v katerem sistematično gradimo svoje lastne notranje pomenske strukture.

Kako premagati iluzijo znanja?

Predstavljajmo si tipičen študijski proces. Pred seboj imamo strokovno besedilo, ki ga začnemo brati. Ker je vsebina pojasnjena sistematično in celostno, besedilu naša misel zlahka sledi. Vzamemo marker in podčrtamo ključne odlomke. Ko čez nekaj ur ponovno preletimo te poudarke, nas preplavi močan občutek domačnosti. Pomislimo: “Saj to je vendar povsem logično, to razumem.”

Vendar se prav v tem trenutku učenja največkrat zgodi usodna napaka. Ujamemo se v past, ki se imenuje iluzija kompetentnosti. Naši možgani so evolucijsko prilagojeni za prepoznavanje vzorcev in varčevanje z energijo. Ko drsimo čez jasno in tekoče napisano besedilo, naši možgani to lahkotnost branja napačno interpretirajo. Enostavnost miselnega procesiranja informacij zamenjajo za dejansko razumevanje snovi. Tako lahko močno precenimo svoje znanje preprosto zato, ker nam ga v danem trenutku ni bilo težko priklicati.

V resnici pa v tej fazi učenja še nismo zgradili lastne miselne strukture, ki bi ji lahko rekli dejansko razumevanje. Informacije so sicer vstopile v našo zavest, a so ostale izolirane in pasivne. Razlika med tem, da nekaj zgolj prepoznamo, ko nam je ponujeno na papirju, in tem, da zmoremo to isto vsebino samostojno priklicati iz glave, je namreč izjemno velika.

Ta slutnja, da je dejanski priklic informacij, brez opore v besedilu, naporen, je tudi glavni razlog, zakaj se nadaljnim fazam učenja pogosto izogibamo. Odlašanje večinoma ni zgolj znak lenobe ali slabe organizacije, ampak tudi naraven obrambni mehanizem možganov, ki se želijo izogniti prihajajočemu kognitivnemu stresu. Um se raje zateče k lažjim, pasivnim opravilom ali pa k udobju ponovnega branja. A udobje pri učenju ni znak inteligence ali dobrega spomina; je zgolj zanesljiv simptom, da z resničnim procesom izgradnje znanja sploh še nismo začeli.

Napake so nujni del učenja

Pravo učenje, ki v našem umu pusti trajno sled, se začne šele v trenutku, ko miselno udobje zavestno prekinemo. Predstavljajmo si, da na videz jasno besedilo odložimo, zapremo knjigo in si poskušamo ključne pojme razložiti s svojimi besedami na glas, ali pa vse skupaj zapisati na prazen list papirja. V tistem trenutku se šele zavemo, koliko smo se dejansko že naučili, saj se nam prvič skoraj gotovo zatakne. Pravih besed praviloma ne najdemo, spomin pa je poln vrzeli, tako da se v teh trenutkih največkrat soočimo z izjemno neprijetnim občutkom lastne nevednosti.

Večina to frustracijo napačno interpretira kot osebni neuspeh ali dokaz, da snovi preprosto ne razumejo. Zato se hitro zatečejo nazaj v varno zavetje ponovnega branja, da bi ublažili ta kognitivni stres. A psihologija učenja nam svetuje natanko nasprotno: to mukotrpno brskanje po spominu ni napaka v sistemu učenja, ampak je njegov glavni motor. Gre za namerno povzročanje nelagodja, s katerim možgane prisilimo v to, da sprožijo procese, s katerimi se nove spominske povezave vzpostavljajo in utrjujejo.

Če se vrnemo k naši prispodobi strojnega učenja, je vzporednica zelo nazorna. Umetna nevronska mreža se ne uči s tem, da bi podatke zgolj prebrala in shranila, ampak tako, da ob vsaki napovedi preveri odstopanje od pravilnega odgovora. Prav to odstopanje sproži algoritem, t. i. backpropagation ali povratno širjenje napake, ki popravi in na novo uravna notranje uteži nevronske mreže. Napaka je torej tista, ki sistem prisili v strukturno spremembo. Popolnoma enako velja tudi za človeški um. Neznanje, ki se ga zavemo ob poskusu priklica informacije iz spomina, in napake, ki jih ob tem delamo, so pomemben del učenja. Kdor se izogiba temu naporu, se izogiba samemu učenju.

Od ponavljanja k razumevanju

Ko se soočimo z začetnim šokom luknjičavega spomina in z muko prikličemo razkropljene delce informacij, nastopi zadnji, ključni korak osmišljanja. Zdaj moramo te izolirane koščke strukturirati na novo in jih povezati v smiselno celoto. Ta proces zahteva iskanje vzročno-posledičnih povezav. Znanje namreč ne nastane s ponavljanjem tujih besed, ampak s prevodom kompleksnosti v lasten, notranji jezik in z grajenjem trdnega, argumentiranega modela.

To nikakor ni lahko opravilo, saj ne gre za pasivno ponavljanje, ampak za aktivno iskanje povezav, struktur in ustvarjanje širše slike. Prav pri pomoči v tej fazi učenja se najbolj pozna razlika med dobrimi in slabimi učitelji. Dober učitelj nikakor ni zgolj vir podatkov, saj so ti brez težav dostopni v knjigah, ampak učencu pomaga, da si ustvari zanesljivo osnovno miselno strukturo, ki jo lahko nato samostojno izboljšuje in nadgrajuje. Če te osnovne strukture učenec oziroma študent nima in je soočen le z množico podatkov, bo zelo težko sam sploh začel graditi miselno zgradbo, ki mu bo omogočala dejansko razumevanje.

Najboljši preizkus te sinteze je poskus ponovitve razlage na drugi ravni ali v drugem kontekstu. Dokler se pri razlagi skrivamo za naučenim žargonom, obstaja velika verjetnost, da snovi v resnici še ne razumemo, ampak zgolj recitiramo naučene besede. Pravo razumevanje se pokaže šele v zmožnosti, da zapleten pojem analiziramo in zgradimo argument, ki zdrži logično presojo brez uporabe strokovnega besednjaka.

Vzemimo za primer pojem entropije v fiziki. Tisti, ki si je definicijo zgolj zapomnil, bo preprosto ponavljal, da je entropija “mera za neurejenost sistema” in morda znal napisati še kakšno enačbo. Tisti pa, ki je ta isti koncept zares predelal skozi kognitivni napor, ga bo znal prizemljiti in razložiti, da pri entropiji ne gre za nekakšno skrivnostno silo, ki povzroča kaos, temveč za statistično verjetnost. Znal bo denimo zgraditi analogijo, po kateri obstaja neprimerno manj načinov, da je steklen kozarec cel in urejen, kot pa načinov, da je razbit v črepinje. Zato se narava spontano pomika proti stanjem, ki so statistično verjetnejša.

V tej fazi znanja nismo več zgolj bralci ali pasivni arhivisti tujih misli; postali smo avtorji lastnega razumevanja. Abstraktne ideje smo umestili v konkretne povezave, miselni model pa je tako pripravljen na uporabo, kritiko in nadaljnjo nadgradnjo.

Kako znanje postane trajno?

Zgraditi takšen trajno uporaben miselni model v zgolj enem popoldnevu učenja seveda ni mogoče. Če želimo, da struktura preživi in postane odporna na pozabljanje, moramo v proces učenja vplesti še dve ključni varovalki: časovno razporeditev in širino preučevane snovi.

Prva varovalka je premagovanje naravne krivulje pozabljanja skozi razporejeno učenje. Informacij ne smemo poskušati vtisniti v spomin v enem samem, intenzivnem kampanjskem učenju. Znanje mora dozoreti. Snov moramo zavestno pustiti, da se v spominu nekoliko posede in jo delno pozabimo, preden jo čez nekaj dni ali tednov ponovno poskušamo priklicati. Prav tisti trenutek, ko je priklic zaradi minevanja časa najtežji in zahteva največ napora, je najbolj produktiven za trajno utrjevanje nevronskih povezav in stabilizacijo naučenega modela.

Druga varovalka je prepletanje. Med učenjem zelo pogosto pademo v past, da naenkrat do onemoglosti rešujemo ali preučujemo le en tip problema, dokler ne dobimo občutka, da nekaj res znamo. Struktura razumevanja pa postane zares robustna šele, ko pojme pomešamo. Ko med učenjem namenoma preskakujemo med sorodnimi, a različnimi temami – na primer med različnimi matematičnimi funkcijami, kemijskimi reakcijami ali zgodovinskimi obdobji – se naši možgani ne naučijo zgolj reševanja specifičnih problemov. Naučijo se tistega najpomembnejšega: hitro in natančno prepoznati ter identificirati, kateri problem imajo sploh pred seboj in katero orodje morajo zanj uporabiti.

Kako se lotiti učenja?

Teoretično razumevanje teh mehanizmov učenja je eno, prenos v vsakodnevno prakso pa nekaj povsem drugega. Najboljše in najbolj neposredno orodje, ki nam prepreči zdrs v pasivnost branja, je zato preprosta metoda preberi, ponovi, preveri, h kateri se lahko zavestno ves čas vračamo.

Namesto da ure in ure presedimo za knjigo, učni proces razčlenimo. Najprej preberemo kratek, smiselno zaključen odsek besedila ali zapiskov. Ko ta odsek predelamo in se nam zdi, da ga razumemo, sledi ključni korak: knjigo ali zvezek moramo zapreti. V fazi obnove nato poskušamo izključno po spominu ta isti koncept na glas razložiti ali pa njegove ključne argumente in povezave skicirati na prazen list papirja.

Prav v tej fazi bomo doživeli tisto nujno miselno trenje in se neprijetno soočili z vrzelmi v lastnem spominu. Šele ko smo iz spomina iztisnili absolutno vse, kar lahko, preidemo v zadnjo fazo in svoje znanje preverimo pri izvirniku. Znova odpremo knjigo, natančno določimo, kje so nastale luknje v naši razlagi, in popravimo lastne logične ter faktografske napake.

To je le eden od možnih pristopov, s katerim aktiviramo najpomembnejšo fazo učenja: trenutek, ko nehamo zgolj prepoznavati informacije in začnemo iz njih graditi lastne miselne povezave. Prav tu nastaja znanje v pravem pomenu besede, ne zgolj pomnjenje podatkov. Dober učitelj zna učence oziroma študente z razlago, vprašanji in nalogami pripeljati do tega, da ne ostanejo pri pasivnem branju, ampak vstopijo v zahtevnejšo fazo samostojnega oblikovanja razumevanja.

Preverjanje zgrajenih modelov

Če učenje razumemo kot proces osmišljanja in ne kot mehansko shranjevanje podatkov, potem mora temu nujno slediti tudi preverjanje znanja. Tradicionalni model, v katerem se študij zaključi z izpitom iz pomnjenja podatkov ali z vprašanji izbirnega tipa, preverja in nagrajuje zgolj začetno fazo učenja – zmožnost prepoznavanja in pomnenja vzorcev ter podatkov. Namesto sposobnosti ponavljanja dejstev, ki so danes skoraj vsak trenutek dostopna prek telefona, bi morali akademski procesi preverjati tisto, kar je zares pomembno: kakovost, trdnost in uporabnost zgrajenih miselnih modelov.

Pravi preizkus takšnega bolj temeljitega razumevanja naučene vsebine predstavljajo izpiti z odprto knjigo. Če imajo udeleženci lahko na voljo vso literaturo in lastne zapiske, testiranje priklica dejstev iz spomina takoj izgubi ves smisel. Naloga mora biti v tem primeru zasnovana tako, da obilica dostopnih podatkov ne pomaga prav nič, če teh informacij posameznik ne zna uporabiti pri reševanju problema v povsem novem kontekstu. Merilo uspeha ni več obseg spomina, ampak zmožnost samostojne gradnje in aplikacije ustvarjenega miselnega modela.

Še močnejši mehanizem pa je preverjanje skozi prepoznavanje napak. Namesto da od posameznika zahtevamo ponovitev uveljavljene teorije, mu predložimo namerno pomanjkljiv, a izjemno prepričljivo napisan strokovni argument. Naloga je, da besedilo analizira, najde skrito pojmovno vrzel in utemelji popravek. Podobno funkcijo preverjanja opravljajo tudi naloge, ki zahtevajo predelavo zapletenega in abstraktnega problema v natančne, vzročno-posledične operativne korake.

Znanje kot model, ne kot arhiv

Celoten proces učenja je tako potovanje od pasivnega udobja prepoznavanja vzorcev, skozi produktivno krizo miselnega trenja in napora, do končne, avtorske sinteze miselnih modelov. Učenje tako nikakor ni arhiviranje, temveč osmišljanje. Znanje, ki v nas trajno ostane in ki je dejansko pripravljeno za uporabo, je vedno samo tisto, ki smo ga morali skozi miselni konflikt zgraditi sami, pri čemer pa so nam lahko v veliko pomoč dobri učitelji in nazorni učbeniki, ki ne ponujajo le podatkov, ampak nas vodijo tudi pri ustvarjanju lastnih miselnih struktur razumevanja.

V dobi, ko generativni modeli umetne inteligence prevzemajo mnoga miselna opravila, postaja ta uvid ključen. Če učenje razumemo zgolj kot kopičenje informacij v glavi, smo bitko z algoritmi že zdavnaj izgubili. V svetu, kjer so informacije skoraj ves čas na dosegu roke, edina zares relevantna veščina ni več zmožnost pomnjenja besedil, temveč sposobnost, da v morju podatkov samostojno prepoznamo anomalije, zgradimo miselne modele in jih znamo z močnimi, logičnimi argumenti ubraniti.

Znanje namreč ni statičen arhiv, iz katerega zgolj črpamo podatke. Je živa struktura pomena. Ko naleti na problem, ki ga ne zna več pojasniti, se pravo razumevanje ne sesuje. Preoblikuje se. Prav v tej zmožnosti, da svoje modele popravljamo, širimo in branimo z argumenti, je danes najpomembnejša razlika med golo informiranostjo in dejanskim znanjem.

Subscribe now

Ena najpretresljivejših ironij biologije je avtoimunska bolezen. Telesa ne pokonča zunanji vsiljivec, denimo virus ali bakterija, ampak ga na kolena spravi njegov lastni obrambni aparat. Ko se ta mehanizem iztiri, začne v zdravih celicah prepoznavati grožnjo in v imenu samozaščite poškoduje lastno telo.

Če pogledamo sodobno družbeno in politično resničnost, se zdi ta biološka metafora neprijetno povedna. Še tako suhoparna strokovna ali tehnična razprava se v hipu lahko vname in spremeni v ideološki spopad na življenje in smrt. Javni prostor vse manj spominja na forum, kjer se soočajo različne ideje, in vse bolj na telo v stanju kroničnega vnetja. Nasprotni politični poli se ne dojemajo več kot nujni, čeprav pogosto naporni deli iste celote, temveč drug v drugem prepoznavajo tujek, ki ga je treba odstraniti.

Vendar kompleksna družba lahko dolgoročno dobro deluje le, če je sposobna nevarnosti zaznavati z več strani hkrati. Levi pol tako v biološki metafori deluje kot občutljiv živčni sistem: zaznava družbene krivice, opozarja na bolečino ranljivih in preprečuje, da bi najšibkejši izpadli iz skupnosti. Desni pol pa deluje kot skelet in koža: varuje meje, ohranja strukturo pred razkrojem in predstavlja čvrst okvir, ki skrbi, da se organizem pod težo lastnega idealizma ne razleti. Težava nastane šele takrat, ko se to naporno, a nujno dopolnjevanje spremeni v poskus odstranitve druge strani.

Problem tako ni konflikt sam po sebi. Brez nestrinjanja ni demokracije, preverjanja interesov in prilagajanja novim okoliščinam. Problem nastane, ko konflikt izgubi skupni okvir, v katerem se nasprotnika še prepoznavata kot dela istega političnega telesa. Leve in desne politične logike zato ne smemo enačiti s strankarskimi izkaznicami ali biološko usodo. Ena je pozornejša na krivice, izključenost in trpljenje, druga na red, meje in razkroj skupne strukture; simetrija metafore pa ne pomeni simetrije odgovornosti. Zato lahko »levo« vlogo včasih odigra tudi tradicionalna institucija, denimo papež, kadar opozarja na izključene in ranljive; »desno« pa sindikalni voditelj, kadar predvsem brani obstoječi red in nasprotuje spremembam.

Politični sistem ni zašel v težave sam od sebe in razlogov za razpad ne gre iskati zgolj v algoritmih družbenih medijev, čeprav ti delujejo kot nekakšni endokrini motilci, ki v družbeni krvni obtok nenehno vbrizgavajo sintetični adrenalin in ogorčenje, s čimer sistemsko pospešujejo vnetje. Eno od možnih razlag za specifično krizo sodobnih razvitih demokracij lahko najdemo v drugi, prav tako medicinski metafori. Po higienski hipotezi imunski sistem v pretirano zaščitenem okolju izgubi občutek za razlikovanje med resnično grožnjo in nenevarnim dražljajem.

V nasprotju z družbami, kjer konflikte poganja boj za preživetje, smo v zahodnem svetu po hladni vojni desetletja živeli v stanju varnosti, kakršne prejšnje generacije niso poznale. Brez jasne zunanje grožnje, ki bi levi in desni pol silila v sodelovanje, se je kolektivni obrambni mehanizem družbe obrnil navznoter. Sistem se je začel tudi na minorne dražljaje odzivati kot na eksistencialno grožnjo. A tudi zdaj, ko se iluzija varnosti ob vojnah v bližini in političnih pretresih krha, se reakcija ne umiri. Družba, načeta od notranjih bojev, tudi ob resničnih izzivih išče izdajalce v lastnih vrstah.

Toda ta preobčutljivost ne bi bila tako uničujoča, če ne bi bila tudi politično koristna. Stranke so spoznale, da je kronično ogorčenje najcenejše gorivo za mobilizacijo lastne baze. Strategija je preprosta: nasprotni pol je treba prikazati kot resno grožnjo. Na eni strani se lahko podjetniški uspeh hitro razume predvsem kot dokaz izkoriščanja, na drugi pa javni sistemi kot aparati, ki pod krinko solidarnosti utrjujejo moč nasprotnega tabora.

Pri tem ne gre več za klasičen spopad okoli razdelitve dobrin, kjer je kompromis še mogoč. Z načrtnim vzbujanjem ogorčenja se razprava preseli na minsko polje identitete in moralne večvrednosti. Tam zlate sredine ni. Z nekom, ki je pred lastno bazo označen za grožnjo skupnemu obstoju, ne moreš sklepati kompromisov. Ko cilj ni več popravek razmerij, temveč kapitulacija druge strani, ostanemo ujeti v telesu, ki bije vojno samo s seboj.

V tej anatomiji iztirjenega političnega uma pa pogosto spregledamo tretji organ: pragmatično sredino. Če levi in desni pol delujeta kot živčevje ter skelet, sredina deluje kot ožilje. Njena naloga je omogočati pretok: prenašati hranljive snovi do vseh organov, upravljati omejene vire in iskati dolgočasne, a delujoče rešitve za vsakdanje probleme.

V stanju avtoimunske politične bolezni je prav ožilje prva kolateralna žrtev. Ko družbo zajame identitetna vojna, kompromis ni več orodje sobivanja, ampak sinonim za izdajo. Kdor poskuša umiriti vnetje, obvelja za mlačnega oportunista. Politična sredina se krči, ožilje se maši in vitalni deli družbe začnejo hirati.

Kako ustaviti ta cikel? Pregreta družba verjame, da bo ozdravela šele, ko bo nasprotni pol dokončno utišala. Toda amputacija polovice telesa ne prinese zdravja. V biologiji pomeni invalidnost, v politiki pa pot v totalitarizem. Edino resno zdravilo je zavestno ohlajanje umetno spodbujanega ogorčenja.

Družba bo dolgoročno uspešna le, če političnega nasprotnika neha videti kot patogen in ga znova prepozna kot nujen, čeprav pogosto nadležen organ istega telesa. Zdravljenje se ne začne z dokončno zmago, temveč z odmikom od apokaliptičnih identitetnih bojev k dolgočasnemu, a življenjsko pomembnemu iskanju kompromisov. Začne se s treznim spoznanjem, da si s političnim nasprotnikom neizogibno delimo isti krvni obtok.

https://www.delo.si/mnenja/kolumne/anatomija-politicnega-vnetja

Subscribe now

David Attenborough, ena najbolj prepoznavnih osebnosti televizije in naravoslovnega dokumentarnega filma, praznuje danes stoti rojstni dan. V več kot sedmih desetletjih dela je milijonom gledalcev približal življenje živali, lepoto ekosistemov in občutljivost planeta. Njegovo ime je postalo skoraj sinonim za filme o naravi: miren glas, potrpežljivo opazovanje in občutek, da se pred gledalcem odpira svet, ki je obenem oddaljen in skrivnosten, a presenetljivo domač in razumljiv.

Rodil se je leta 1926 v Isleworthu pri Londonu, odraščal v Leicesterju, študiral zoologijo in geologijo na Cambridgeu ter se leta 1952 pridružil BBC-ju. Sprva je delal kot producent, nato pa postal tudi obraz oddaj, ki so spreminjale televizijsko pripovedovanje o naravi. V petdesetih in šestdesetih letih je zaslovel s serijo Zoo Quest, v kateri je občinstvu predstavljal eksotične živali iz oddaljenih delov sveta. Del zgodnjih oddaj je bilo tudi zbiranje živali za živalske vrtove, kar je bilo tedaj še razumljeno kot sprejemljiva praksa naravoslovnega raziskovanja in popularizacije. Attenborough se je pozneje od takšnega razumevanja naravoslovnega filma oddaljil ter postal vse izrazitejši zagovornik varstva narave in ohranjanja vrst v njihovem naravnem okolju.

Njegov veliki preboj je prišel s serijo Life on Earth leta 1979, ki je razvoj življenja na Zemlji predstavila na razumljiv in vizualno izjemen način. Sledile so številne druge prelomne serije, med njimi The Blue Planet in Planet Earth, ki so postavile nove standarde snemanja narave. Attenborough tako ni bil le pripovedovalec, temveč tudi soustvarjalec novega televizijskega jezika. Znal je združiti znanstveno natančnost, dramatičnost prizorov in spoštljiv odnos do živali, ne da bi naravo po nepotrebnem sentimentaliziral.

Pomembno vlogo je imel tudi znotraj BBC-ja. Kot programski vodja BBC Two in pozneje eden ključnih vodilnih ljudi televizijskega programa pri BBC-ju je podpiral inovativne dokumentarne, izobraževalne in kulturne oddaje ter prispeval k razvoju sodobne televizije. Čeprav njegova kariera ni bila brez spornih trenutkov, je prav sposobnost spreminjanja lastnega pogleda na naravo postala ena od značilnosti njegovega dolgega ustvarjanja. Iz zgodnjih oddaj, ki so naravo pogosto predstavljale predvsem kot vir čudenja, je njegovo delo postopoma preraslo v močno sporočilo o odgovornosti človeka do planeta.

V tem je morda tudi najzanimivejši lok njegove kariere. Attenborough je začel v času, ko je televizija naravo pogosto prikazovala kot oddaljeni spektakel: kot svet nenavadnih bitij, eksotičnih pokrajin in prizorov, ki jih večina ljudi nikoli ne bi mogla videti na lastne oči. Toda v desetletjih, ki so sledila, se je podoba narave v njegovih oddajah postopoma spremenila. Ni bila več le kulisa čudenja, temveč zapleten sistem soodvisnosti, v katerem izginotje ene vrste, segrevanje morij ali uničenje gozda ni osamljen dogodek, ampak del širše spremembe. Narava pri njem ni izgubila svoje lepote, je pa izgubila nedolžnost nečesa, kar naj bi obstajalo neodvisno od nas.

V zadnjih desetletjih je Attenborough postal tudi eden najvplivnejših glasov okoljske zavesti. Čeprav se dolgo ni predstavljal kot aktivist, so njegovi filmi vse jasneje opozarjali na izumiranje vrst, onesnaževanje oceanov, podnebne spremembe in uničevanje življenjskih prostorov. Njegov pristop ostaja prepričljiv prav zato, ker temelji na dokazih, podobah in tihem občutku nujnosti. Gledalcu najprej pokaže, kaj je vredno občudovanja, nato pa ga sooči z vprašanjem, ali bomo to znali ohraniti.

Ob njegovi stoletnici lahko Davida Attenborougha brez dvoma opišemo kot televizijsko legendo, hkrati pa tudi kot pomembnega pričevalca stoletja, v katerem se je naš odnos do narave dramatično spremenil. Ko je začel, je bila televizija še črno-bela; danes so posnetki v visoki ločljivosti, 4K in HDR-kakovosti nekaj samoumevnega. Redko kateri ustvarjalec je tako neposredno spremljal in soustvarjal razvoj televizije: od prvih okornih terenskih kamer do posnetkov iz zraka, globokomorskih kamer, počasnih posnetkov in digitalne produkcije, ki danes gledalcu omogoča, da vidi naravo z bližine, kakršna je bila prejšnjim generacijam nedosegljiva.

Toda njegova zapuščina ni le v nepozabnih prizorih živali in pokrajin, temveč predvsem v načinu, kako nas je naučil gledati: počasneje, radovedneje in z več spoštovanja. Našo pozornost je preusmeril od raziskovanja neznanega k zavedanju, da je prav znano in domače pogosto najbolj ogroženo. Zato Attenborough ni samo glas naravoslovnega dokumentarca, ampak eden redkih televizijskih ustvarjalcev, ki so spremenili našo predstavo o svetu, v katerem živimo.

Subscribe now

Eden najbolj razširjenih občutkov v sodobni politiki je, da družba razpada prav zaradi nestrinjanja. Ostri konflikti, nepopustljiv ton in nezmožnost kompromisa se pogosto razumejo kot znak, da sistem ne deluje več. Iz tega hitro sledi intuitiven sklep: če bi bilo nestrinjanja manj, bi bila družba stabilnejša.

Družba je kot velikanska ladja, ki pluje skozi nevihto. Na palubi poteka nenehen, agresiven prepir o tem, kdo bi moral držati krmilo in v katero smer bi morali pluti. Ena stran vpije, da ladja na dnu pušča in da moramo takoj zamenjati kurz, druga stran opozarja, da bo preostra sprememba smeri povzročila prevrnitev celotnega plovila, tretja pa poskuša predvsem umiriti panične potnike. Na prvi pogled deluje kot kaos. Toda ta intuicija je lahko zavajajoča.

Da bi to razumeli, moramo politiko nehati opazovati zgolj kot umazan boj za oblast ali trk zlonamernih ideologij in jo začeti obravnavati kot tisto, kar v resnici je: kot pojav, ki ima tudi globoke biološke korenine.

Biologija prepričanj

Sodobna nevroznanost in politična psihologija vse bolj potrjujeta dejstvo, da naše politične usmeritve niso le plod racionalnega razmisleka, izobrazbe ali prebiranja filozofskih knjig. So globoko zakoreninjene v načinu, kako naši možgani naravno procesirajo strah, empatijo in srečevanje z neznanim. Raziskovalci, ki preučujejo moralne temelje človeka, ugotavljajo, da se ljudje že biološko razlikujemo v tem, na katere dražljaje iz okolja smo najbolj pozorni in občutljivi. A te razlike niso določene enkrat za vselej, temveč se nenehno prepletajo z izkušnjami, kulturo in institucijami.

Levičarski um je na primer nevrološko hiperobčutljiv na škodo, trpljenje in izključenost. Notranji alarm posameznikov s tovrstno usmeritvijo se najmočneje sproži, ko zaznajo, da se nekomu godi krivica ali da je sistem do določene ranljive skupine nepošten. To ni znak naivnosti, temveč močno razvite empatične reakcije in globokega zavedanja, da strukture moči pogosto delujejo izkoriščevalsko, če niso nadzorovane. Njihovi možgani ob pogledu na neenakost nenehno sporočajo, da sistem povzroča bolečino in da ga moramo popraviti, četudi ob tem tvegamo določeno mero trenutne stabilnosti. Za ta profil ljudi je ohranjanje miru nesmiselno, če ta mir temelji na tihem trpljenju marginaliziranih in šibkejših.

Na drugi strani je desničarski um biološko in psihološko naravnan na zaznavanje groženj, kaosa in razpada reda. Študije kažejo, da imajo bolj konservativno usmerjeni ljudje pogosto reaktivnejši center za strah in zaznavanje nevarnosti v možganih. Nanje najmočneje vpliva občutek zunanje nevarnosti, neupoštevanje družbenih pravil ali izguba skupne identitete. Njihov odziv ni utemeljen v zlonamernosti ali pomanjkanju empatije, temveč v starem, intuitivnem zavedanju, da je civilizacija izjemno krhka stvar. Njihovi možgani sporočajo, da je svet poln tveganj, zato moramo skrbno zaščititi tisto, kar imamo in kar zgodovinsko preverjeno deluje, sicer bo sledil uničujoč kaos. Verjamejo, da prehitro rušenje starih struktur v iskanju popolnosti ne vodi v utopijo, temveč v propad celotne skupnosti.

Tretja skupina predstavlja sredinski um, ki je psihološko najbolj alergičen na kognitivno disonanco, močna trenja in ekstremizem. Njihov notranji alarm se ne sproži primarno zaradi socialne neenakosti, kot pri levici, ali zaradi strahu pred izgubo reda, kot pri desnici, temveč zaradi polarizacije in konflikta samega. Možgani ljudi na politični sredini neprestano iščejo predvidljivost in kognitivno ravnovesje. V radikalnih spremembah, naj bodo te leve ali desne, vidijo hudo grožnjo sami stabilnosti vsakdanjega življenja in institucij. Zanje je največja vrednota ohranjanje normalnosti in iskanje pragmatičnih kompromisov, s katerimi bi pomirili skrajnosti in omogočili, da družba kljub razlikam nemoteno deluje naprej.

Vendar je pri vsem tem nujno razumeti ključno dejstvo: te biološke razlike niso naša neizogibna usoda. Predstavljajo zgolj globoke naravne predispozicije in občutljivosti, ki pa jih nato naše okolje, kultura, vzgoja in institucije močno preoblikujejo. Biologija nam v politiki morda res razdeli prve karte, a je naša kultura tista, ki na koncu določa, kako bomo to partijo odigrali.

Družba kot človeško telo

Če te biološke nastavitve prenesemo na raven celotne družbe, nam beseda anatomija razkrije svojo polno moč. Družba ni nič drugega kot velikanski makro-organizem, ki za svoje preživetje potrebuje različne organe z diametralno nasprotnimi funkcijami. Nobeden od teh organov ne more in ne sme delovati sam, prav tako se organi med seboj ne bi smeli obravnavati kot sovražniki, temveč kot nujne protiuteži, ki skozi nenehno sistemsko napetost ohranjajo življenje.

Politična levica v tem organizmu deluje kot živčni sistem in preplet receptorjev za bolečino. Njena primarna naloga je, da je izjemno občutljiva na dražljaje iz okolja. Ko se dotaknete vroče peči ali ko v telesu nastane vnetje, ti receptorji pošljejo oster signal bolečine. Ta bolečina je neprijetna, naporna in pogosto povzroča nelagodje celotnemu telesu, vendar je življenjsko nujna. Če človek izgubi sposobnost čutenja bolečine, se bo hitro in nepopravljivo poškodoval. Levica v družbi opravlja natanko to funkcijo: na ravni sistema zaznava trpljenje tistih na obrobju in nenehno, pogosto zelo glasno opozarja na družbena vnetja, kot so izkoriščanje ranljivih, korupcija, revščina in uničevanje okolja. Mnoge pravice, ki se nam danes zdijo samoumevne, od osemurnega delovnika do prepovedi otroškega dela in javnega zdravstva, so bile v preteklosti obravnavane kot radikalne zahteve tega istega živčnega sistema. Brez njegovih nenehnih krikov in alarmov bi družbeni organizem sčasoma neopazno izkrvavel v apatiji.

Politična desnica na drugi strani predstavlja okostje in imunski sistem tega istega organizma. Okostje daje telesu nujno obliko in strukturno stabilnost. Ne morete ga vsak dan znova reformirati, drastično prestavljati kosti ali poskušati novih arhitekturnih eksperimentov, saj se bo telo dobesedno sesedlo samo vase. Desnica na ta način ščiti tradicijo, institucije in meje. To so tiste strukture, ki so preživele test časa in delujejo po principu tako imenovane Chestertonove ograje. To filozofsko pravilo pravi, da sredi polja nikoli ne smeš podreti stare ograje, dokler natančno ne raziščeš in ne razumeš, s kakšnim razlogom so jo generacije pred tabo sploh postavile. Desnica deluje tudi kot imunski sistem, ki je po naravi previden, nezaupljiv in vsak nenaden zunanji šok ali tujo idejo najprej obravnava kot potencialno grožnjo z namenom zaščite zdravega jedra. Konservativizem je zato ključna zavora pred nepremišljenimi utopičnimi poskusi, ki bi morda zveneli odlično v teoriji, v praksi pa bi organizem pahnili v kaos.

Politična sredina v tej anatomiji prevzema vlogo srca, ožilja in mehanizmov notranjega ravnovesja. Srce ne more biti radikalno, ne more se ustaviti za nekaj dni, da bi premislilo o boljšem načinu utripanja, in ne sme neprestano preskušati novih ritmov. Njegova naloga je, da monotono, zanesljivo in predvidljivo poganja kri po celem telesu ter ohranja presnovo. Sredina v politiki opravlja izjemno zahtevno nalogo prevajalca. Hkrati mora sprejemati ostre bolečinske signale živčnega sistema in neizprosne strukturne omejitve okostja ter te na videz nezdružljive zahteve prevesti v pragmatično in delujočo vsakodnevno zakonodajo. Ta proces je pogosto počasen in poln kompromisov, vendar sredina teh kompromisov nikoli ne bi mogla sprejeti brez predhodnega pritiska ekstremov. S tem ko levica ali desnica postavlja na videz radikalne zahteve, v družbi premika tako imenovano Overtonovo okno oziroma mejo tistega, kar se sploh še dojema kot sprejemljiv politični diskurz. Glasen krik ekstrema tako sredini prvič sploh odpre prostor, da lahko nekoč nesprejemljivo idejo sploh prevede v zmerno in delujočo zakonodajo. Sredina nato s svojo sposobnostjo absorpcije šokov preprečuje, da bi se organizem zaradi prevelikih notranjih napetosti razklal na dvoje.

Temna plat normalnosti

Za razumevanje politične biologije pa ni treba čakati na skrajnosti in nastop totalitarizmov, da bi opazili negativne stranske učinke ideologij. Tudi v povsem normalnem, demokratičnem stanju vsak od teh družbenih organov med svojim vsakodnevnim delovanjem proizvaja določene presnovne toksine. Ti pojavi niso napaka v delovanju organizma, temveč neizogiben stranski produkt njihove primarne funkcije. Ne pojavljajo se vedno in povsod, a so dovolj pogosti, da jih prepoznamo kot tipične stranske učinke posameznih usmeritev.

Zaradi svoje naravne hiperobčutljivosti na krivice levica v vsakdanji politiki pogosto zdrsne v moraliziranje, samovšečnost in kompleks superiornosti. Njena dnevna temna plat je pokroviteljstvo in pretirano razširjanje kategorije žrtve tudi na primere, kjer je ta vprašljiva. V praksi sodobne družbe se to kaže kot kultura izbrisa, pretirana politična korektnost, ki namesto ustvarjanja varnega prostora duši svobodno razpravo, ter nenehno vzbujanje občutka krivde pri tistih, ki naj bi imeli privilegije. Nevrološki alarm živčnega sistema, ki je vseskozi in prepogosto vklopljen, lahko družbo pahne v stanje nekakšne avtoimunske alergije, kjer sistem začne pretirano reagirati na povsem neškodljive dražljaje.

Desnica na drugi strani zaradi svoje usmerjenosti k stabilnosti in zaščiti lastne skupine pogosto kaže izrazito pomanjkanje empatije do tistih, ki ne spadajo v njeno ožje pleme, naj bodo to priseljenci ali manjšine. Njena vsakodnevna temna plat sta hladnost in rigidnost. To se kaže v slepi obrambi tradicij, ki so že zdavnaj preživete (zelo zgovoren primer tega je denimo dolgoletno in trdovratno nasprotovanje pravicam istospolnih), v pretirani in neutemeljeni sumničavosti do vsega novega ter v neizprosnem, ciničnem odnosu do tistih, ki v življenju niso uspešni, pri čemer se strukturne ovire preprosto ignorira. Strukturno okostje družbe lahko s takšnim pristopom postane preveč okostenelo, kar organizmu preprečuje nujno prilagajanje spremenjenemu okolju in času.

Sredina pa ne postane nevarna šele z aroganco tik pred revolucijo, temveč sta njeni vsakodnevni temni plati elitizem in pomanjkanje kakršne koli vizije. Sredinski politiki in birokrati pogosto postanejo tako zaljubljeni v same procese, tabele in domnevno strokovnost, da popolnoma izgubijo stik s čustvi in realnostjo navadnih ljudi. Njihov vsakodnevni greh je brezbarvnost oziroma sposobnost, da se o problemu izjemno vljudno in strokovno pogovarjajo desetletja, ne da bi pri tem karkoli dejansko rešili. V biološkem smislu to predstavlja letargijo organizma, ki sicer preživi dan, a ob tem izgubi vsakršno vitalnost. Prav ti stalni stranski učinki in izločeni toksini posameznih polov so kronski dokaz in dodaten razlog, zakaj je nujno, da so vsi trije poli nenehno vključeni v družbeni dialog, saj drug drugemu lajšajo simptome in sproti čistijo sistem.

Nujnost zdravega javnega prostora

Vendar pa celoten ta zapleten biološki mehanizem popolnoma odpove, če posamezni organi med seboj ne morejo komunicirati. V človeškem telesu to komunikacijo omogočajo živčne poti in ožilje, v makro-organizmu družbe pa to ključno vlogo prevzema javni prostor izmenjave idej, ki obsega predvsem medije, intelektualne elite, univerze in civilno družbo. Da bi sredina sploh lahko uspešno prevajala signale in iskala kompromise ter da bi se posamezni poli sploh zavedali obstoja drugega, mora biti ta družbeni krvni obtok maksimalno pretočen in odprt za vse.

Če pa večinski mediji in intelektualne elite v tem prostoru močno preferirajo le eno politično ideologijo oziroma če ožilje prenaša le signale enega organa, signale ostalih pa sistemsko blokira, ignorira ali namerno popači, celoten organizem dobi lažno sliko o lastnem zdravstvenem stanju. Uradni javni prostor izgubi svojo objektivno nadzorno funkcijo in stik z realnostjo celotne družbe, utišani deli družbenega telesa pa se zaradi globokega občutka izključenosti hitro in instinktivno zatečejo k lastnim, pogosto radikalnim alternativnim kanalom.

V sodobnem času to težavo še dodatno in eksponentno poglabljajo algoritmi družbenih medijev. Ti delujejo kot nevarni umetni stimulansi v krvnem obtoku, ki za ustvarjanje profita načrtno in neprestano dražijo tako receptorje za bolečino (levico) kot center za strah (desnico). Ko algoritem organizmu nenehno pošilja popačene signale, da je telo pod absolutnim in neprestanim napadom, sredina izgubi vsakršen prostor za umiritev in prevajanje, družba pa zdrsne v stanje kroničnega stresa. Brez poštenega in nepristranskega javnega prostora se naravna napetost med organi hitro spremeni v tiho vojno, ki celotno družbo le še hitreje potisne v eno izmed patologij moči.

Patologije moči

Zgodovina nam znova in znova pokaže, da družbe ne propadejo nujno le zaradi zunanjih sovražnikov, temveč najpogosteje zaradi notranjega kolapsa. Ko eden od teh vitalnih sistemov popolnoma prevlada, izgubi naravno protiutež in utiša ostale organe, organizem neizogibno zboli. Zgodovina dvajsetega stoletja in preizkušnje sodobnega časa so polni tragičnih dokazov o tem, kaj prinese porušenje tega občutljivega ravnovesja.

Če živčni sistem v iskanju stanja popolne brezbolečnosti postane tako hiperaktiven in radikalen, da začne v imenu absolutne zaščite paralizirati celotno telo ter ignorirati naravne omejitve okostja, organizem doživi popoln nevrološki šok. To je anatomija ekstremne levice na oblasti. Ko radikalne vizije prevzamejo absolutno moč, poskušajo na silo ustvariti utopijo oziroma družbo popolne enakosti. A ker je človeška narava v svojem bistvu nepredvidljiva in polna razlik, utopije v praksi praviloma ni mogoče vzdrževati brez brutalne prisile. Tu nastopi ključen in tragičen preobrat. Da bi revolucionarji zaščitili svojo utopično vizijo pred trkom z dejanskim stanjem, morajo centralizirati vso moč v rokah peščice ali celo enega samega človeka. Utopični cilj postane priročno in nedotakljivo moralno opravičilo za represijo, ustanovitev tajne policije in celo taborišča. Vsak, ki se ne strinja, namreč ni dojet zgolj kot politični nasprotnik, temveč kot absolutno zlo, ki ogroža raj na zemlji. V svoji skrajnosti se takšna politika ukrivi v obliko podkve in postane ultrakonservativni stražar lastne revolucije. Na tej točki ekstremna levica prevzame metode popolnega nadzora in se funkcionalno zlije z metodami ekstremne desnice.

Če pa na drugi strani imunski sistem postane premočan in preveč paranoičen, začne obsedeno napadati zdrave celice lastnega telesa. Pojavi se smrtonosna avtoimuna bolezen. To je podoba ekstremne desnice, ki v paničnem iskanju popolne varnosti, absolutnega reda in etnične ali kulturne homogenosti uniči svobodo posameznika ter zatre vsakršno naravno družbeno raznolikost. Ko se strah pred zunanjim svetom ali izgubo identitete potencira do skrajnosti, sistem za svoje preživetje ne potrebuje več le zunanjih ograj, temveč nenehno iskanje, preganjanje in uničevanje notranjih sovražnikov. Ta paranoja zahteva popolno militarizacijo družbe in prav tako neizbežno vodi v neizprosen kult vodje, ki se množicam ponuja kot edini pravi rešitelj pred kaosom in propadom. Zanimivo in srhljivo pri tem je, da se ta dva avtoritarna ekstrema pogosto intimno hranita drug z drugim, saj strah pred grozotami enega ekstrema služi kot najboljše in najučinkovitejše gorivo za vzpon in radikalizacijo drugega.

Vendar v tem pogledu ostaja še kako odgovorna in sokriva tudi tako imenovana ekstremna sredina, ki lahko povzroči tiho sistemsko odpoved, nevarno podobno kroničnemu popuščanju srca. Ko v družbi prevlada aroganca statusa quo, ko sredinski tehnokrati in odločevalci v imenu domnevne objektivnosti povsem ignorirajo bolečinske signale živčnega sistema oziroma levice in na drugi strani svarila o krhkosti strukture s strani desnice, se celoten sistem preprosto zamaši. Vztrajanje elit, da je trenutno stanje popolno, edino možno ali da predstavlja edini pravi zdrav razum, je pogosto zgolj nevarna iluzija. Aroganca tistih, ki imajo v rokah privilegije in vzvode moči ter ob tem rutinsko ignorirajo revščino, sistemsko razslojenost ali uničevanje okolja, ustvarja globoko družbeno zamero. Ko množice čutijo, da sistem zanje dejansko ne deluje več in da je sredina postala zgolj nedotakljiv klub za ohranjanje lastnega udobja, jih obup in jeza potisnejo naravnost v roke radikalcem. Ob tem se pogosto sproži tudi psihološki fenomen, znan kot narcizem majhnih razlik. Radikalnejši poli pogosto veliko bolj strastno in uničujoče sovražijo pragmatično sredino, s katero si sicer delijo del ideološkega prostora, kot pa svojega absolutnega ideološkega nasprotnika na drugem koncu spektra. Nasprotni pol je namreč pričakovan in naraven sovražnik organizma, sredina, ki le blaži simptome in brani status quo, pa je dojeta kot nevaren notranji izdajalec. Ekstremna sredina tako s svojim zatiskanjem oči in birokratsko hladnostjo nehote sama tlakuje pot in odpira vrata tistim patološkim ekstremom, pred katerimi je ves čas svarila.

Paradoks končne zmage in nujnost napetosti

Razumevanje politike skozi prizmo biologije družbo osvobaja nevarne iluzije, da je končni cilj političnega procesa popolno soglasje in mir. V zdravem telesu organi namreč nikoli ne dosegajo soglasja. Živčni sistem, imunski sistem in ožilje so med seboj v nenehni, dinamični in pogosto ostri napetosti. Ta napetost pa ni znak, da je organizem bolan, temveč predstavlja temeljni dokaz, da je še vedno živ. Ko politične ideje trkajo med seboj, je to v javnosti pogosto dojeto kot razpad sistema, čeprav v resnici opazujemo povsem naraven mehanizem iskanja družbene homeostaze.

To pomeni, da politični nasprotnik v širši sistemski sliki ne nastopa kot zlonamerni akter, ki želi uničiti svet, temveč kot biološka nujnost. Tisti, ki zahtevajo radikalne spremembe, tisti, ki krčevito branijo stare ograje, in tisti, ki vmes neuspešno ali uspešno iščejo pragmatične kompromise, ne predstavljajo različnih stopenj moralne razvitosti. Predstavljajo zgolj različne senzorje za različne vrste tveganj. Kar se z nasprotnega brega pogosto zdi kot nerazumno, naivno ali ekstremno ravnanje, je običajno le instinktiven odziv tistega dela družbenega telesa, ki je prvi zaznal specifično grožnjo, na katero so ostali deli biološko ali ideološko slepi. Ta pogled deluje kot analitično orodje. Pomaga nam razumeti, zakaj so konflikti neizogibni in zakaj njihovo nasilno utišanje praviloma vodi v hujše oblike nestabilnosti.

Vendar pa to naravoslovno razumevanje politike ne pomeni in ne sme pomeniti absolutne relativizacije, kjer bi bilo naenkrat dovoljeno in upravičeno vse. Dejstvo, da organizem nujno potrebuje različne organe, še ne pomeni, da sme kateri koli organ začeti načrtno uničevati preostalo telo. Strinjanje s tem, da so ideološki trki naravni, ne upravičuje fizičnega nasilja, razčlovečenja nasprotnika ali rušenja samih demokratičnih mehanizmov. Ko neka politična sila odkrito teži k uničenju tistega okvira, ki sploh omogoča sobivanje – ko torej namerno vrta luknje v trup ladje iz naše uvodne prispodobe –, to ni več legitimno opozorilo sistemskega senzorja, temveč patogen, ki ga mora zdrava družba odločno zamejiti.

Največja in najbolj uničujoča past vsake ideologije je zato fantazija o njeni dokončni zmagi. Narava nas znova in znova uči, da organizem, v katerem ena sama funkcija popolnoma prevlada in si podredi vse ostale, ne doseže popolnosti, temveč kolaps. Preživetje, odpornost in napredek družbe niso odvisni od tega, ali nam bo nekoč uspelo doseči utopično stanje brez konfliktov. Odvisni so izključno od tega, ali zmoremo vzdrževati in zaščititi sistem, v katerem noben krik po pravičnosti ni vnaprej preslišan, nobena zavora pred kaosom ni brezglavo uničena in noben kompromis ni takoj označen za izdajo. Popolna prevlada ene same politične resnice namreč nikoli ne prinese raja na zemlji; prinese zgolj tišino, ki vedno sledi koncu organizma. Družba ne razpade, ko se prepiramo. Razpade, ko prepir postane nemogoč.

Subscribe now

Avgusta 2008 je skupina evropskih državljanov skušala s tožbo preprečiti zagon velikega hadronskega trkalnika v CERN-u. Strah jih je bilo, da bo naprava ustvarila črno luknjo in uničila Zemljo. Sodišče je tožbo zavrglo, nekaj tednov pozneje pa so trkalnik prvič zagnali. Konca sveta ni bilo. Strah pa ni izginil.

V ljubljanski uprizoritvi Komarjev Lucy Kirkwood, ki jo je na Velikem odru SNG Drame Ljubljana postavila Maša Pelko, dobi ta strah svojo fizično podobo. Oder je prekrit s tanko plastjo vode. Ko igralci stopijo vanjo, vsak korak sproža valove, vsak stavek pa kot padajoč kamen vzbudi sicer mirno gladino. Občasno z neba prši dež. Čez oder so raztreseni beli plastični stoli, v ozadju stojijo industrijske cisterne in kupi avtomobilskih gum. Scenograf Dorian Šilec Petek je pred premiero opisal eno izmed ekoloških hipotez o postčloveški Zemlji, po kateri bi odvržene in zakopane avtomobilske gume počasi prišle ponovno na površje, zadrževale vodo in postale gojišče za komarje, ki bi prenašali epidemije in dokončno prevzeli planet. Oder Komarjev je tako podoba temačnega sveta, v katerega stopata sestri Alice in Jenny, sveta dežja in plastike, v katerem smo izgubili ločnice med naravnim in umetnim, med dejstvom in blodnjo.

Lucy Kirkwood je napisala dramo, v kateri dve resničnosti, zaupanje v znanost in strah pred njo, živita pod isto streho. Alice je strogo racionalna eksperimentalna fizičarka, ki v Ženevi na detektorju ATLAS išče Higgsov bozon. Jenny je njena mlajša, impulzivna sestra, ki dela v telemarketingu, ne zaupa cepivu in je prepričana, da bo trkalnik povzročil konec sveta. Med njima je mati Karen, briljantna, a zagrenjena upokojena fizičarka, ki so ji v preteklosti po krivici odrekli Nobelovo nagrado v korist njenega moža. Svojo znanstveno avtoriteto danes obupano brani s pokroviteljskim naštevanjem zaslug, a njena aroganca je predvsem ščit pred grozo staranja, demence in spoznanjem, da je fizično vse bolj odvisna od hčere, ki jo intelektualno najbolj zaničuje. Nad vsemi lebdi Bozon, ki ga vidi le občinstvo, poosebljena osnovna sila vesolja, ki dogajanju vsiljuje obliko pripovedi.

V ljubljanski uprizoritvi Alice igra Nika Rozman, Jenny Maruša Majer, Karen Zvezdana Mlakar, Bozona Saša Tabaković, najstnika Luka in Natalie Jure Šimonka in Mina Švajger, Henrija pa Rok Vihar. Prevod Tine Mahkota angleški izvirnik premesti v jezik, ki zveni, kot bi bil napisan v Ljubljani.

Občutek razumevanja

Kirkwood fizike delcev ne razlaga. Higgsov bozon je v drami le ozadje, pred katerim živijo ljudje, ki se imajo radi in se ne znajo sporazumeti. Komarji tako niso drama o znanosti, ampak drama o trkih, pa naj gre za delce, svetovne nazore ali čustva. So drama o tem, kako ljudje drug ob drugem govorijo v različnih jezikih resničnosti.

Naslov drame razloži Henri, Alicin partner, ki je entomolog pri Svetovni zdravstveni organizaciji. Komarji ubijejo več ljudi kot katera koli druga žival. So drobni, nepomembni, nadležni, pa vendar smrtonosni. In so prenašalci: sami ne povzročajo bolezni, ampak jo prenašajo od gostitelja do gostitelja. Dezinformacije delujejo enako. Jenny ni izvor prepričanja, da so cepiva nevarna. Je gostitelj, ki ga je ta ideja okužila.

Jenny ni preprosta. Prebira študije, argumentira, celo razlaga. Ko Henri omeni Higgsov bozon, mu odvrne: »Vseeno je to samo hipoteza! Njihove ideje niso delovale, pa so si pač izmislili še en delec, da bi rešili problem.« Njena samozavest ne izvira le iz nevednosti, ampak iz pogoste človeške zmote: prepričanja, da kompleksne pojave razumemo veliko bolje, kot jih v resnici. Če bi jo nekdo prosil, naj svoje trditve razloži korak za korakom, bi samozavest hitro popustila.

Ta iluzija pojasni, zakaj se zdijo napačne razlage pogosto bolj prepričljive od pravilnih. Ko nekdo sliši, da cepiva povzročajo avtizem, se mu zdi pojasnitev preprosta: en vzrok, ena posledica, časovna bližina. Sproži se občutek razumevanja, ki posameznika pomiri. Ko pa je ista oseba seznanjena z dejansko razlago, s kompleksnim prepletanjem genetskih, epigenetskih in okoljskih dejavnikov, ta občutek izostane. Razlaga je pravilna, a je ne občuti kot pravilno. Napačno prepričanje nima prednosti zato, ker bi imelo boljše argumente, ampak ker ponuja osebi boljši občutek, da svet razume.

Jenny je v drami utelešenje tega paradoksa. V prvem dejanju Jenny Alici razlaga, da ultrazvok poškoduje možgane podgan. Alice jo vpraša: »Kako ima lahko podgana disleksijo?« Jenny ne odgovori, samo nadaljuje z naštevanjem. Ni ji treba odgovoriti. Razlika med disleksijo in epilepsijo zanjo ni pomembna. Njen občutek razumevanja je samozadosten. A Kirkwood pri tem ne karikira. Jenny ni bedasta. Je ženska, ki jo je strah. Strah pred porodom, strah pred boleznimi, strah pred svetom, ki ga ne obvladuje. Njena iluzija razumevanja ni intelektualna napaka, ampak oblika zaščite. Preprosta razlaga ji daje občutek nadzora v položaju, v katerem ga dejansko nima.

Vendar bi bilo zmotno Jenny razumeti zgolj kot pasivno žrtev dezinformacij. V svetu, kjer njena sestra v pospeševalnikih preučuje temeljne sile vesolja, Jenny zase v nekem trenutku obupa in jeze reče: »Jaz sem šibka sila tukaj. Ona je pa močna.« A te njene domnevne šibkosti ne smemo podcenjevati. V fiziki osnovnih delcev je šibka jedrska sila tista, ki povzroča radioaktivni razpad; na videz je morda manj opazna, a njene posledice so neizbežne in transformativne. Podobno Jenny v drami deluje kot nepredvidljiv, kaotičen element, ki vztrajno spreminja tirnice vseh okoli sebe. Čeprav jo Alice in Karen nenehno ponižujeta kot manjvredno in »epsko zabito«, prav na Jenny pade glavno breme skrbi za družino. Ona je tista, ki skrbi za ostarelo in inkontinentno mater kljub njenim brutalnim žalitvam, in hkrati edina, ki zmore prizemljiti socialno neprilagojenega nečaka Luka. Ko ta katastrofizira, ker je sošolcem nehote razkril svojo intimno fotografijo, ali ko se po šolskem pretepu zateka k temačnim, asocialnim mislim, mu prav Jenny postreže z brutalno iskrenim nasvetom, ki ga njegova strogo racionalna mama ne bi nikoli zmogla. Njena resnična moč se skriva prav v tej surovi, neizčrpni človeškosti in vztrajnosti.

Prepričanja namreč niso le kognitivne vsebine. So del identitete, odnosov, pripadnosti. Ko Jenny zavrne cepljenje svojega otroka, ne izraža le mnenja o medicini. Izraža, kdo je: ženska, ki misli s svojo glavo, neodvisna od sistema, ki ne poklekne pred starejšo sestro, ki jo je imela mati vedno rajši. Spremeniti mnenje bi pomenilo izdati to identiteto. Drama ta razkorak poudari tudi skozi oster kontrast med abstraktnim umom in fizičnim telesom. Alice deluje v svetu nevidnih delcev in statističnih verjetnosti. Jenny svet presoja predvsem skozi telo, izkušnjo in neposredno ogroženost. Prav ženska telesa, nosečnost, materinstvo, bolezen, postanejo osrednje prizorišče spopada. Ko poskuša v uvodnem prizoru Alice sestro pomiriti z argumentom, da so medicinski posegi statistično varni, ji Jenny preprosto odvrne, da je tisto, kar čuti kot mati, močnejše od »nekega dejstva«. Dejstva nagovarjajo abstraktni um, dezinformacije pa ugrabijo naše telo, naše instinkte in naše strahove.

V isti pisavi

Človeški možgani so evolucijsko prilagojeni za zgodbe. Ob zaznavi zaporedja dogodkov samodejno iščemo vzročno povezavo, akterjem pripisujemo namene. Pripovedi imajo jasno strukturo: protagoniste in antagoniste, povezane vzroke in posledice, razviden smisel. Resničnost te strukture pogosto nima. Bolezni nimajo zlonamernih povzročiteljev, epidemije nimajo čistega začetka in konca, stranski učinki zdravil niso posledica nikogaršnjega namena.

Kirkwood ta razkorak med pripovedjo in resničnostjo uprizori z Bozonom. Njegova vloga je sorodna zboru v antični drami: komentira dogajanje, ki ga liki ne vidijo ali ne razumejo, neposredno ogovarja občinstvo in postavlja posamezne usode v kozmični okvir. A za razliko od antičnega zbora, ki praviloma zastopa glas skupnosti in zdrave pameti, je Bozon ironičen in občasno krut. Ko se sredi monologa o koncu sveta ustavi, pogleda v dvorano in reče, da »zelo verjetno nihče od vas ne razume ničesar od tega«, počne nekaj, česar si antični zbor ne bi privoščil: gledalca postavi v položaj nevednosti. Antični zbor gledalcu pomaga razumeti. Bozon mu pokaže, da ne razume. V postavitvi Maše Pelko Bozona igra Saša Tabaković, ki je to odrsko nalogo opisal kot poskus, da paradoks ne ostane le poetizirano občutje, ampak dobi oprijemljivo telo, gib in glas. Učinek podpira tudi zvočna kompozicija Vala Fürsta in Pavla Panona Raščana, ki ob koncu prvega dejanja, v Bozonovem osrednjem monologu, doseže svoj vrhunec.

Teorije zarote v drami uspešno izrabljajo natanko to človeško potrebo po jasni pripovedi. Medijska pripoved kompleksno fiziko pretvori v zgodbo z jasnimi krivci in jasno grožnjo: znanstveniki gradijo tovarno črnih lukenj, ki bo uničila Zemljo. Natalie, Lukova prijateljica, je to zgodbo prebrala »na spletni od BBC-ja«. Luke ji odvrne z dejstvi, a dejstva nimajo moči zgodbe. Zgodba o koncu sveta je pač boljša pripoved kot razlaga o zanemarljivi verjetnosti mikro črnih lukenj.

Podoben razkorak se pokaže, ko Alice o tveganju trkalnika odgovori, da je »zanemarljivo«. Njenemu sogovorniku to ne zadošča: »Zanemarljivo ni enako nič.« Alice nima odgovora. Ne ker bi se motila, ampak ker razlika med »zanemarljivo« in »nič« v znanstvenem jeziku ni razlika, v jeziku zdrave pameti pa je zgodba. Strokovno znanje postane sumljivo. Laično nezaupanje postane vrlina.

A Kirkwood ne izbira strani tako preprosto, kot bi pričakovali. Alice ima prav glede fizike, a ne zna govoriti z nikomer zunaj svojega strokovnega sveta. Karen znanstveno avtoriteto brani z naštevanjem medalj in doktoratov. Pri tem je tako odbijajoča, da nehote utemeljuje ravno tisto nezaupanje, proti kateremu se bori. »Znanost je ekipni šport,« reče Karen, »in ona zelo dobro razume, kje ji je mesto.« S tem stavkom potrdi natanko tisto, česar se Jenny boji: da je znanost hierarhija, ki te razvršča in ocenjuje, ne pa institucija, ki ti pomaga razumeti svet. Nezaupanje do znanosti ne nastaja samo iz nevednosti. Nastaja tudi iz tega, kako se znanost včasih predstavi.

Ljubljanska postavitev se na to vprašanje odzove s presenetljivo potezo. Med uprizoritvijo se na velikem zaslonu pojavljajo posnetki slovenskih fizikov, ki delajo ali so delali na trkalniku v CERN-u: Marko Mikuž, Borut Paul Kerševan, Lenart Jerala, Tadej Novak in Judita Mamužić. Ne razlagajo teorij in ne naštevajo dosežkov. Povedo, kako je bilo v nadzorni sobi tisti dan, ko se je trkalnik pokvaril. Kaj jim pomeni to, da iščejo osnovne delce. Govorijo tako, kot znanstveniki govorijo, ko imajo pred seboj človeka, ki ni fizik. Tega glasu v drami ni. Alice govori samo s sebi enakimi, Karen govori od zgoraj navzdol, Bozon se iz vsega norčuje. Posnetki pokažejo natanko to, kar v Kirkwoodinem besedilu manjka in v javnem prostoru pogosto tudi sicer pogrešamo: podobo znanosti kot človeške prakse, ki zna pojasniti, kaj v resnici počne, ne da bi sogovornika poniževala. Projekcije tako niso dodatno mnenje za primerjavo, so izpolnitev te praznine.

Najizvirnejša poteza Kirkwood pa je Bozonov monolog ob koncu drugega dejanja. Monolog se začne kot kozmologija, s petimi variantami konca vesolja, a se postopoma prelevi v nekaj povsem drugega. Bozon spregovori o ženski, ki kuha juho za bolnega sina in ugotovi, da je njeno kri zamenjala akumulatorska kislina. Zgodba zdrsne iz kozmičnega v intimno, iz fizike v psihozo. Gledalec ne opazi, kdaj se je to zgodilo, ker ima pripoved o razpadu vesolja enako strukturo kot blodnja o tem, da si zastrupljen od znotraj: oboje se nam ponuja kot dejstvo, oboje prihaja v naše možgane, kot reče Bozon, »v isti pisavi«. Kirkwood je leta 2017 dramatizirala tisti problem, ki ga danes prepoznavamo kot osrednji problem dobe dezinformacij: ne gre za pomanjkanje resnice, ampak za nezmožnost ločevanja med resnico in vsem ostalim.

Ko se eksperiment začne

Zadnji prizor drame se vrne v Anglijo, v november 2008. Trkalnik je okvarjen, Alice ga popravlja, Jenny je znova noseča. Sedita na zabojih za pubom in pijeta pomarančni sok. Jenny je nehala kaditi. Alice ji je prinesla karton cigaret iz brezcarinske, ki jih Jenny ne potrebuje več. Pogovarjata se previdno, kot ljudje, ki so si prizadejali preveč, da bi lahko nadaljevali po starem, a premalo, da bi se nehali pogovarjati.

Jenny vpraša: »Kako pa tvoj trkalnik?« Alice odvrne: »Še vedno ga popravljamo.« Jenny se zasmeje, in v tem smehu je vse: absurdnost, da milijardni stroj ne dela, olajšanje, da sveta ni konec, in morda tudi nekaj nežnosti do sestre. Kirkwood ne ponuja iluzije, da je razlike med sestrama mogoče preprosto razrešiti ali poenotiti. Namesto tega dramo sklene z gesto, ko Jenny položi Aliceine roke na svoj trebuh. To je stičišče dveh nezdružljivih svetov, prostor, kjer lahko kljub intelektualnemu prepadu vzpostavimo stik.

Ko stojita na odru, prekritem z vodo, pod občasnim dežjem, pred cisternami in gumami, ki pripadajo industrijskemu zaledju obeh njunih svetov, postane jasno, kaj počne ljubljanska postavitev s Kirkwoodinim besedilom. Oder je posoda, voda je medij, sestri sta vzorca, mi smo opazovalci. Maša Pelko, dramaturg Rok Andres in scenograf Dorian Šilec Petek drame ne postavijo ne v CERN ne v Luton, ampak v nekakšen laboratorij človeških odnosov, kjer je izid eksperimenta odprt. Režiserka je izhodišče opisala kot poskus ujeti atmosfero našega časa, občutek nemoči in hkrati trdovratno željo po bližini, in prav za ta občutek gre: dve sestri, ki se ne moreta sporazumeti, a se tudi ne moreta nehati iskati.

V drami Karen, ki jo igra Zvezdana Mlakar, izreče repliko, ki je po premieri odmevala bolj kot kateri koli Bozonov monolog. »Vsi mislijo, da je ljubezen največja sila v vesolju, pa ni. Največja sila v vesolju je močna jedrska sila, ljubezen je približno dvanajsta na seznamu, za gravitacijo in sekundnim lepilom. V bistvu sploh ni sila, res ni. Ljubezen je pač nekaj, kar smo izumili, da nam pomaga preživet v kaosu.« Karenina fizika je točna. Močna jedrska sila res drži atomska jedra skupaj, ljubezen je v merljivem vesolju sila samo v prenesenem pomenu. A ta natančnost v njenih ustih ni spoznanje, je obramba. Karen govori o ljubezni kot o iluziji, ker jo je lastno življenje preveč razočaralo, da bi ji še upala zaupati. Drama od Kareninega cinizma ne zahteva preklica, samo pokaže, česar Karen ne vidi. Sestri, ki v zadnjem prizoru stojita druga pred drugo po vseh nesoglasjih, se dotakneta. Jenny vzame Aliceine roke in jih položi na svoj nosečniški trebuh. Nič ne pojasnjuje, nič ne oprošča. Tisto, čemur je Karen rekla dvanajsta sila, se v tem prizoru pokaže kot nekaj, kar ima svojo dramsko težo. Ne odpravi razlik, ne popravi krivic, ne spremeni Jennyjinega odnosa do cepiv ali Alicinega do sestre. Samo obstane, ko je vse drugo že povedano.

Komarji zato niso drama o tem, ali ima znanost prav. So drama o tem, zakaj resnica sama po sebi ne zadostuje. Znanost lahko pokaže, kako deluje vesolje, težje pa razloži, kako živeti drug z drugim, ko sveta ne razumemo enako. In prav to vprašanje ostane odprto tudi v gledališču: kako govoriti resnico v svetu, kjer jo vsak sliši v svoji pisavi.

Besedilo izhaja iz eseja, objavljenega v gledališkem listu SNG Drama Ljubljana ob uprizoritvi drame Komarji. V ljubljanski postavitvi režira Maša Pelko, dramaturg je Rok Andres, scenograf in avtor videa je Dorian Šilec Petek, prevod je delo Tine Mahkota. Premiera je bila 18. aprila 2026 na Velikem odru SNG Drama Ljubljana. drama.si/dogodek/komarji/

Subscribe now

Pred dobrimi desetimi leti sem se na prednovoletni zabavi na enem od ljubljanskih inštitutov zapletel v pogovor s skupino pravnikov in informatikov, ki so razpravljali o teži digitalnih dokazov na sodiščih. Eden od njih je mimogrede pripomnil, da sms-sporočila niso tako zanesljiv dokaz, kot se zdi. Ko sem ga vprašal, kaj ima v mislih, se je nasmehnil in ponudil demonstracijo. Odprl je prenosni računalnik, natipkal nekaj vrstic, in kmalu zatem je moj telefon zavibriral. Na zaslonu se je izpisalo sporočilo, ki naj bi mi ga poslal kolega, ki je v tistem trenutku stal pol metra stran. Sporočilo je bilo videti povsem pristno, čeprav ga njegov domnevni pošiljatelj ni nikoli napisal.      

Takšna lažna sporočila so bila mogoča zaradi arhitekture zaupanja v telekomunikacijskem omrežju, ki je bilo zasnovano v času, ko je globalno telefonijo obvladovalo razmeroma malo operaterjev, ki so se medsebojno poznali. Protokol je zato temeljil na predpostavki, da so vsi udeleženci preverjeni in si lahko zaupajo. Ko se je omrežje več desetletij pozneje odprlo množici novih akterjev in se prepletlo s spletom, je zaupanje ostalo vpisano v sam protokol, svet okoli njega pa se je radikalno spremenil. Danes so te ranljivosti sicer bolje obvladane, vendar logika, ki jo primer razkriva, ni izginila.

Vsak tehnični sistem nosi v sebi določeno predstavo o svetu. V njegovem delovanju je implicitno privzeto, kdo nastopa kot legitimni udeleženec, komu se verjame, kaj šteje kot signal in kaj kot šum. Te predstave so vgrajene neposredno v arhitekturo sistema: v to, kaj sistem zazna, kako obdeluje podatke in kaj privzeto sprejme kot veljavno. Ko inženir odloči, da sistem ne bo dodatno preverjal identitete pošiljatelja, ne sprejme le tehnične odločitve, ampak tiho predpostavko o svetu, v katerem sistem deluje. Takšne predpostavke so pogosto smiselne v času, ko nastanejo, a ko se svet spremeni, tehnologija še naprej deluje, kot da ni nič drugače.

Podoben vzorec lahko opazimo tudi pri forenzični analizi DNK. Ko so jo začeli uvajati v sodno prakso, je delovala kot skoraj idealen dokaz z zelo majhnimi verjetnostmi lažnega naključnega ujemanja. A metoda je v sebi nosila tiho predpostavko: da prisotnost DNK neposredno implicira prisotnost in delovanje osebe v relevantnem trenutku. Sčasoma se je pokazalo, da se DNK lahko prenaša tudi posredno, zato problem ni bil v tehnologiji, ampak v preskoku od laboratorijskega rezultata k zgodbi o dogodku.

V obeh primerih naletimo na isti problem: tehnologija deluje z določenimi predpostavkami o svetu, ki jih institucije jemljejo kot samoumevne. Ko se te predpostavke razkrijejo kot napačne, nastane to, kar bi lahko imenovali konceptualni dolg tehnologije.

Omenjeni primeri so zadevali posamezne poklicne prakse, zdaj pa smo pred izzivom, ki zadeva temeljno predpostavko, na kateri je osnovana naša civilizacija. V modernih institucijah velja tiha predpostavka, da je za vsakim smiselnim besedilom nekdo, ki ga je napisal. Besedila niso zgolj zaporedje stavkov, ampak materializacija misli nekoga, ki je za zapisano tudi odgovoren.

Z razvojem generativne umetne inteligence se je ta povezava zamajala. Prvič v zgodovini imamo napravo, ki proizvaja smiselna besedila na način, ki je videti kot delo človeka, čeprav za njim ni avtorja v klasičnem smislu, ki bi mu lahko pripisali namen ali odgovornost. Bralci pa še vedno delujejo v okviru, ki predpostavlja avtorja, čeprav sistem vse pogosteje proizvaja besedila, pri katerih ta predpostavka preprosto ne drži več.

Razlika med tema dvema svetovoma je tisto, kar bi lahko imenovali konceptualni dolg tehnologije. Izraz poimenuje zaostanek med svetom, ki ga tehnologije implicitno omogočajo, in svetom, ki ga institucije še vedno predpostavljajo v svojih pravilih.

Ta dolg je trojen: ontološki, saj tako kot pri lažnem sms-sporočilu ni jasno, kdo je dejanski pošiljatelj, tudi pri umetni inteligenci ni več samoumevno, kdo sploh nastopa kot avtor; epistemski, saj tako kot sled DNK ne pomeni nujno prisotnosti osebe na kraju dogodka, tudi digitalne pisne sledi ne dokazujejo več neposredno tega, kar smo jim nekoč pripisovali; in institucionalni, saj morajo institucije takšne dvoumne sledi kljub temu razlagati in na njihovi podlagi sprejemati odločitve, čeprav pravila za to še niso prilagojena.

Te tri ravni se v praksi nenehno prepletajo. Ko dvomimo o tem, kdo je avtor besedila, se hkrati zamaje tudi to, kaj to besedilo sploh dokazuje ter kako ga lahko uporabimo kot dokaz ali argument. Problem zato ni zgolj tehničen, ampak zadeva same temelje našega delovanja. Za razliko od tehničnega dolga pa se konceptualni ne plača v kodi, temveč v izgubi zaupanja, eroziji legitimnosti in razkrajanju razlik med smislom ter formalno pravilnostjo. Rešitve zato ne bodo zgolj tehnološke, ampak bodo potrebni novi družbeni dogovori in prevrednotenje praks.

Tisti kolega, ki mi je pred leti poslal lažno sporočilo, mi je dal lekcijo, ki je nisem takoj razumel. Ni mi pokazal, da je tehnologija nezanesljiva, ampak da je naše zaupanje vanjo zgrajeno na predpostavkah, ki jih običajno sploh ne opazimo. Stroj, ki proizvaja besedila brez avtorja, nas s tem sili, da prvič eksplicitno artikuliramo, kaj od avtorstva sploh pričakujemo.

Večina institucionalnih pravil, po katerih živimo, ni bila nikoli izrečena na glas, ker se je zdelo, da so samoumevna. Zdaj ko niso več, jih moramo eksplicitno formulirati. In morda je prav to najgloblji prispevek novih tehnologij: ne odgovori, ki jih ponujajo, ampak vprašanja, ki jih vsilijo.

https://www.delo.si/mnenja/kolumne/arhitektura-zaupanja-in-njen-razpad

Subscribe now

Nasin astronavt in poveljnik odprave Artemis II, Reid Wiseman, je skozi okno vesoljskega plovila Orion ujel osupljiv prizor našega planeta. Fotografija je nastala 2. aprila 2026, kmalu po uspešnem vžigu motorjev, ki je posadko dokončno utiril na pot proti Luni. Na sliki vidimo Zemljo v edinstveni kozmični postavitvi, saj s perspektive plovila zakriva Sonce, ob tem pa se njena atmosfera zasveti v tankem, sijočem obroču. Na nočni strani izstopajo obrisi celin in luči človeške civilizacije, medtem ko obrobje planeta krasijo izjemni naravni pojavi: dva polarna sija in nežen obris zodiakalne svetlobe.

Podoba nosi veliko čustveno ter zgodovinsko težo. Gre namreč za enega prvih pogledov na celotno Zemljo s človeške perspektive v globokem vesolju po več kot pol stoletja, kar nas znova opominja na to, kako osamljen, krhek in dragocen je naš edini dom. Obenem je posnetek tehnični unikat, saj se le redko zgodi, da v enem samem kadru ujamemo umetni “sončni mrk”, aktivne polarne sije in zodiakalno svetlobo. Fotografija je bila posneta v zahtevnih svetlobnih pogojih z visoko občutljivostjo ISO 51200 in časom osvetlitve 1/4 sekunde, kar zgovorno priča o osupljivem napredku fotografske opreme.

Izjemnost prizora še dodatno poudarjata oba omenjena nebesna pojava. Polarni sij, ki na posnetku ustvarja opazno svetlikanje na nasprotnih polih planeta (zgoraj desno in spodaj levo), nastane v visoki atmosferi. Ta čudovit pojav je posledica električno nabitih delcev sončevega vetra, ki se ujamejo v Zemljino magnetno polje in pri visokih hitrostih trčijo v atome plinov v naši atmosferi, pri čemer se sprosti energija v obliki svetlobe. Zodiakalna svetloba na spodnji desni strani pa je šibek sij, ki nastane zaradi odboja sončne svetlobe od mikroskopskih delcev medplanetarnega prahu, razpršenih po ravni diska našega osončja. Iz globokega vesolja, daleč stran od bleščanja civilizacije, se ta prah – večinoma ostanek kometov in asteroidov – pokaže kot eteričen, rahlo zamegljen soj, ki se širi v praznino.

Ta podoba se uvršča ob bok najvplivnejšim fotografijam v zgodovini raziskovanja vesolja in z njimi deli pomembno sporočilo o naši majhnosti. Na božični večer leta 1968 so astronavti misije Apollo 8 povsem nepričakovano posneli legendarni “Vzhod Zemlje” (Earthrise) nad obzorjem Lune. Ta fotografija je človeštvu prvič ponudila pogled na domači planet od daleč in po mnenju mnogih sprožila okoljsko zavedanje o tem, kako zelo krhek je v resnici naš svet.

Dve desetletji kasneje se je temu pridružila še ena ikonična podoba. Februarja 1990 je sonda Voyager 1 na pobudo astronoma Carla Sagana z razdalje šestih milijard kilometrov posnela Zemljo kot komaj opazno “bledo modro piko” (Pale Blue Dot). Kot je ob njej zapisal Sagan, je ta neznatna, bleda točka v prostranstvu kozmosa naš edini dom: »Poglejte še enkrat to piko. To je naš dom. To smo mi. Na njej so preživeli svoje življenje vsi, ki jih imate radi, vsi, ki jih poznate, vsi, o katerih ste kdaj slišali, vsak človek, ki je kdaj obstajal.« Fotografija je postala simbol našega mesta v vesolju in opomnik na to, kako dragocen je naš planet.

Subscribe now

Ko danes kdo omeni umetno inteligenco, se pogovor skoraj neizogibno zasuče v eno od dveh smeri: v navdušenje nad njenimi zmožnostmi ali skrbjo nad posledicami. Redko pa se ustavi pri vprašanju, ki je morda pomembnejše od obojega. Kako ta tehnologija spreminja naš pojem znanja? Kaj pomeni nekaj vedeti v svetu, v katerem nam stroj na vsako vprašanje vrne razumljiv, samozavesten in, če uporabimo najboljše modele, skoraj vedno pravilen odgovor?

Da bi se temu vprašanju sploh lahko približali, moramo opustiti eno najbolj razširjenih poenostavitev. Trditev, da generativna umetna inteligenca »zgolj napoveduje naslednjo besedo«, je tehnično točna, a zgrešena na enak način, kot bi bilo zgrešeno reči, da možgani zgolj prenašajo električne impulze. Drži, toda iz tega opisa ne izvemo ničesar o mišljenju, spominu ali zavesti.

Med učenjem jezikovni model analizira ogromne količine besedil in jih stisne v bistveno manjšo matematično strukturo. Učno gradivo obsega velik del digitaliziranega znanja človeštva. Čeprav to nikakor ni vsa vednost, ki jo človeštvo premore, saj njeni ogromni deli ostajajo utelešeni v nezapisanih praksah in izkušnjah, gre za najobsežnejšo zbirko zapisanega znanja, ki je bila kadarkoli zbrana na enem mestu.

Da bi jo model obvladal, mora iz nje izluščiti bistvo: ponovljive vzorce, pomenska razmerja in skrite povezave med pojmi. Rezultat je geometrija pomenov, v kateri so ideje razporejene glede na to, v kakšnih medsebojnih odnosih so. »Kralj« in »kraljica« sta si v tem prostoru blizu, ker je model sam odkril, da sta v podobnem pomenskem razmerju. Na podlagi učenja nastane nekakšen zemljevid pojmov, ki prikazuje, v kakšnih razmerjih so ideje med seboj.

To si najlažje predstavljamo s prispodobo. Razsvetljenska enciklopedija je bila prvi veliki poskus, da bi se človeško znanje uredilo, povezalo in dalo na voljo vsakomur. Veliki jezikovni model gre korak dlje: znanje ne le zbira in ureja, ampak ga stisne v matematični prostor, ki se zna prilagoditi vsakemu sogovorniku posebej. Gre za nekakšno dejavno enciklopedijo, ki se odziva, prilagaja in ustvarja.

A ta prispodoba skriva še nekaj bolj presenetljivega. Zemljevid pojmov, ki nastane med učenjem, presenetljivo spominja na eno najstarejših filozofskih teorij. Pred skoraj dva tisoč petsto leti si je Platon zamislil, da so za vsemi posamičnimi pojavi abstraktne, nespremenljive oblike, ki jim je rekel ideje. Matematični prostor velikega jezikovnega modela je sodobna različica tega koncepta: hrani razmerja med pomeni, ne posameznih besedil. Stroj je te abstraktne oblike izluščil iz naših zapisov.

Tu pa nastopi odločilni obrat. Platonov svet idej je bil normativen. Služil je kot merilo, po katerem smo ločili resnico od senc v votlini, če uporabimo slavno prispodobo. Matematični prostor jezikovnega modela pa je deskriptiven. Odraža tisto, kar je konsistentno prisotno v besedilih, na katerih se je učil. To pa ni nujno isto kot tisto, kar je resnično. Model ne loči med tem, kar se pogosto ponavlja, in tem, kar je res. In kar je bistveno: v samem sistemu ni razsodnika. Ta vloga pripada uporabniku. On je tisti, ki mora ločiti ideje od senc. Model ponudi odgovor, uporabnik pa mora presoditi, ali drži.

Pogosto slišimo ugovor, da modeli »ne razumejo« in ne znajo pojasniti svojih odgovorov. To je vse manj točno, saj napredni modeli podajajo koherentne razlage, vključno z argumenti in omejitvami svojega odgovora. Problem torej ni več v kakovosti razlage, ampak v vrsti znanja, ki za njo stoji. Ko strokovnjak pojasni, zakaj je nekaj res, za tem ne stoji le njegova individualna izkušnja, temveč celotna družbena infrastruktura znanja: proces preverjanja, dvoma in strokovnega konsenza, predvsem pa osebna odgovornost za izrečeno. Strokovnjak za svojo trditvijo stoji z integriteto in ugledom. Model pa po drugi strani pojasnjuje v izolaciji in rekonstruira najverjetnejšo razlago iz matematičnih vzorcev preteklosti. Razlaga sama po sebi zato še ni znanje. Znanje nastane šele, ko nekdo za razlago prevzame odgovornost.

Morda je čas, da začnemo razlikovati med različnimi načini védenja. Strokovnjak ve, ker razume in sodeluje v živem procesu znanosti, ki išče tisto, kar bo jutri morda ovrglo naše sedanje teorije. Model pa »ve«, ker je izluščil vzorec iz ogromne množice gradiva. Čeprav sodobni sistemi že odkrivajo nove rešitve v matematiki ali biologiji, ki presegajo človeško zmožnost sinteze, jim še vedno manjka zmožnost teoretskega mišljenja in strateškega udejstvovanja v svetu.

Nevarnost torej ni v napačnih odgovorih, čeprav se tudi ti pojavljajo. Nevarnost je v tem, da začnemo sprejemati na videz zelo dobro utemeljene odgovore in se pri tem nehamo spraševati po njihovem izvoru. Model nam ponuja statistični konsenz preteklosti, znanost pa zahteva deliberativni konsenz sedanjosti, ki nastaja z razpravo, preverjanjem in dvomom. Generativna umetna inteligenca nam vprašanj ne odvzema, lahko pa nas od njih odvadi s svojo udobno, visoko prepričljivo gotovostjo.

Ustvarili smo zelo uporabno matematično orodje, ki je bliže Platonovemu svetu idej kot karkoli doslej v človeški zgodovini. Je najboljša enciklopedija, kar jo je svet videl, in hkrati najbolj prepričljiv nadomestek za razmišljanje, kar si ga je mogoče zamisliti. Oboje drži. A če prenehamo spraševati in zgolj konzumiramo izvrstne odgovore stroja, se v Platonovo votlino vračamo prostovoljno. Z eno samo razliko: sence na steni so zdaj v visoki ločljivosti in so videti izjemno prepričljivo.

https://www.delo.si/mnenja/kolumne/platon-v-stroju

Subscribe now

Slovenija je v zadnjih desetletjih izpeljala več zahtevnih projektov, ki so presegali strankarsko logiko. Najbolj izpostavljeni so verjetno osamosvojitev, vstop v Evropsko unijo, prevzem evra in soočanje s pandemijo. Nobeden ni bil lahek in nobeden ni potekal brez sporov, a v ozadju je vsakokrat obstajal skupen cilj, glede katerega je bilo doseženo dokaj veliko soglasje. Ker pa po dosegu teh ciljev nove, enako povezovalne vizije nismo oblikovali, se zdi, da smo vmes nekoliko izgubili smer. Temeljno družbeno vprašanje “kam gremo” je postopoma zbledelo in prepustilo prostor veliko ožjemu in bolj pragmatičnemu vprašanju – “kdo bo vladal”.

Trenutna politična pat pozicija po zadnjih volitvah, ki ne ponuja hitrih in očitnih izhodov, je zato morda ravno prava priložnost, da ta trend obrnemo. To je trenutek, ko si lahko znova zastavimo tista globlja vprašanja, ki sicer v dnevni politiki ne pridejo v ospredje: Kakšno državo si sploh želimo? Kakšno družbeno okolje želimo imeti v Sloveniji? Kaj so naše osrednje vrednote? Kdo so naši vzorniki in česa si ne želimo? Takšna vprašanja seveda nimajo enostavnih odgovorov, vendar prav zato zahtevajo širši razmislek, ki presega vsakokratne politične delitve.

Strankarska politika tovrstnih tem ne bo odpirala, saj se ji v političnem sistemu, kot ga imamo, preprosto ne obrestujejo. Zato moramo takšno debato zagnati sami in z njo ustvariti miselno ter idejno okolje, ki mu bo morala slej ko prej slediti tudi politika, pa naj si to želi ali ne.

Razpad skupne resničnosti

V zadnji predvolilni kampanji je postalo očitno, da je prevladujoči mehanizem slovenske politike postala negativna mobilizacija, pri kateri oba pola svojo energijo črpata iz strahu pred nasprotnikom in ne iz lastnih programov ali vizij. Takšen pristop sicer uspešno proizvaja visoko volilno udeležbo in ognjevite kampanje z občutkom usodnosti, hkrati pa neizogibno poglablja polarizacijo, ki jo akterji nenehno obžalujejo in znova poustvarjajo.

Obe strani nosita breme resnih očitkov, ki segajo od razumevanja države kot lastnine do domnevnih povezav s tujimi obveščevalnimi operacijami, vendar volivci teh prekrškov ne kaznujejo. Vsak tabor namreč vidi afero nasprotne strani v vsej njeni razsežnosti, medtem ko lastne napake relativizira ali celo spregleda. Psihologija ta pojav pojasnjuje z identitetno zaščitno kognicijo, kjer ljudje ne branijo več resnice, ampak zgolj občutek pripadnosti svojemu političnemu taboru, kar vodi do nekritičnosti do lastnih in pretirane histerije do tujih napak. Pri tem seveda ne gre nujno za enakovrstne ali enako težke kršitve, temveč za skupen vzorec selektivnega zaznavanja in presojanja dejstev, ki dolgoročno spodkopava zaupanje v skupni prostor razprave.

Ta dinamika se posebej jasno kaže v starostnem preobratu na zadnjih volitvah, kjer so najstarejši volivci množično podprli eno stran, najmlajši pa drugo. Razlog za to diametralno nasprotje dosedanjim vzorcem ne tiči le v politični vsebini, temveč močno v medijskih kanalih, saj generacija televizije in generacija interneta isto politično realnost doživljata skozi povsem različne filtre. Znotraj najmlajše generacije se hkrati kaže še en razkol, tokrat po spolu, kjer mlada dekleta v povprečju volijo vse bolj levo, mladi fantje pa vse bolj desno. Takšen večplasten razpad skupne resničnosti pomeni globok strukturni premik, ki bo odločilno zaznamoval prihodnje politično desetletje.

Vrednote kot politično orodje

Izhoda iz te situacije ne smemo iskati v lovljenju idealnega razmerja na klasični politični lestvici levo-desno, ampak drugje. Najbolje v globljih vrednotah, ki jih je Evropa razvijala stoletja in predstavljajo preizkušeni temelj za sobivanje različnih ljudi na skupnem ozemlju. Zelo poenostavljeno bi temeljne vrednote lahko strnili v univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic, toleranco do različnosti znotraj ustavnih okvirov, temeljit nadzor, delitev oblasti in vladavino prava, kakovostne javne storitve, socialno državo in svobodno podjetniško pobudo.

Te temeljne evropske vrednote v slovenskem parlamentu trenutno nimajo dovolj doslednega zagovornika. Pri tem se selektivnost kaže na različne načine na obeh političnih polih. Levi pol jih na nekaterih področjih širi in poglablja, drugje pa kljub glasnemu poudarjanju strpnosti pogosto izključuje tiste, ki se ne strinjajo z vsako podrobnostjo njihovega prepričanja. Mehanizem, ki ga danes pogosto opisujemo kot kulturo izključevanja, lahko duši svobodno debato učinkoviteje kot katera koli cenzura, ker deluje od znotraj: ljudje sami utihnejo, preden jih kdo utiša. Številni, ki resnico in dialog cenijo višje od političnih parol, se tako hitro znajdejo v položaju, ko so zgolj zaradi drugačnega mnenja označeni za moralno sporne.

Desni politični blok se sooča z zrcalnim problemom. Svobodo posameznika v določenih primerih pogojuje s poslušnostjo in vnaprej določenim pravilnim razmišljanjem. Institucije neodvisnega nadzora oblasti, svobodne medije in preglednost vladanja namesto kot nujno civilizacijsko pridobitev dojema zgolj kot nadležno oviro, ob morebitnem volilnem porazu pa včasih odpira tudi dvome v sam demokratični proces. Takšno ravnanje presega običajne taktične manevre in pomeni neposredno erozijo demokratičnih temeljev. Civilizacijske vrednote so tako postale zgolj instrument, ki ga oba bloka izkoriščata izključno takrat, ko jima to politično ustreza.

Glasovi brez posluha

Slovenija ima hkrati močno tradicijo podjetništva in bogato zgodovino skrbi za pravične delovne pogoje. Za uspešno državo sta oba vidika neprecenljiva in bi morala delovati z roko v roki, saj se med seboj naravno dopolnjujeta. Vendar se zdi, da tudi na področju gospodarstva v zadnjem času prepogosto izgubljamo tisti nujni občutek za sodelovanje in medsebojno razumevanje, namesto iskanja ravnovesja pa se dialog prevečkrat umika enostranskim pogledom.

Direktor slovenske podružnice globalnega farmacevtskega podjetja, ki pri nas ravnokar vlaga milijardo evrov, je investicijo pojasnil s tradicijo znanja, tesno povezanostjo med akademsko sfero in industrijo ter ekosistemom, v katerem se različni deležniki še vedno slišijo. Hkrati pa kot izziv izpostavlja majhnost našega okolja, s čimer dobronamerno opozarja, da je naša prihodnost odvisna predvsem od ohranjanja teh prednosti, ki se lahko hitro izgubijo, če bo namesto iskanja skupnih rešitev znova prevladala politična razdvojenost. Podobno razmišlja fizik, ki s podjetjem razvija programsko opremo za fuzijske reaktorje in sodeluje s CERN-om. Njegovo sporočilo prav tako poudarja nujnost stabilne dolgoročne strategije, ki bi presegala vsakokratne volilne cikle in strokovnjakom omogočala nemoteno delo v dobrobit celotne družbe.

Na nedavnem srečanju gospodarstvenikov s politiki je eden od vodilnih gospodarstvenikov v imenu številnih podjetnikov, kmetovalcev in menedžerjev izpostavil občutek nerazumevanja in pomanjkanja pravega dialoga. Pri tem ni imel v mislih zgolj vprašanj regulacije ali obdavčitve, temveč predvsem splošen odnos, ki ga je mogoče zaznati v javnem prostoru ob naslavljanju tistih, ki ustvarjajo in sprejemajo tveganja. Ta distanca večinoma ne izhaja iz slabih namenov posameznikov, temveč je prej logična posledica politične dinamike, ki svojo retoriko prepogosto gradi na iskanju nasprotij namesto na iskanju stičišč. Takšno pomanjkanje posluha na obeh straneh ustvarja nepotrebne napetosti in krha medsebojno zaupanje.

Čeprav ti glasovi prihajajo iz različnih sfer gospodarstva, se združujejo v iskanju predvidljivosti, zaupanja, spoštovanja do ustvarjalnega dela in dolgoročne usmeritve, ki bi preživela naslednji volilni cikel. Pri tem ne uporabljajo jezika leve ali desne politike, temveč opozarjajo na nujnost nečesa veliko bolj temeljnega, kar prepoznamo vsi, četudi za to nimamo vedno uveljavljenega imena.

Tisto, kar že imamo

Spodbudno pa je, da Slovenija v resnici že premore vse temelje, ki jih potrebuje za uspešen preboj. Odločitve globalnih podjetij za naložbe pri nas ter uspehi domačih inženirjev in raziskovalcev na svetovnem trgu so predvsem odraz družbene kulture, ki iskreno ceni znanje, natančnost in iznajdljivost. Ko slovenski znanstveniki in znanstvenice dosegajo v svetovnem merilu pomembne rezultate, to dokazuje, da naše okolje še vedno zna prepoznati in podpreti talent ter inovativnost. A ta dragoceni ekosistem ni povsem samoumeven; da bi uspeval in rasel še naprej, potrebuje predvsem stabilnost ter skrbno, dolgoročno podporo.

Najprej gre za obnovo zaupanja med državljani in državo, pri čemer naj država deluje predvsem kot zanesljiv in učinkovit partner. Namesto razprav o velikosti državnega aparata se lahko osredotočimo na tisto, kar vsi resnično potrebujemo: kakovostne javne storitve, odzivno upravo in šolstvo, ki spodbuja samostojno razmišljanje. Takšno zaupanje se najbolj naravno gradi v stabilnem sistemu, ki vsem ustvarjalcem omogoča mirno dolgoročno načrtovanje, podprto s predvidljivim ter premišljenim zakonodajnim okvirom.

Nato gre za negovanje resnice kot skupne dobrine. To vključuje univerze kot odprta stičišča argumentirane razprave, kjer iskanje razumevanja prevlada nad enosmernimi prepričanji. Prav tako zajema medijski prostor, ki ob nujni hitrosti informiranja ohranja zavezanost strokovnosti in poštenosti, ter politično kulturo, v kateri sprememba mnenja ob soočenju z novimi dejstvi velja za vrlino in znak osebne zrelosti. Ob tem je pomembno, da kot družba razvijamo odpornost in znanje za prepoznavanje zavajajočih informacij, saj s tem varujemo kakovost našega skupnega odločanja in krepimo medsebojno zaupanje.

In nazadnje gre za spoštovanje do ustvarjalnosti na vseh ravneh, od znanstvenih laboratorijev do kmetij in gledališčnih odrov. Ko se strokovnjaki in ustvarjalci odločajo o svoji prihodnosti, njihova odločitev redko temelji zgolj na finančnih razlogih. Veliko pomembnejši je občutek, da domače okolje razume in ceni njihovo delo ter jim nudi spodbudne pogoje, v katerih lahko svoj potencial polno razvijejo in tako prispevajo k skupnemu napredku.

Izhod iz neskončnega dne

Naslavljanje teh izzivov bi bilo vsekakor preprostejše, če bi obstajala ena sama, idealna politična rešitev. Vendar se moramo zavedati, da naše trenutno medijsko in politično okolje pogosto nehote poudarja razlike namesto iskanja skupnih točk. Narava sodobnih komunikacijskih kanalov hitreje širi čustvene odzive kot poglobljene razmisleke, v javnem prostoru pa nam prepogosto zmanjka prostora za umirjen dialog. Zato trajnih sprememb in rešitev ne moremo pričakovati zgolj od enega samega volilnega dne, temveč so te lahko predvsem plod našega skupnega, potrpežljivega prizadevanja in aktivnega državljanstva.

Izhod iz te zanke verjetno ni v nenehnem iskanju novih političnih obrazov ali ustanavljanju vedno novih strank. To seveda ne pomeni, da so naše temeljne vrednote izginile, temveč le, da potrebujejo trdnejši temelj – takšnega, ki presega zgolj strankarske okvire in postane osnova našega skupnega sobivanja. Potrebujemo prenovljen družbeni dogovor o osnovnem medsebojnem spoštovanju, ki ga ohranjamo ne glede na to, kdo trenutno vodi državo. To vključuje zavedanje, da je oblast predvsem odgovornost, da se do najboljših rešitev pride s sodelovanjem ter da mora biti dobrobit posameznika vedno osrednji cilj vsake politike.

Čeprav evropski razsvetljenski in demokratični projekt ni brez pomanjkljivosti, nam še vedno ponuja najboljši okvir, znotraj katerega lahko izzive rešujemo z razumevanjem in dialogom, ne da bi ob tem prevladali zgolj najglasnejši. V filmu Neskončni dan se protagonist zbuja v isti dan, dokler ne spozna, da ponavljanja ne bo prekinil s čakanjem na drugačne okoliščine, temveč s spremembo lastnega pristopa. Tudi naša družba se pogosto zdi ujeta v podobno časovno zanko. Prekinemo jo lahko takrat, ko uvidimo, da demokracija ni zgolj pasivno čakanje na idealnega zmagovalca volitev, temveč naše skupno, vsakodnevno prizadevanje. Pozitivne vizije za prihodnost namreč ni treba izumljati povsem na novo, saj že tiho živi v marsikaterem posamezniku in institucijah, ki vsak dan dobro opravljajo svoje delo. Treba jo je le prepoznati, jasno ubesediti in vzeti za svojo.

Subscribe now

Povzetek - Članek obravnava pojmovno in terminološko nejasnost, ki v slovenskem prostoru obdaja izraz »komuniciranje znanosti«. Ta izraz se pogosto uporablja kot krovna oznaka za tri različne dejavnosti: znanstveno novinarstvo, promocijske aktivnosti raziskovalnih institucij in specifično strokovno dejavnost posredovanja znanstvenega konsenza javnosti. Avtor argumentira, da gre za kategorično različne oblike javne komunikacije o znanosti, ki imajo različne cilje, različne nosilce in predvsem različne epistemološke statuse. Na podlagi izkušenj iz pandemije COVID-19 članek pokaže, kako pomembna je ta razločitev za prakso. Analiza služi kot izhodišče za predloge o sistemski ureditvi komuniciranja znanosti.

Ključne besede - komuniciranje znanosti, znanstveno novinarstvo, znanstveni konsenz, epistemologija, pandemija COVID-19

1. Uvod

Pandemija COVID-19 je na preizkušnjo postavila številne družbene institucije, med njimi tudi tiste, ki skrbijo za pretok informacij med znanostjo in javnostjo. V razmerah, ko se je znanje o novem virusu spreminjalo iz tedna v teden, ko so bile stave visoke in ko je bila javnost bombardirana s konfliktnimi informacijami, se je pokazalo, kako pomembno je, da ljudje prejmejo zanesljive, razumljive in pravočasne informacije o tem, kaj znanost ve in česa ne ve.

Hkrati pa se je pokazalo, da obstoječe prakse javne komunikacije o znanosti niso bile kos tem izzivom. Klasično znanstveno novinarstvo je naletelo na svoje meje, ko so se novinarji soočali z vprašanji, pri katerih sami niso mogli presoditi, kateri strokovnjaki govorijo v skladu s konsenzom stroke in kateri zastopajo manjšinska ali celo marginalna stališča. Promocijske službe raziskovalnih institucij so včasih promovirale lastne raziskave, še preden so bile te ustrezno preverjene v strokovni skupnosti. V javnem prostoru so se pojavljali strokovnjaki z visokimi akademskimi nazivi, ki so širili stališča, daleč od znanstvenega konsenza, mediji pa pogosto niso imeli mehanizmov, s katerimi bi to prepoznali in ustrezno kontekstualizirali.

Te težave niso zgolj praktične narave. Izvirajo iz globljih pojmovnih in terminoloških nejasnosti glede tega, kaj sploh so različne dejavnosti, ki se ukvarjajo z javno komunikacijo o znanosti, kakšne so njihove naloge, kakšne kompetence zahtevajo in kakšen je njihov odnos do resnice in verodostojnosti. V slovenskem prostoru se je izraz “komuniciranje znanosti” uveljavil kot krovna oznaka za zelo raznolike dejavnosti, od znanstvenega novinarstva in promocijskih aktivnosti raziskovalnih institucij do specifične strokovne dejavnosti, ki jo bom v tem članku opredelil v ožjem pomenu. Takšna terminološka nedoločenost ni le akademsko vprašanje – ima konkretne posledice za to, kako se organizira in vrednoti delo na tem področju, kakšna pričakovanja imajo uredniki do novinarjev in komunikatorjev ter nenazadnje kakšno kakovost informacij prejme javnost.

Potrebo po pojmovni razjasnitvi potrjuje tudi razvoj akademskega področja. Massimiano Bucchi in Brian Trench, urednika osrednjega priročnika na tem področju, sta v tretji izdaji Routledge Handbook of Public Communication of Science and Technology (2021) predlagala široko opredelitev: komuniciranje znanosti je »družbeni pogovor o znanosti« (the social conversation around science). Ta opredelitev ima pomembne prednosti – je vključujoča, poudarja interaktivnost in pluralnost praks ter opozarja, da komuniciranje znanosti presega tradicionalne oblike, kot so znanstveno novinarstvo ali muzejske razstave. Kot ugotavlja John Durant v recenziji priročnika, ta formulacija »spodbuja, da iščemo komuniciranje znanosti tudi v srečanjih, ki na prvi pogled niso videti kot tradicionalne aktivnosti komuniciranja znanosti« (Durant, 2022).

Vendar pa ima tako široka opredelitev tudi omejitev: ne razlikuje jasno med različnimi vrstami dejavnosti, ki sestavljajo ta »družbeni pogovor«. Znanstveno novinarstvo, promocijske aktivnosti raziskovalnih institucij in tisto, kar bom v nadaljevanju opredelil kot komuniciranje znanosti v ožjem pomenu, so vse del tega pogovora – a imajo različne cilje, različne nosilce in različne odnose do resnice. Namen tega članka je prav razločiti te različne oblike in pokazati, zakaj je ta razločitev pomembna.

Namen tega članka je trojni. Prvič, sistematično opredeliti in razmejiti tri oblike javne komunikacije o znanosti: znanstveno novinarstvo, promocijske aktivnosti in komuniciranje znanosti v ožjem pomenu. Drugič, pokazati, zakaj je ta razločitev pomembna, tako iz epistemoloških kot iz praktičnih razlogov. In tretjič, na podlagi izkušenj iz pandemije in primerjave z ureditvami v tujini predlagati smernice za sistemsko ureditev tega področja v Sloveniji.

Pri tem izhajam iz prepričanja, da je komuniciranje znanosti v ožjem pomenu – kot ga bom opredelil v nadaljevanju – dejavnost, ki sodi znotraj znanosti, ne zunaj nje. Ne gre za podzvrst novinarstva, čeprav deli z njim nekatere veščine. Ne gre za obliko promocije, čeprav lahko prispeva k ugledu znanosti. Gre za specifično strokovno dejavnost, ki zahteva tako poglobljeno razumevanje znanstvenih vsebin kot epistemološko usposobljenost za identifikacijo znanstvenega konsenza in njegovih negotovosti. Prav ta dvojna zahteva komuniciranje znanosti ločuje od sorodnih dejavnosti in utemeljuje potrebo po njegovi jasni opredelitvi ter ustrezni institucionalni umestitvi.

2. Tri oblike javne komunikacije o znanosti

Preden lahko ustrezno opredelimo komuniciranje znanosti v ožjem pomenu, moramo najprej razjasniti, od katerih sorodnih dejavnosti ga želimo razmejiti. V javnem prostoru se namreč prepletajo vsaj tri različne oblike komunikacije o znanstvenih temah, ki imajo različne cilje, različne nosilce, različne epistemološke statuse in različne odnose do resnice ter verodostojnosti. Te tri oblike so znanstveno novinarstvo, promocijske aktivnosti in komuniciranje znanosti. Čeprav se v praksi pogosto prepletajo in čeprav lahko ista oseba včasih opravlja več teh vlog, je za pojmovno jasnost nujno, da jih analitično ločimo.

2.1 Znanstveno novinarstvo

Znanstveno novinarstvo je oblika novinarskega dela, ki se ukvarja s poročanjem o znanosti, znanstvenih odkritjih, raziskavah in njihovih družbenih implikacijah. Znanstveni novinar opravlja enako temeljno nalogo kot vsak drug novinar: poizveduje, preverja, poroča. Njegova specifična kompetenca je v tem, da zna poiskati relevantne strokovne vire, jim zastaviti prava vprašanja in njihove odgovore prevesti v obliko, razumljivo širši javnosti.

Kot poudarja Sharon Dunwoody, ena vodilnih raziskovalk znanstvenega novinarstva, deluje znanstveni novinar predvsem kot poklicni posrednik med znanostjo in javnostjo, umeščen v novinarske rutine, norme in produkcijske omejitve. Njegova vloga ni v neodvisni vsebinski presoji znanstvenih trditev, temveč v tem, da znanstvene vsebine posreduje javnosti, jih postavi v razumljiv okvir ter bralcem pomaga presoditi njihov pomen in težo, pri čemer se opira predvsem na novinarska merila aktualnosti, relevantnosti in verodostojnosti virov (Dunwoody, 2021; prim. tudi Bucchi in Trench, 2021).

Ključna značilnost znanstvenega novinarstva je, da novinar sam ni garant verodostojnosti znanstvenih vsebin, o katerih poroča. Njegova naloga je poiskati ustrezne strokovnjake, jih citirati in po potrebi soočiti različna strokovna stališča. Kadar poroča o novi raziskavi, povzame, kaj pravijo avtorji raziskave, in po potrebi pridobi komentar neodvisnega strokovnjaka. Kadar poroča o kontroverznem vprašanju, predstavi različne poglede in njihove zagovornike. A pri vsem tem novinar sam ne presoja, katera strokovna stališča so pravilna – to presojo prepušča bralcu oziroma gledalcu, ki mu ponudi nabor strokovnih mnenj.

Ta epistemološka pozicija ima pomembne prednosti. Novinar ohranja distanco do vsebine, o kateri poroča, in se ne postavlja v vlogo razsodnika med strokovnimi stališči, za kar praviloma ni usposobljen. Dobro znanstveno novinarstvo je zato izjemno dragoceno: širši javnosti omogoča vpogled v dogajanje v znanosti, opozarja na nove raziskave, problematizira družbene implikacije znanstvenih odkritij in nenazadnje postavlja kritična vprašanja znanstvenim institucijam.

Vendar ima ta ista epistemološka pozicija tudi pomembne omejitve, ki so se med pandemijo pokazale z vso ostrino. Kadar obstaja jasen znanstveni konsenz o nekem vprašanju, a se hkrati v javnosti pojavljajo strokovnjaki, ki ta konsenz izpodbijajo, se novinar znajde v zadregi. Njegovo poklicno orodje – soočanje različnih strokovnih stališč – lahko v takšnih razmerah ustvari lažen vtis, da sta dve strani enakovredni, čeprav v resnici ena stran zastopa stališča, ki jih je strokovna skupnost že argumentirano zavrnila.

Med pandemijo smo bili priča številnim primerom takšne problematične prakse. V imenu uravnoteženosti so mediji dajali prostor strokovnjakom, ki so zagovarjali stališča o izvoru virusa, učinkovitosti cepiv ali smiselnosti zaščitnih ukrepov, ki niso imela podpore v širši znanstveni skupnosti. Novinar, ki ni usposobljen za samostojno presojo znanstvenega konsenza, je v takšnih razmerah v nezavidljivem položaju: če da prostor le eni strani, je lahko obtožen pristranskega poročanja; če da prostor obema, pa nehote širi vtis, da gre za legitimno strokovno debato, čeprav v resnici gre za soočenje konsenza stroke z marginalnimi stališči.

Dodaten problem predstavlja odvisnost novinarjev od virov, ki so pripravljeni govoriti. Kot kažejo izkušnje iz slovenskega prostora, se marsikdo od uveljavljenih raziskovalcev ne želi ali ne upa javno izpostaviti. Razlogi so raznovrstni – pomanjkanje medijskih izkušenj, strah pred negativnimi posledicami za znanstveno kariero, nenaklonjenost akademskega okolja javnemu nastopanju. Posledica je, da novinarji pogosto ne morejo pridobiti komentarjev strokovnjakov, ki bi lahko avtoritativno pojasnili, kakšno je dejansko stanje znanstvenega konsenza o nekem vprašanju.

Nič od tega ni kritika znanstvenega novinarstva kot takega. Je pa utemeljitev spoznanja, da znanstveno novinarstvo samo po sebi ne more zadostiti vsem potrebam, ki jih ima družba po zanesljivih informacijah o tem, kaj znanost ve in česa ne ve. Za to je potrebna drugačna, komplementarna dejavnost.

2.2 Promocijske aktivnosti

Druga oblika javne komunikacije o znanosti so promocijske aktivnosti, ki jih izvajajo raziskovalne institucije, univerze in razvojni oddelki podjetij. Ta sklop ne vključuje le dela služb za odnose z javnostmi – od priprave sporočil za medije do organizacije tiskovnih konferenc – temveč tudi širši nabor dejavnosti, kot so promocijske publikacije, dnevi odprtih vrat in javne predstavitve. Osrednji namen vseh teh prizadevanj je predstaviti delo institucije v čim bolj ugodni luči.

Za razliko od znanstvenega novinarstva, ki temelji na novinarski etiki nepristranskosti, so promocijske aktivnosti po svoji naravi pristranske – in povsem legitimno. Njihov namen je promovirati institucijo, njene raziskovalce in njihovo delo. Pri tem ni nič spornega, dokler je vsem jasno, za kakšno vrsto komunikacije gre.

Težave nastanejo, kadar se zabriše meja med promocijo in nevtralnim informiranjem. Sporočilo za javnost, ki ga pripravi služba za odnose z javnostmi neke raziskovalne institucije, je po svoji naravi promocijski material. Predstavlja raziskavo v luči, ki je ugodna za institucijo in raziskovalce. Poudarja novost in pomembnost odkritij, pogosto pa zamolči omejitve, negotovosti in kontekst, ki bi omogočil kritično presojo.

Kadar mediji takšna sporočila povzamejo brez dodatnega preverjanja – kar se zaradi časovnih in kadrovskih pritiskov dogaja prepogosto – promocijski material dobi status nevtralne novice. Bralec ali gledalec ne ve, da bere vsebino, ki jo je oblikovala služba, katere naloga je promovirati institucijo, ne pa zagotavljati uravnoteženo informiranje javnosti.

Med pandemijo je ta problem dobil posebno ostrino. Raziskovalne institucije so tekmovale za pozornost medijev s svojimi raziskavami, povezanimi s covidom. Nekatere od teh raziskav so bile preliminarne, še nerecenzirane, z omejitvami, ki jih promocijska sporočila niso ustrezno poudarila. Kadar so takšne raziskave pristale na naslovnicah časopisov ali na začetku večernih poročil, je to ustvarjalo vtis, da gre za utrjene znanstvene ugotovitve, čeprav je bila resnica pogosto bolj kompleksna.

Še posebej problematično je, kadar promocijske aktivnosti izrabljajo avtoriteto znanosti za cilje, ki niso primarno znanstveni. Farmacevtska podjetja, ki promovirajo svoje izdelke, imajo legitimen poslovni interes, a ta interes ni nujno skladen z interesom javnosti po nepristranskih informacijah. Kadar promocijska sporočila takšnih akterjev dobijo status znanstvenih informacij, je zaupanje javnosti v znanost ogroženo – in upravičeno.

Empirične raziskave potrjujejo, da je ta zaskrbljenost utemeljena. Petroc Sumner in sodelavci (2014) so v odmevni študiji analizirali sporočila za javnost o zdravstvenih raziskavah, ki so jih objavljale vodilne britanske univerze, ter jih primerjali z izvirnimi znanstvenimi članki in medijskimi poročili. Pokazali so, da sporočila za javnost pogosto vsebujejo pretirana ali poenostavljena priporočila ter zavajajoče vzročne trditve, denimo sklepanje o vzročnosti na podlagi zgolj korelacijskih podatkov. Ključna ugotovitev študije je, da se takšna pretiravanja v veliki meri reproducirajo tudi v medijskih objavah: kadar so bila prisotna v sporočilih za javnost, so se praviloma pojavila tudi v novicah. To kaže, da napihnjeno poročanje o znanosti pogosto ne izvira primarno iz novinarskega procesa, temveč že iz institucionalnih komunikacijskih praks raziskovalnih ustanov (Sumner idr., 2014; prim. tudi Sumner idr., 2016).

Vogler in Schäfer (2020) sta empirično pokazala, da se je v zadnjih dveh desetletjih vpliv univerzitetnih odnosov z javnostmi na znanstveno poročanje v tiskanih medijih izrazito povečal. Na podlagi longitudinalne analize medijskih objav in univerzitetnih sporočil za javnost v Švici sta ugotovila, da je vse več novinarskih prispevkov neposredno temeljilo na PR-gradivih univerz, pri čemer so bili takšni prispevki opazno bolj afirmativni do institucije in pogosteje osredotočeni na organizacijske vidike (ugled, strategije, položaj univerze) kot na vsebinsko kritično obravnavo raziskovalnih rezultatov. Avtorja sta pokazala, da tega trenda ni mogoče pojasniti z večjo kakovostjo ali novinarsko privlačnostjo sporočil za javnost, temveč s strukturnim neravnovesjem med okrepljenimi PR-službami in oslabljenim znanstvenim novinarstvom, ki je zaradi časovnih in kadrovskih pritiskov vse pogosteje reproduciralo institucionalne vsebine. V tem smislu sta sklepala, da je prišlo do premika od novinarske presoje k poročanju, ki je v veliki meri sledilo logiki virov, pri čemer je kritična distanca do znanstvenih institucij izgubljala osrednjo vlogo: »Naše ugotovitve kažejo na naraščajoč vpliv univerzitetnih odnosov z javnostmi na (znanstveno) novinarstvo.« (Vogler & Schäfer, 2020).

Kadar promocijska logika prevlada nad novinarsko – kar se dogaja vse pogosteje zaradi kadrovskih pritiskov v uredništvih – javnost prejme informacije, ki niso bile deležne kritične presoje. Zato je nujno, da jasno razločujemo med promocijskimi aktivnostmi in komuniciranjem znanosti v ožjem pomenu. Promocija ima svoje legitimno mesto – raziskovalne institucije imajo pravico in pogosto tudi dolžnost, da svoje delo predstavljajo javnosti. A promocija ni in ne more biti nadomestek za nepristransko, kritično komuniciranje znanstvenih spoznanj, ki ne služi interesom nobene posamezne institucije, ampak interesu javnosti po resničnih in zanesljivih informacijah.

2.3 Komuniciranje znanosti v ožjem pomenu

S pojmom komuniciranje znanosti v ožjem pomenu označujem specifično strokovno dejavnost, katere cilj je identificirati znanstveni konsenz o relevantnih vprašanjih, ovrednotiti stopnjo negotovosti tega konsenza in ga posredovati javnosti v obliki, ki je razumljiva in dostopna, hkrati pa ostaja zvesta izvornim strokovnim spoznanjem.

Za razliko od znanstvenega novinarstva, kjer se novinar opira na izjave virov in sam ne more jamčiti za njihovo vsebinsko resničnost, komunikator znanosti prevzema polno odgovornost za točnost svojih navedb. Njegova naloga ni zgolj poročanje o tem, kaj so povedali posamezni strokovnjaki, temveč s svojo strokovno presojo jamči, da predstavljene trditve odražajo dejansko stanje znanstvenega konsenza.

Za razliko od promocijskih aktivnosti, ki služijo interesom naročnika, komuniciranje znanosti služi interesu javnosti po resničnih informacijah. Komunikator znanosti ni zagovornik nobene posamezne institucije, raziskovalne skupine ali stališča. Njegova zaveza je resnici in razumljivosti, ne pozitivni javni podobi kogarkoli.

Ta opredelitev ima pomembno posledico: komuniciranje znanosti ni dejavnost, ki bi jo lahko opravljal vsakdo. Zahteva specifično dvojno usposobljenost. Po eni strani zahteva dovolj poglobljeno razumevanje znanstvenih vsebin, da je komunikator zmožen samostojno presojati stanje znanstvenega konsenza in njegove negotovosti. Po drugi strani zahteva komunikacijske veščine, ki omogočajo prevod kompleksnih strokovnih vsebin v obliko, razumljivo nestrokovnjakom.

Ta dvojna zahteva pojasnjuje, zakaj komuniciranje znanosti sodi znotraj znanosti, ne zunaj nje. Novinar je po izobrazbi in poklicni pripadnosti zunaj znanstvene skupnosti – in prav ta zunanjost mu omogoča kritično distanco, ki je za dobro novinarstvo nujna. Komunikator znanosti pa mora biti dovolj znotraj, da lahko avtoritativno govori o tem, kaj stroka ve in česa ne ve. To ne pomeni, da mora biti specialist za vsako temo, o kateri komunicira. Pomeni pa, da mora imeti epistemološko usposobljenost za presojo verodostojnosti in konsenza, kar predpostavlja določeno mero ponotranjenja znanstvenih norm in praks.

To razlikovanje lahko natančneje opredelimo s pomočjo teorije ekspertize, ki sta jo razvila sociologa znanosti Harry Collins in Robert Evans v delu Rethinking Expertise (2007). Collins in Evans razlikujeta med dvema vrstama ekspertize: raziskovalno ekspertizo (contributory expertise) in interakcijsko ekspertizo (interactional expertise). Raziskovalna ekspertiza je sposobnost izvajanja dejavnosti znotraj nekega strokovnega področja – pisanja znanstvenih člankov, načrtovanja in izvajanja eksperimentov, matematičnega modeliranja. Interakcijska ekspertiza pa je zmožnost obvladanja strokovnega jezika in pojmovnega okvira nekega področja brez praktične kompetence za izvajanje same dejavnosti.

Collins sam je ponazoritev te teorije. Kot sociolog znanosti je od leta 1972 vključen v skupnost fizikov, ki raziskujejo gravitacijske valove. Čeprav sam ni zmožen izvajati eksperimentov ali reševati enačb, ki so za to raziskovanje potrebne, je skozi desetletja neprekinjenega stika s to skupnostjo usvojil njeno strokovno govorico do te mere, da je v posebej zasnovanem testu – t. i. imitacijski igri, zasnovani po zgledu Turingovega testa – uspel prepričati druge fizike, da ne morejo ločiti njegovih odgovorov od odgovorov pravih fizikov, ki se ukvarjajo z gravitacijskimi valovi.

Ta teorija ima neposredne implikacije za razumevanje komuniciranja znanosti. Komunikator znanosti ne potrebuje raziskovalne ekspertize – ni nujno, da je sam zmožen izvajati raziskave na področjih, o katerih komunicira. Mora pa razviti visoko stopnjo interakcijske ekspertize: zmožnost, da ponotranji jezik, pojmovni okvir in merila stroke do te mere, da lahko avtonomno presoja o verodostojnosti in kontekstu informacij. To pomeni, da lahko identificira, kaj je v stroki sprejeto in kaj sporno, kaj je dobro utemeljeno in kaj špekulativno, kateri viri so zanesljivi in kateri ne – ne da bi se pri tem zanašal zgolj na izjave posameznih strokovnjakov.

S tem komunikator znanosti postane legitimni epistemološki agent, ne le pasivni prenašalec informacij. Njegova avtoriteta ne temelji na tem, da bi bil sam raziskovalec, ampak na tem, da je skozi dolgotrajno potopitev v strokovne skupnosti usvojil njihove standarde presoje do te mere, da lahko sam avtoritativno govori o stanju njihovega vedenja. To je kvalitativno drugačna pozicija od novinarja, ki ostaja zunaj strokovne skupnosti in se zanaša na izjave njenih članov.

Komuniciranje znanosti lahko zato opredelim kot dvostopenjski proces. Prva stopnja je identifikacija trenutne ravni konsenza in negotovosti o znanstvenem vprašanju v znanstveni skupnosti. To zahteva temeljit pregled literature, poznavanje relevantnih razprav v stroki, pogosto tudi neposreden stik s strokovnjaki, ki lahko pojasnijo nianse, ki iz literature niso neposredno razvidne. Rezultat te stopnje je jasna slika o tem, kaj stroka ve, česa ne ve, kje so negotovosti in kje so meje veljavnosti posameznih spoznanj.

Druga stopnja je izbira najprimernejšega načina posredovanja teh informacij ciljnemu občinstvu. To zahteva razumevanje izhodiščnega znanja, pričakovanj in pojmovnega okvira tistih, ki jim je komunikacija namenjena. Zahteva sposobnost iskanja ustreznih analogij, prispodob in poenostavitev, ki ohranijo bistvo strokovnih spoznanj, ne da bi jih popačile. Zahteva tudi občutek za to, kaj je za dano občinstvo relevantno in kaj bo vzbudilo zanimanje in zaupanje.

Nobena od teh dveh stopenj ni trivialna. Prva stopnja zahteva epistemološko delo, ki je marsikdaj zahtevnejše, kot se zdi na prvi pogled. Znanstvena literatura je ogromna in pogosto protislovna. Znanstveniki sami se med seboj ne strinjajo vedno, kdaj je nek sklep dovolj utemeljen, da lahko govorimo o konsenzu. Nekateri glasni posamezniki v javnosti zastopajo stališča, ki v stroki nimajo široke podpore, a lahko ustvarijo vtis, da gre za legitimno strokovno razpravo. Naloga komunikatorja znanosti je, da se skozi to kompleksnost prebije do jasne slike o tem, kaj lahko z gotovostjo trdimo, kaj je verjetno, kaj je mogoče in kaj je špekulativno.

Druga stopnja pa zahteva sposobnosti, ki niso samoumevne niti za najboljše znanstvenike. Sposobnost jasne, razumljive razlage je talent, ki ga je mogoče razvijati, ni pa nujno prisoten pri vsakomur, ki obvlada strokovno snov. Carl Sagan, eden najpomembnejših komunikatorjev znanosti dvajsetega stoletja, je imel izjemen dar predstaviti kompleksne astronomske in fizikalne pojave tako, da so postali dostopni in navdušujoči za milijone gledalcev. A Sagan ni bil izjema le po svojih komunikacijskih sposobnostih – bil je tudi odličen znanstvenik, ki je razumel snov, o kateri je govoril, dovolj globoko, da jo je lahko poenostavil, ne da bi jo popačil.

Pomembno je poudariti, da komuniciranje znanosti ne pomeni zgolj širjenja pozitivnih novic o znanstvenih odkritjih. Vključuje tudi kritično refleksijo znanosti same, opozarjanje na omejitve znanstvenega vedenja, pojasnjevanje negotovosti in nenazadnje razkrivanje slabe ali lažne znanosti. Kadar posamezniki z akademskimi nazivi v javnosti širijo stališča, ki v stroki nimajo podpore, je naloga komunikatorjev znanosti, da na to opozorijo. Kadar se v medijih širijo napačne interpretacije znanstvenih raziskav, je naloga komunikatorjev znanosti, da jih popravijo. Kadar promocijska sporočila ustvarjajo napačne vtise o stanju znanstvenega vedenja, je naloga komunikatorjev znanosti, da zagotovijo protiutež.

Ta kritična funkcija komuniciranja znanosti je morda celo pomembnejša od pozitivne funkcije širjenja znanstvenih spoznanj. V času, ko se dezinformacije širijo hitro in učinkovito, ko imajo tudi marginalna stališča lahko velik doseg in ko je zaupanje v institucije omajano, je sposobnost ločevanja verodostojnega od nezanesljivega ključnega pomena za zdravo delovanje demokratične družbe.

Vloga komunikatorja znanosti pa presega tudi to kritično funkcijo. Razumeti jo moramo v luči sodobne socialne epistemologije, kot jo opredeljujeta filozofinja Helen Longino (Science as Social Knowledge, 1990) in zgodovinarka znanosti Naomi Oreskes (Why Trust Science?, 2019). Longino je razvila vplivno tezo, da znanstvena objektivnost ni lastnost posameznika, ampak lastnost skupnosti – natančneje, lastnost skupnosti, ki omogoča in spodbuja t. i. transformativno kritiko (transformative criticism). Gre za proces, v katerem so trditve podvržene kritiki iz čim bolj raznolikih perspektiv, kar omogoča odkrivanje skritih predpostavk in slepih peg, ki jih posamezni raziskovalci ali celo cele raziskovalne skupnosti morda ne opazijo.

Oreskes to tezo povzema in razširja. V njenem delu Why Trust Science? argumentira, da zaupanje v znanost ni upravičeno zaradi kakšne posebne znanstvene metode – saj enotne znanstvene metode sploh ni – ampak zaradi družbenega procesa, v katerem so trditve podvržene strogemu preverjanju. Ta proces imenuje transformacijsko izpraševanje (transformative interrogation): izpraševanje, ker gre za zahtevno, včasih neprijetno soočanje s kritiko, in transformacijsko, ker skozi čas preoblikuje naše razumevanje sveta. Ključno spoznanje je, da je ta proces tem bolj učinkovit, čim bolj raznolika je skupnost, ki v njem sodeluje. Raznolikost perspektiv, ozadij in vrednotnih okvirov omogoča, da pridejo na dan predpostavke, ki bi sicer ostale neizprašane.

Tu komunikator znanosti nastopa kot ključni člen. S tem, ko znanstvena spoznanja prenaša izven ozkega kroga specialistov in jih sooča z vprašanji širše javnosti, razbija hermetičnost strokovnih mehurčkov. Laična vprašanja niso vedno naivna – pogosto opozarjajo na nejasnosti, protislovja ali družbene implikacije, ki so jih raziskovalci, potopljeni v svoj specializiran svet, spregledali. Dober komunikator znanosti s svojo interakcijsko ekspertizo zna ta vprašanja prepoznati, artikulirati in posredovati nazaj v strokovno skupnost.

Komuniciranje znanosti torej ni le »poliranje« končnega izdelka, pripravljanje znanosti za zunanjo porabo. Je povratna zanka, ki prispeva k večji robustnosti in zanesljivosti same znanosti. Kadar komunikator opozori, da določena trditev ni razumljiva širši javnosti, to pogosto pomeni, da trditev ni dovolj jasna niti znotraj stroke – le da so se strokovnjaki nanjo navadili in je ne izprašujejo več. Kadar komunikator opozori, da ima določena ugotovitev družbene implikacije, ki jih raziskovalci niso naslovili, to pogosto pomeni, da so te implikacije resnične in da bi jih morala nasloviti tudi stroka.

S tega vidika je komuniciranje znanosti sestavni del znanstvenega procesa, ne le njegov dodatek. Prispeva k tistemu, kar Longino imenuje »družbena objektivnost« – objektivnost, ki je ni mogoče doseči z nobeno posamezno metodo ali nobenim posameznim umom, ampak le skozi kritično interakcijo raznolikih perspektiv. Komunikator znanosti je eden od nosilcev te raznolikosti: prinaša perspektivo, ki je strokovnjaki sami nimajo, in s tem krepi epistemološko robustnost celotnega sistema.

3. Zakaj je razločitev pomembna

Razločitev med tremi oblikami javne komunikacije o znanosti ni zgolj akademska vaja v pojmovni analizi. Ima konkretne posledice za to, kako razumemo vloge posameznih akterjev, kakšna pričakovanja imamo do njih, kako organiziramo in vrednotimo njihovo delo ter nenazadnje kakšno kakovost informacij prejme javnost. V tem poglavju bom pokazal, zakaj je ta razločitev pomembna iz epistemoloških razlogov, kakšne so njene praktične posledice in kakšne institucionalne implikacije iz nje izhajajo.

3.1 Epistemološki razlogi

Vsaka od treh oblik javne komunikacije o znanosti ima drugačen odnos do resnice in verodostojnosti. Ta razlika ni stopenjska, ampak kategorična – ne gre za to, da bi bila ena oblika bolj ali manj zavezana resnici, ampak za to, da ima vsaka oblika drugačno epistemološko strukturo.

Znanstveni novinar je zavezan resničnosti svojega poročanja, ne pa resničnosti vsebin, o katerih poroča. Njegova naloga je resnično poročati, kaj so povedali strokovnjaki, ki jih je povprašal. Če strokovnjak pove nekaj, kar se izkaže za napačno, novinar ni naredil napake, če je korektno poročal, kaj je strokovnjak povedal. Napaka bi bila, če bi napačno citiral ali če bi strokovnjaku pripisal stališča, ki jih ta ni izrazil. Novinar je torej epistemološki posrednik – njegova zaveza resnici se nanaša na točnost posredovanja, ne na točnost posredovane vsebine.

Promocijske aktivnosti imajo do resnice instrumentalen odnos. Niso nujno lažne, saj se dobra promocija opira na resnične dosežke in si jih ne izmišljuje. A resnica ni njihov primarni cilj. Primarni cilj je pozitivna javna podoba institucije ali posameznika. Kadar je resnica v službi tega cilja, bo predstavljena; kadar ni, bo zamolčana ali relativizirana. To ni neetično početje, dokler je vsem jasno, da gre za promocijo. Problematično postane šele, kadar promocijski material dobi status nevtralne informacije.

Komunikator znanosti ima do resnice neposreden, nepogojni odnos. Njegova trditev, da znanstveni konsenz pravi nekaj določenega, je resnična ali napačna neodvisno od tega, kaj so povedali posamezni strokovnjaki, ki jih je povprašal. Če komunikator trdi, da je neka teza strokovno dobro utemeljena, pa v resnici ni, je naredil napako – tudi če je vsi strokovnjaki, s katerimi se je pogovarjal, podprli. Komunikator znanosti je torej epistemološki agent – sam je odgovoren za resničnost svojih trditev o stanju znanstvenega vedenja.

Ta razlika ima pomembno posledico za vprašanje zaupanja. Kadar bralec zaupa znanstvenemu novinarju, zaupa njegovi novinarski kompetenci – sposobnosti poiskati relevantne vire, jim zastaviti prava vprašanja in korektno poročati njihove odgovore. Kadar bralec zaupa komunikatorju znanosti, zaupa njegovi epistemološki kompetenci – sposobnosti pravilno identificirati znanstveni konsenz in njegove negotovosti. To sta kvalitativno različni vrsti zaupanja, ki zahtevata kvalitativno različne kompetence.

Zamenjevanje teh vlog vodi v zmedo glede tega, komu in čemu lahko javnost zaupa. Če od novinarja pričakujemo, da bo sam presojal znanstveni konsenz, mu nalagamo nalogo, za katero ni usposobljen. Če od komunikatorja znanosti pričakujemo, da bo zgolj posredoval izjave strokovnjakov, zapravljamo njegovo specifično kompetentnost. Če promocijske materiale obravnavamo kot nevtralne informacije, smo zavedeni glede interesov, ki jim ti materiali služijo.

3.2 Praktične posledice

Pojmovna nejasnost med tremi oblikami javne komunikacije o znanosti ima vrsto praktičnih posledic, ki so se med pandemijo pokazale z vso ostrino.

Prva posledica zadeva urednike medijev. Če uredniki ne razločujejo jasno med znanstvenim novinarstvom in komuniciranjem znanosti, lahko od novinarjev pričakujejo kompetence, ki jih ti nimajo. Med pandemijo so se novinarji pogosto znašli v situaciji, ko so morali presojati, kateri strokovnjaki govorijo v skladu s konsenzom in kateri ne. To preseganje pristojnosti je vodilo v dve vrsti napak. Nekateri uredniki so v imenu uravnoteženosti dajali enakovreden prostor konsenzu stroke in marginalnim stališčem, saj niso imeli meril za razločevanje. Drugi uredniki so se oprli na lastno presojo ali presojo posameznih strokovnjakov, ki so jim zaupali, pri čemer so včasih zadeli, včasih pa ne.

Če bi bila vloga komunikatorja znanosti jasno opredeljena in institucionalno umeščena, bi lahko uredniki pri takšnih vprašanjih poiskali pomoč usposobljenih strokovnjakov, katerih specifična kompetenca je prav identifikacija znanstvenega konsenza. Tako pa so bili prepuščeni sami sebi ali naključnim stikom s strokovnjaki, ki so bili pripravljeni javno nastopati.

Druga posledica zadeva same strokovnjake. Znanstveniki, ki nastopajo v javnosti, imajo lahko zelo različne vloge, ki niso vedno jasno razločene. Lahko nastopajo kot predstavniki svojih institucij – tedaj opravljajo promocijsko funkcijo. Lahko nastopajo kot viri za novinarje – tedaj so del novinarskega procesa. Lahko pa nastopajo kot komunikatorji znanosti – tedaj sami prevzemajo odgovornost za verodostojnost svojih trditev o stanju znanstvenega vedenja.

Te vloge zahtevajo različne pristope. Kot predstavnik institucije bo znanstvenik poudarjal dosežke svoje skupine in morda minimiziral omejitve. Kot vir za novinarja bo odgovarjal na zastavljena vprašanja in prepuščal novinarju, kako bo njegove odgovore umestil v širši kontekst. Kot komunikator znanosti pa mora sam poskrbeti za celovito, uravnoteženo predstavitev stanja vedenja, vključno z negotovostmi in omejitvami.

Kadar te vloge niso jasno razločene – ne pri samih znanstvenikih ne pri javnosti – prihaja do nesporazumov in razočaranj. Javnost lahko od znanstvenika, ki nastopa kot komunikator, pričakuje promocijsko navdušenje nad najnovejšimi odkritji. Ali pa lahko od znanstvenika, ki nastopa kot vir za novinarje, pričakuje celovito predstavitev konsenza, čeprav je v resnici povedal le svoje osebno stališče.

Tretja posledica zadeva usposabljanje in profesionalizacijo. Če komuniciranje znanosti ni prepoznano kot posebna dejavnost z lastnimi kompetencami, ni jasno, kakšno usposabljanje bi morali prejeti tisti, ki se z njim ukvarjajo. Ali je dovolj novinarska izobrazba? Ali je dovolj znanstvena izobrazba? Ali zadošča talent in izkušnje?

Izkušnje kažejo, da nobena od omenjenih podlag sama po sebi ne zadošča. Novinar brez poglobljenega uvida v znanstveni proces ne more zanesljivo prepoznati strokovnega konsenza, znanstvenik brez komunikacijskih kompetenc pa ne zna prevesti kompleksnih vsebin v jezik, razumljiv laikom. Čeprav lahko talent in kilometrina delno zapolnita to vrzel, je za širjenje dobrih praks in dvig splošnega standarda nujno sistemsko usposabljanje.

Dokler komuniciranje znanosti ostaja pojmovno nejasno, ostaja nejasno tudi, kakšno usposabljanje je zanj potrebno. Posledica je, da se področje razvija ad hoc, odvisno od iniciative posameznikov, brez jasne karierne poti in brez sistematičnega prenosa znanja.

3.3 Institucionalne implikacije

Pojmovna razločitev med tremi oblikami javne komunikacije o znanosti ima pomembne implikacije za institucionalno ureditev tega področja.

Znanstveno novinarstvo je že dolgo prepoznano kot posebna specializacija znotraj novinarstva. Ima svoje poklicne standarde, svoja združenja, svoje nagrade. Novinarji, ki se ukvarjajo z znanostjo, so del novinarske skupnosti, hkrati pa imajo specifične kompetence, ki jih drugi novinarji nimajo. Njihovo delo je vrednoteno po novinarskih merilih, a z upoštevanjem specifik področja.

Promocijske aktivnosti so prav tako institucionalno jasno umeščene. Službe za odnose z javnostmi so del organizacijske strukture raziskovalnih institucij. Njihovi zaposleni imajo praviloma izobrazbo s področja komuniciranja ali odnosov z javnostmi. Njihovo delo je vrednoteno po merilih uspešnosti promocije – medijski doseg, javna podoba institucije, uspešnost pri pridobivanju pozornosti za raziskovalne dosežke.

V slovenskem prostoru komuniciranje znanosti v ožjem pomenu ostaja brez jasne institucionalne umestitve. Čeprav literatura ponuja jasne nastavke za kompetenčni model – predvsem v obliki »interakcijske ekspertize« (Collins & Evans, 2007) in zmožnosti identifikacije konsenza – ta dejavnost pri nas ni prepoznana kot samostojna strokovna praksa. Posledično umanjka celotna podporna struktura: ni karierne poti, ki bi omogočala profesionalizacijo, ni sistematičnega usposabljanja za prenos dobrih praks in, kar je ključno, delo na tem področju ostaja spregledano v sistemu vrednotenja znanstvene odličnosti.

Posledica je, da se s komuniciranjem znanosti ukvarjajo posamezniki z zelo različnimi ozadji in na zelo različne načine. Nekateri so znanstveniki, ki so razvili komunikacijske veščine. Nekateri so novinarji, ki so pridobili poglobljeno razumevanje znanosti. Nekateri so ljubitelji, ki se s tem ukvarjajo v prostem času. Njihovo delo ni nikjer sistematično ovrednoteno, pogosto ni ustrezno plačano, predvsem pa ni prepoznano kot legitimen del znanstvene dejavnosti.

Ta institucionalna praznina ni le slovenska posebnost. A v okoljih z daljšo tradicijo se že vrsto let odvijajo razprave o tem, kako komuniciranje znanosti ustrezno institucionalno umestiti. Na Nizozemskem je leta 2022 nacionalna akademija znanosti objavila poročilo z naslovom Science Communication by Scientists: Rewarded!, ki sistematično obravnava vprašanje, kako prepoznati in ovrednotiti delo znanstvenikov na področju komuniciranja znanosti. V Veliki Britaniji ima komuniciranje znanosti že desetletja višjo stopnjo institucionalne prepoznavnosti, vključno s profesurami za javno razumevanje znanosti in sistematičnim financiranjem tovrstnih aktivnosti.

Slovenska znanstvena politika je v dokumentu Komuniciranje znanosti v Sloveniji: pregled in analiza stanja s smernicami in priporočili za izboljšave (Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, 2024) prvič sistematično obravnavala to področje in predlagala vrsto ukrepov za njegovo ureditev. Vendar je dokument sprožil tudi javne odzive nekaterih raziskovalnih ustanov, ki so med drugim problematizirali prav opredelitve in razmejitve med komuniciranjem znanosti ter sorodnimi komunikacijskimi dejavnostmi (Institut “Jožef Stefan”, Kemijski inštitut, & Univerza v Ljubljani, 2024). Ti odzivi dodatno kažejo na pomen pojmovne razjasnitve, ki jo poskušam podati v tem članku.

Če želimo komuniciranje znanosti ustrezno institucionalno umestiti, moramo najprej doseči soglasje o tem, kaj ta dejavnost sploh je in po čem se loči od sorodnih dejavnosti. Šele tedaj lahko smiselno razpravljamo o tem, kakšne kompetence zahteva, kakšno usposabljanje je zanj potrebno, kako naj bo vrednoteno in kakšna naj bo njegova umestitev v akademskem okolju.

4. Pandemija kot preizkusni kamen

Pandemija COVID-19 je bila za javno komunikacijo o znanosti preizkus brez primere. Nikoli prej v sodobni zgodovini ni bilo potrebe po hitrem, zanesljivem in razumljivem posredovanju znanstvenih spoznanj tako velike, hkrati pa tudi nikoli prej razmere za to niso bile tako zahtevne. Znanje o novem virusu se je spreminjalo iz tedna v teden, včasih iz dneva v dan. Znanstveni članki so izhajali v neobvladljivih količinah, med njimi tudi preliminarne raziskave, ki še niso bile recenzirane. Strokovnjaki sami so se med seboj razhajali v ocenah in priporočilih, pogosto iz legitimnih razlogov, saj so izhajali iz različnih disciplinarnih izhodišč ali poudarjali različne vidike problema.

V takšnih razmerah so se pokazale vse prednosti in vse omejitve obstoječih praks javne komunikacije o znanosti. Pokazalo se je tudi, kaj bi bilo mogoče storiti drugače in bolje.

4.1 Dobre prakse

Med pandemijo so se pojavili primeri odlične prakse komuniciranja znanosti, ki jih je vredno analizirati in se iz njih učiti.

Eden najpogosteje navajanih primerov je pristop novozelandske vlade pod vodstvom premierke Jacinde Ardern. Ta pristop ni bil odličen le zaradi komunikacijskih sposobnosti same premierke, čeprav so bile te vsekakor nadpovprečne. Odličen je bil predvsem zaradi sistemske zasnove. Za predsednico vlade ni stala le skupina zdravnikov in epidemiologov, ampak tudi strokovnjaki za komuniciranje znanosti, ki so ji pomagali z iskanjem ustreznih analogij in prispodob. Vzpostavljen je bil sistem spremljanja, kako javnost razume sporočila. Če se je pokazalo, da so se začele širiti napačne interpretacije določenega pojava ali ukrepa, so poiskali načine, kako isto vsebino povedati še na drugačen, morda bolj razumljiv način.

Ta pristop ustreza temu, kar sem zgoraj opredelil kot dvostopenjski proces komuniciranja znanosti. Prva stopnja – identifikacija znanstvenega konsenza – je bila zagotovljena s sodelovanjem strokovnjakov z različnih področij. Druga stopnja – prevod v razumljivo obliko – je bila zagotovljena s sodelovanjem komunikacijskih strokovnjakov. Dodana pa je bila še tretja komponenta, ki je ključna za učinkovito komuniciranje: povratna zanka, ki omogoča preverjanje, ali je sporočilo dejansko doseglo naslovnike na način, kot je bilo zamišljeno.

Dvosmerna komunikacija je namreč bistvena za učinkovit prenos informacij. Ni dovolj, da komunikator pove vsebino na strokovno neoporečen način – preveriti mora tudi, ali jo je publika razumela. Če ni, mora poiskati drugačen način podajanja iste vsebine. To zahteva empatično vživljanje v občinstvo, spremljanje odzivov in pripravljenost na prilagajanje pristopa.

Drug primer dobre prakse, ki je še posebej relevanten za slovenski prostor, je pobuda Science Mamas’ Forum. Ta pobuda je nastala iz spoznanja, da je za učinkovito komuniciranje o cepljenju ključno vzpostaviti zaupanje med strokovnjaki in ciljno publiko. Mame, ki so hkrati znanstvenice, so se izkazale za učinkovite komunikatorke, ker so združevale strokovno usposobljenost z vživljanjem v skrbi in vprašanja, ki jih imajo druge mame.

Ta primer ilustrira pomembno spoznanje: učinkovitost komuniciranja znanosti ni odvisna le od kakovosti vsebine, ampak tudi od odnosa med komunikatorjem in občinstvom. Argumenti postanejo relevantni šele, ko se vzpostavi zaupanje. Zaupanje pa se lažje vzpostavi, če ima občinstvo občutek, da ga komunikator razume, da deli njegove skrbi in da govori iz izkustva, ki je občinstvu blizu.

To spoznanje ima pomembne implikacije za sistemsko ureditev komuniciranja znanosti. Ne more ga opravljati le majhna skupina poklicnih komunikatorjev, ki nagovarja celotno javnost. Potrebujemo raznovrstne komunikatorje, ki lahko nagovorijo različne dele javnosti – upokojence, mlade, kmete, športnike, poklicne skupine in druge skupnosti, ki imajo svoje specifične skrbi, vprašanja in načine razmišljanja.

4.2 Problematične prakse

Ob primerih dobre prakse je pandemija razkrila tudi vrsto problematičnih praks, ki so otežile učinkovito komunikacijo in prispevale k širjenju dezinformacij ter zmanjšanju zaupanja v znanost.

Prva problematična praksa je bilo dajanje enakovrednega prostora konsenzu stroke in marginalnim stališčem. V imenu novinarske uravnoteženosti so mediji pogosto soočali strokovnjake, ki so zastopali večinsko strokovno stališče, s strokovnjaki, ki so zastopali stališča, ki v stroki niso imela široke podpore. Takšno soočanje je ustvarjalo lažen vtis, da gre za legitimno strokovno razpravo med dvema enakovrednima stališčema, čeprav je bilo v resnici eno stališče podprto z obsežnimi dokazi in širokim konsenzom, drugo pa ne.

Ta praksa je problematična iz več razlogov. Gledalcu ali bralcu, ki sam ne more presoditi strokovnih vprašanj, daje napačno sliko o stanju znanstvenega vedenja. Sporoča mu, da je vprašanje še odprto, čeprav v resnici ni. Hkrati daje legitimnost stališčem, ki je strokovno ne zaslužijo, in s tem vzpodbuja dvom v ustaljene znanstvene ugotovitve.

Druga problematična praksa je bilo nekritično povzemanje promocijskih sporočil raziskovalnih institucij. Službe za odnose z javnostmi so pripravljale privlačne zgodbe o najnovejših raziskavah svojih institucij. Te zgodbe so pogosto poudarjale novost in pomembnost odkritij, zamolčevale pa omejitve in negotovosti. Mediji, ki so te zgodbe povzemali brez dodatnega preverjanja, so promocijski material predstavljali kot nevtralno znanstveno novico.

Med pandemijo je ta praksa dobila posebno razsežnost. Pritisk na objavljanje raziskav, povezanih s covidom, je bil ogromen. Nekatere raziskave so bile objavljene na pred-recenzijskih strežnikih, še preden so bile ustrezno preverjene. Promocijska sporočila o takšnih raziskavah so včasih pristala na naslovnicah, nato pa so se izkazala za preuranjena ali celo napačna. Takšne izkušnje so upravičeno zmanjševale zaupanje javnosti v znanstvene novice.

Tretja problematična praksa je bilo javno nastopanje strokovnjakov, ki so širili stališča, daleč od konsenza stroke, brez ustrezne kontekstualizacije. V Sloveniji smo bili priča primerom, ko so v medijih nastopali posamezniki z akademskimi nazivi in visokimi položaji, ki so zagovarjali stališča o izvoru virusa, učinkovitosti cepiv ali smiselnosti ukrepov, ki niso odražala večinskega strokovnega mnenja.

Takšni nastopi so še posebej škodljivi, ker izrabljajo avtoriteto, ki jo imajo akademski nazivi in institucije. Laična javnost težko presodi, da strokovnjak, ki nastopa kot profesor z ugledne univerze, v resnici zastopa manjšinsko ali celo marginalno stališče. Novinarski kodeks zahteva predstavitev različnih stališč, a ne daje jasnih navodil, kako ravnati, kadar eno stališče zastopa širok strokovni konsenz, drugo pa ozka skupina nasprotnikov.

V takšnih razmerah bi morali uredniki ob besedilu, v katerem so navedena problematična stališča, ki so v neskladju s konsenzom stroke, dodati vsaj opozorilo, da bi bilo bralcu jasno, za kakšno vrsto zapisa gre. Če medij na enak način objavlja strokovno dobro podprte informacije in stališča, ki jim stroka nasprotuje, takšno početje ne pripomore h kakovosti javne debate. A za takšno ravnanje bi potrebovali jasno opredelitev, kaj je konsenz stroke – in to je naloga, ki presega pristojnost novinarjev.

Četrta problematična praksa je bila zadržanost večine strokovnjakov pri javnem nastopanju. V Sloveniji se marsikdo od uveljavljenih raziskovalcev ne želi ali ne upa javno izpostaviti. Razlogi so raznovrstni: pomanjkanje medijskih izkušenj, strah pred negativnimi posledicami za znanstveno kariero, kultura akademskega okolja, ki javnega nastopanja ne ceni ali ga celo stigmatizira.

Posledica je, da je javni prostor prepuščen majhnemu številu strokovnjakov, ki so pripravljeni javno govoriti. Med njimi so mnogi odlični, nekateri pa so nagnjeni k pretiravanju ali zastopajo stališča, ki v stroki nimajo široke podpore. Če večina stroke molči, javnost nima vira, iz katerega bi lahko izvedela, da glasni posamezniki ne govorijo v njenem imenu.

Molk stroke ob pomembnih temah je problem za družbo, saj je prav spoštljiva in argumentirana debata bistvo same znanosti. Če se strokovnjaki javno ne oglašajo dovolj, znanost ne opravlja dobro svoje družbene vloge. Kadar posamezni strokovnjaki v javnosti širijo vsebine, ki so daleč od konsenza stroke, morajo drugi strokovnjaki intervenirati. Če tega ne storijo, lahko javnost upravičeno sklepa, da molk pomeni soglasje.

4.3 Kaj nas je pandemija naučila

Iz izkušenj pandemije izhaja pet ključnih spoznanj, ki so bistvena za sistemsko ureditev komuniciranja znanosti.

Prvo in temeljno spoznanje je, da identifikacija znanstvenega konsenza ni rutinsko opravilo, temveč zahteven epistemološki izziv. Pandemija je pokazala, kako zahtevno je v razmerah, ko se znanje hitro spreminja, pravilno določiti, kaj stroka ve, česa ne ve in kje so meje gotovosti. To ni naloga, ki bi jo lahko opravljal vsakdo, saj zahteva specifične kompetence, ki jih moramo sistematično razvijati in negovati.

Drugo spoznanje poudarja, da je razumljiv prenos informacij enako zahteven kot njihova verifikacija. Ni dovolj vedeti, kaj je res – ključno je to resnico ubesediti na način, ki doseže naslovnika. To zahteva vživljanje v občinstvo, iskanje ustreznih analogij, prispodob in primerov, ter pripravljenost na prilagajanje pristopa, če se pokaže, da sporočilo ni bilo razumljeno.

Tretje spoznanje postavlja zaupanje kot absolutni predpogoj učinkovite komunikacije. Argumenti dosežejo le tiste, ki so jim pripravljeni prisluhniti. Zaupanje se gradi z dolgoročnim delom in iskrenostjo, kar vključuje tudi pripravljenost priznati lastne napake in negotovosti. Komunikatorji, ki vzdržujejo lažen vtis nezmotljivosti, dolgoročno spodkopavajo ne le svojo verodostojnost, temveč avtoriteto znanosti same.

Četrto spoznanje razkriva potrebo po diverzifikaciji: znanost potrebuje ekosistem raznolikih komunikatorjev, ki lahko nagovorijo različne dele javnosti. Univerzalni komunikator, ki bi enako uspešno nagovarjal vse družbene skupine, ne obstaja. Potrebujemo nabor glasov z različnimi ozadji in izkušnjami, ki lahko avtentično vstopajo v različne skupnosti in v njih gradijo mostove zaupanja.

Peto in končno spoznanje pa je, da sistemska ureditev področja ni nadstandard, temveč nuja. Posledice institucionalne praznine so bile med pandemijo boleče očitne. Zanašanje na improvizacijo in dobro voljo posameznikov ne zadošča več – potrebujemo robustne sistemske rešitve, ki zagotavljajo trajnost, kakovost in dostopnost preverjenih informacij.

5. Sistemska ureditev področja

Če sprejmemo, da je komuniciranje znanosti specifična strokovna dejavnost, ki se razlikuje od znanstvenega novinarstva in promocijskih aktivnosti, in če sprejmemo, da je ta dejavnost pomembna za zdravo delovanje tako znanosti kot demokratične družbe, potem sledi vprašanje, kako jo sistemsko urediti. V tem poglavju bom najprej predstavil, kako so to vprašanje reševali v tujini, nato pa se posvetil specifičnim izzivom in možnostim v slovenskem prostoru.

5.1 Primerjava s tujino

Okolja z daljšo tradicijo komuniciranja znanosti so že pred desetletji začela razvijati sistemske rešitve za njegovo institucionalno umestitev. Pregled teh rešitev kaže, da sistemska ureditev komuniciranja znanosti ni utopija, ampak dosegljiv cilj, ki pa zahteva dolgotrajno prizadevanje in jasno pojmovno podlago.

Velika Britanija: od javnega razumevanja do dialoga

Velika Britanija ima na tem področju najdaljšo tradicijo. Prelomnico predstavlja poročilo Kraljeve družbe iz leta 1985, znano kot Bodmerjevo poročilo po predsedniku delovne skupine Walterju Bodmerju (Bodmer, 1985). Poročilo je sprožilo celo vrsto pobud: znanstvenikom je bilo rečeno, da imajo dolžnost komunicirati s sodržavljani, medije so pozvali k večji pokritosti znanosti, ustanovljene so bile nagrade za dobro komuniciranje znanosti, na univerzah so se pojavili izobraževalni programi, poslance in ministre pa so začeli svetovali v imenu znanstvene skupnosti.

Poročilo je poudarilo, da morajo znanstveniki znati komunicirati z javnostjo, biti pripravljeni to početi in to šteti za svojo dolžnost (Bodmer, 1985). Čeprav je bilo pozneje deležno kritik zaradi preveč enosmernega razumevanja komunikacije – osredotočalo se je na prenos znanja od znanosti k javnosti, manj pa na dialog – je vzpostavilo komuniciranje znanosti kot legitimen predmet javne politike in akademskega zanimanja.

Po objavi Bodmerjevega poročila je bil ustanovljen Odbor za javno razumevanje znanosti (COPUS), ki je povezal Kraljevo družbo, Britansko združenje za napredek znanosti in Kraljevo inštitucijo. COPUS je organiziral sheme financiranja za dejavnosti javnega razumevanja znanosti in podeljeval nagrade. Vzpostavljen je bil nacionalni teden znanosti, BBC in drugi mediji so okrepili znanstveno pokritost, časopisi pa so začeli zaposlovati specializirane znanstvene novinarje.

Konceptualni preobrat je prinesel drugi mejnik: poročilo Znanost in družba odbora za znanost in tehnologijo Lordske zbornice iz leta 2000. Končno poročilo je ugotovilo, da je odnos družbe do znanosti v kritični fazi, ter predlagalo vrsto priporočil za izboljšanje tega odnosa, predvsem prehod od zgolj podajanja informacij k vključevanju širše javnosti v dialog o tem, kaj bi znanost lahko in morala početi (House of Lords, 2000). Po vrsti kriz javnega zaupanja – od bolezni norih krav do gensko spremenjenih organizmov – je »javno razumevanje« postopoma zamenjal koncept »javne vključenosti« (public engagement), ki predvideva dvosmerno komunikacijo in aktivno udeležbo javnosti v oblikovanju znanstvene politike.

Sistemsko umeščanje komuniciranja znanosti v britanski akademski prostor se je odrazilo tudi v ustanovitvi namenskih profesur. Simonyijeva profesura za javno razumevanje znanosti na Univerzi v Oxfordu je bila ustanovljena leta 1995 za etologa Richarda Dawkinsa na podlagi donacije Charlesa Simonyija. Namen profesure je bil »prispevati k razumevanju znanosti s strani javnosti«, njen nosilec pa naj bi bil »vidni znanstvenik s talentom in zanimanjem za komuniciranje znanosti širokemu občinstvu«. Dawkins je profesuro zasedal od 1995 do 2008 in v tem času postal eden najvidnejših javnih intelektualcev. Po njem je profesuro prevzel matematik Marcus du Sautoy. Ustanovitev tovrstnih profesur na elitnih univerzah je simbolno potrdila, da je komuniciranje znanosti legitimna akademska dejavnost, vredna najvišjih položajev.

Ta tradicija se nadaljuje in krepi. Januarja 2025 je Hannah Fry nastopila položaj prve profesorice za javno razumevanje matematike na Univerzi v Cambridgeu. Njena karierna pot nazorno kaže, kako lahko komuniciranje znanosti postane polnopravna akademska kariera na najvišji ravni. Ob imenovanju je izjavila: »Komunikacija ni neobvezen dodatek. Če ustvarjate nekaj [npr. algoritme ali modele], kar uporablja javnost ali kar prihaja v stik s svetom na splošno, potem menim, da je resnično vaša moralna dolžnost, da v proces vključite ljudi, na katere vaše delo vpliva.« (University of Cambridge, 2024).

Danes ima Velika Britanija dobro razvit sistem podpore komuniciranju znanosti. Nacionalna agencija UK Research and Innovation financira komunikacijske aktivnosti kot del raziskovalnih projektov. Sistem vrednotenja raziskovalne odličnosti Research Excellence Framework (REF) vključuje oceno družbenega vpliva raziskav kot eno od treh komponent vrednotenja, pri čemer se utež te komponente povečuje: z 20 % v letu 2014 na 25 % v letu 2021, v letu 2029 pa bo komponenta preimenovana v »Vključenost in vpliv« (Engagement and Impact), kar kaže na premik od ozko razumljenega vpliva k širšemu pojmovanju javne vključenosti.

Nizozemska: sistemski model priznanja in vrednotenja

Nizozemska je v zadnjih letih postala mednarodna referenčna točka na področju institucionalne podpore komuniciranju znanosti. Pristop je sistematičen in celovit, saj vključuje tako raziskovalno fazo ugotavljanja potreb kot tudi praktične ukrepe.

Ministrstvo za izobraževanje, kulturo in znanost (OCW) je leta 2019 pozvalo Kraljevo nizozemsko akademijo znanosti in umetnosti (KNAW) k oblikovanju programa, ki bi naslovil dejstvo, da komuniciranje znanosti kljub vse večjim pričakovanjem ni formalno priznano kot del akademskih obveznosti. Program Wetenschapscommunicatie door wetenschappers: Gewaardeerd! (Komuniciranje znanosti s strani znanstvenikov: Cenjeno!) se je odvijal med oktobrom 2020 in oktobrom 2022 ter je obsegal tri komponente: pilotni sklad za finančne spodbude (91 raziskovalnih skupin iz vseh disciplin in univerz), program obogatitve za mreženje ter sistematično raziskavo Inštituta Athena z Univerze v Amsterdamu (KNAW, 2022).

Raziskava je identificirala ključna »vozlišča« medsebojno povezanih težav: eksternalizacijo komuniciranja znanosti kot nekaj »poleg« rednega dela, začasnost zaposlitev in projektno logiko, negotovost ob delovanju zunaj ustaljenih akademskih okvirov ter pomanjkanje infrastrukture za ohranjanje znanja. Rezultat je, da se znanstveniki znajdejo v »razkolu med zahtevami in možnostmi za komuniciranje znanosti« (KNAW, 2022).

Na tej podlagi je bilo oktobra 2022 objavljeno poročilo, ki je formuliralo štiri ključna priporočila: povezati komuniciranje znanosti s politikami odprte znanosti; priznati ga kot polnovreden del akademskega nabora nalog v okviru nacionalnega programa Erkennen en Waarderen (Priznavanje in vrednotenje); vgraditi ga v vse faze raziskovalnega dela; in obravnavati ga kot stroko z lastno ekspertizo (KNAW, 2022). Peter-Paul Verbeek, takratni rektor Univerze v Amsterdamu in predsednik svetovalnega odbora programa, je ob objavi zapisal: »Pri večini znanstvenikov bijeta dve srci: eno je usmerjeno k pridobivanju znanja in vpogledov, drugo k prispevanju družbi« (KNAW, 2022).

Nizozemski model je dobil nadaljevanje. Leta 2024 je bil ustanovljen Nacionalni center za ekspertizo na področju znanosti in družbe (NEWS – Nationaal Expertisecentrum Wetenschap & Samenleving) s proračunom deset milijonov evrov za desetletno obdobje. Center zbira in deli znanja, povezuje praktike in svetuje znanstvenikom ter institucijam pri oblikovanju dialogov z javnostjo. NEWS deluje kot katalizator, ki krepi povezave med znanostjo in družbo z boljšim komuniciranjem znanosti, pri čemer sam ne komunicira z javnostjo neposredno, temveč podpira obstoječi ekosistem.

Lekcije za slovenski prostor

Te tuje izkušnje pričajo, da sistemska ureditev komuniciranja znanosti zahteva dolgotrajno prizadevanje, konceptualni razvoj in sodelovanje med različnimi deležniki. Britanska izkušnja kaže na pomen ustanovitve namenskih profesur, ki simbolno potrjujejo legitimnost komuniciranja znanosti kot akademske dejavnosti, ter na postopen premik od enosmernega modela prenosa znanja k dialogu z javnostjo. Nizozemska izkušnja kaže na vrednost sistematičnega raziskovanja potreb in ovir, na potrebo po povezavi komuniciranja znanosti z obstoječimi programi vrednotenja akademskega dela ter na pomen nacionalne koordinacije in dolgoročne finančne zaveze. Ključna lekcija obeh modelov je, da komuniciranje znanosti ne more uspevati le na podlagi osebne motivacije posameznikov, temveč zahteva sistemske spremembe v vrednotenju akademskega dela, organizaciji delovnega časa in finančni podpori institucij.

5.2 Slovenska situacija

Slovenija ima na področju komuniciranja znanosti razmeroma bogato tradicijo posameznih pobud, nima pa sistemske ureditve. V javnem prostoru delujejo posamezniki in organizacije, ki opravljajo dragoceno delo, a brez ustrezne institucionalne podpore, brez jasne karierne poti in brez sistemskega vrednotenja.

Te pobude so dragocene in zaslužijo podporo. A same po sebi ne tvorijo sistema. Delujejo vzporedno, brez skupne strategije, pogosto odvisne od entuziazma posameznikov ali kratkoročnega projektnega financiranja. Kadar posameznik, ki je dolga leta nosil neko pobudo, odstopi ali se upokoji, pobuda pogosto zamre.

Leta 2024 je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije objavilo dokument Komuniciranje znanosti v Sloveniji: pregled in analiza stanja s smernicami in priporočili za izboljšave, ki je prvič sistematično obravnaval to področje v slovenskem kontekstu. Analiziral je obstoječe prakse in primerjal stanje s tujino. Predlagal je vrsto ukrepov za izboljšanje stanja.

Med predlaganimi ukrepi so bili: profesionalizacija komuniciranja znanosti z vzpostavitvijo karierne poti in ustreznim vrednotenjem dela; vključevanje komuniciranja v raziskovalno prakso že v fazi načrtovanja projektov; zagotovitev finančne podpore kot dela javnega financiranja znanosti; uvedba kategorije za dosežke na področju komuniciranja med državnimi nagradami za znanost; usklajevanje s politikami odprte znanosti; vzpostavitev nacionalnega vozlišča in mreže strokovnjakov; sistematično spremljanje učinkovitosti pristopov; jasna normativna opredelitev v zakonodaji.

Dokument je naletel na raznolike odzive. Podprli so ga tisti, ki v komuniciranju znanosti vidijo pomembno, a zapostavljeno področje. Nasprotovali pa so mu predstavniki nekaterih velikih raziskovalnih institucij, ki so oporekali razločevanju med komuniciranjem znanosti in promocijskimi aktivnostmi.

Ta odpor ilustrira osrednji problem, ki ga obravnavam v tem članku. Če pojmovne razločitve med različnimi oblikami javne komunikacije o znanosti ni, potem ni mogoče smiselno razpravljati o tem, kako posamezno obliko sistemsko urediti. Promocijske službe raziskovalnih institucij imajo legitimno vlogo, a ta vloga ni isto kot komuniciranje znanosti. Če to dvoje mešamo, ne moremo niti ene niti druge dejavnosti ustrezno opredeliti, ovrednotiti in podpreti.

5.3 Terminološka razjasnitev

Glede na uveljavljeno rabo, po kateri se izraz »komuniciranje znanosti« v slovenskem prostoru uporablja kot krovna oznaka za raznolike dejavnosti, se zastavlja vprašanje, kako terminološko razrešiti nejasnosti.

Ena možnost bi bila uvesti nov izraz za dejavnost, ki sem jo v tem članku opredelil v ožjem pomenu. Izrazi, kot so »refleksija znanosti« ali »poglobljeno komuniciranje znanosti«, bi poudarili specifično naravo te dejavnosti. A novi izrazi se težko uveljavijo, še posebej če obstajajo uveljavljeni izrazi, ki sicer niso povsem ustrezni.

Druga možnost, ki se mi zdi bolj obetavna, je ohraniti izraz »komuniciranje znanosti« za specifično dejavnost, ki sem jo opredelil, in uvesti krovni izraz za vse oblike javne komunikacije o znanosti. Predlagam, da za krovno oznako uporabimo izraz »javna komunikacija o znanosti«, ki zajema tako znanstveno novinarstvo kot promocijske aktivnosti in komuniciranje znanosti v ožjem pomenu.

Ta rešitev ima več prednosti. Ohranja kontinuiteto z mednarodno terminologijo, kjer se izraz »science communication« vse bolj razume kot oznaka za specifično strokovno dejavnost. Omogoča jasno razločevanje med krovnim pojmom in specifičnimi oblikami. In ne zahteva uvajanja povsem novih izrazov, ampak le razjasnitev pomenskih razmerij med obstoječimi.

Seveda pa terminološka razjasnitev sama po sebi ne zadošča. Treba jo je utemeljiti z vsebinsko razločitvijo, kar sem poskušal storiti v prejšnjih poglavjih. In treba jo je uveljaviti v praksi, kar zahteva dolgotrajno prizadevanje in široko soglasje. A brez terminološke jasnosti je vsebinska razločitev težko prenosljiva in težko postane podlaga za institucionalne ureditve.

5.4 Pogoji za učinkovito delovanje

Če želimo, da komuniciranje znanosti učinkovito opravlja svojo družbeno vlogo, moramo zagotoviti določene razmere za njegovo delovanje.

Prvi pogoj je neodvisnost od promocijskih pritiskov. Komunikator znanosti mora biti zmožen govoriti o stanju znanstvenega vedenja brez ozira na to, kako bo to vplivalo na javno podobo posameznih institucij ali raziskovalcev. Če je njegovo delo podrejeno promocijskim ciljem, ne more opravljati kritične funkcije, ki je bistveni del komuniciranja znanosti.

To ne pomeni, da komunikatorji znanosti ne morejo biti zaposleni na raziskovalnih institucijah. Pomeni pa, da mora biti njihova vloga jasno ločena od vloge služb za odnose z javnostmi. In pomeni, da morajo imeti institucionalno zaščito, ki jim omogoča, da govorijo resnico, tudi kadar ta ni všeč njihovim delodajalcem.

Drugi pogoj je dostop do strokovne skupnosti. Komunikator znanosti mora imeti možnost poiskati strokovno pomoč, kadar naleti na vprašanja, ki presegajo njegovo neposredno usposobljenost. Idealno bi bilo, da obstaja mreža strokovnjakov z različnih področij, ki so pripravljeni sodelovati s komunikatorji znanosti in jim pomagati identificirati stanje konsenza na svojih področjih.

Takšno mrežo je lažje vzpostaviti, če je komuniciranje znanosti prepoznano kot legitimna in koristna dejavnost. Če strokovnjaki vidijo, da komunikatorji opravljajo pomembno delo, ki koristi tako znanosti kot družbi, bodo bolj pripravljeni sodelovati. Če pa v komunikatorjih vidijo konkurente ali celo grožnjo, bo sodelovanje oteženo.

Tretji pogoj je ustrezna usposobljenost. Komuniciranje znanosti zahteva specifične kompetence, ki niso samoumevne niti za znanstvenike niti za novinarje. Potrebujemo programe usposabljanja, ki razvijajo tako epistemološke kompetence za identifikacijo konsenza kot komunikacijske kompetence za njegov prevod v razumljivo obliko.

Takšno usposabljanje bi moralo biti dostopno tako tistim, ki se želijo komuniciranju znanosti posvetiti poklicno, kot tistim raziskovalcem, ki želijo ob svojem primarnem delu občasno komunicirati s širšo javnostjo. Pri prvih bi bilo usposabljanje temeljitejše in bi vodilo k formalni kvalifikaciji. Pri drugih bi šlo za krajše oblike, ki bi zagotovile osnovno usposobljenost.

Četrti pogoj je ustrezno vrednotenje in financiranje. Dokler delo na področju komuniciranja znanosti ni ustrezno ovrednoteno v sistemu vrednotenja znanstvenega dela, bo to delo marginalizirano. Raziskovalci, ki se mu posvečajo, bodo za to kaznovani pri napredovanjih. Institucije ne bodo imele vzpodbude, da bi ga podpirale.

To ne pomeni, da bi moralo komuniciranje znanosti šteti enako kot objava v vrhunski znanstveni reviji. Pomeni pa, da bi moralo biti prepoznano kot legitimna oblika znanstvene dejavnosti, ki si zasluži ovrednotenje in podporo. Nizozemsko poročilo govori o »prepoznavanju in nagrajevanju« – to je cilj, h kateremu bi morali stremeti tudi v slovenskem prostoru.

Peti pogoj je dolgoročna stabilnost. Komuniciranje znanosti ne more delovati na podlagi kratkoročnih projektov, ki se končajo po dveh ali treh letih. Potrebuje stabilno institucionalno okolje, v katerem se lahko razvijajo dolgoročni programi, mreže in kompetence.

To govori v prid institucionalni umestitvi komuniciranja znanosti v obstoječe trajne strukture – univerze, akademije, nacionalne raziskovalne organizacije. Projektno financiranje je lahko koristno dopolnilo, ne more pa biti osnova za trajno dejavnost.

6. Zaključek

V tem članku sem poskušal utemeljiti tezo, da je komuniciranje znanosti specifična strokovna dejavnost, ki se kategorično razlikuje od znanstvenega novinarstva in promocijskih aktivnosti, čeprav se vse tri oblike javne komunikacije o znanosti v praksi pogosto prepletajo in čeprav se v slovenskem prostoru vse tri pogosto označujejo z istim izrazom.

Razlika med temi tremi oblikami ni stopenjska, ampak kategorična. Znanstveni novinar je epistemološki posrednik, ki poroča, kaj pravijo strokovnjaki, sam pa ni garant verodostojnosti njihovih trditev. Promocijske aktivnosti služijo interesom naročnika in imajo do resnice instrumentalen odnos. Komunikator znanosti pa sam prevzema odgovornost za resničnost svojih trditev o stanju znanstvenega vedenja. Je epistemološki agent, ne zgolj posrednik ali zagovornik.

Ta razlika ima pomembne posledice. Pomeni, da komuniciranje znanosti zahteva specifično dvojno usposobljenost: epistemološko kompetentnost za identifikacijo znanstvenega konsenza in njegovih negotovosti ter komunikacijsko kompetentnost za prevod kompleksnih vsebin v razumljivo obliko. Pomeni tudi, da komuniciranje znanosti sodi znotraj znanosti, ne zunaj nje – ni podzvrst novinarstva, čeprav deli z njim nekatere veščine, in ni oblika promocije, čeprav lahko prispeva k ugledu znanosti.

Pandemija COVID-19 je to razlikovanje postavila na preizkušnjo. Pokazala je, kako nujna je sposobnost hitrega, zanesljivega in razumljivega posredovanja znanstvenih spoznanj javnosti. Pokazala je tudi, kako nezadostne so obstoječe prakse, kadar te tri oblike javne komunikacije o znanosti niso jasno razločene. Novinarji so se znašli v položaju, ko so morali presojati vprašanja, za katera niso usposobljeni. Promocijska sporočila so dobivala status nevtralnih informacij. Strokovnjaki z marginalnimi stališči so dobivali enakovreden prostor kot zastopniki konsenza stroke. Večina stroke je molčala, prepuščajoč javni prostor tistim, ki so bili pripravljeni govoriti.

Hkrati pa je pandemija pokazala, kaj je mogoče, kadar je komuniciranje znanosti ustrezno organizirano. Primeri, kot sta novozelandski vladni pristop in slovenska pobuda Science Mamas, kažejo, da je učinkovita komunikacija dosegljiva, če so izpolnjeni ustrezni pogoji: jasna identifikacija konsenza, prevod v razumljivo obliko, vzpostavljanje zaupanja in dvosmerna komunikacija, ki omogoča preverjanje, ali so sporočila dosegla naslovnike.

Iz teh izkušenj izhajajo jasne implikacije za sistemsko ureditev. Komuniciranje znanosti potrebuje institucionalno umestitev, ki mu zagotavlja legitimnost, trajnost in podporo. Potrebuje karierno pot, ki omogoča profesionalizacijo. Potrebuje sistematično usposabljanje, ki zagotavlja prenos znanja in dobrih praks. Potrebuje ustrezno vrednotenje v sistemu vrednotenja znanstvenega dela. In potrebuje neodvisnost od promocijskih pritiskov, ki mu omogoča opravljanje kritične funkcije.

Primerjava s tujino kaže, da takšna ureditev ni utopija. Velika Britanija, Nizozemska in druge države so že razvile sistemske pristope, ki bi jih bilo mogoče prilagoditi slovenskemu kontekstu. Dokument Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije iz leta 2024 je prvi korak v tej smeri, a njegova uresničitev bo zahtevala široko soglasje in dolgotrajno prizadevanje.

Ključen predpogoj za takšno soglasje je pojmovna jasnost. Dokler se izraz »komuniciranje znanosti« uporablja kot krovna oznaka za vse oblike javne komunikacije o znanosti, je težko doseči soglasje o tem, kako ga sistemsko urediti. Zato sem v tem članku predlagal terminološko razločitev: izraz »komuniciranje znanosti« naj se uporablja za specifično dejavnost, ki sem jo opredelil, medtem ko naj se za krovni pojem uporablja izraz »javna komunikacija o znanosti«.

Ta predlog ni zgolj terminološki. Je izraz prepričanja, da je specifična dejavnost, ki sem jo opredelil, dovolj pomembna, da si zasluži lastno poimenovanje in lastno institucionalno umestitev. Je izraz prepričanja, da je zmožnost družbe, da identificira in razume znanstveni konsenz o pomembnih vprašanjih, ključna za njeno zdravo delovanje – še posebej v času, ko se demokratične družbe soočajo z izzivi dezinformacij, polarizacije in erozije zaupanja v institucije.

Komuniciranje znanosti ni luksuz, ki si ga lahko privoščimo v dobrih časih in ga opustimo v slabih. Je nujna sestavina družbe, ki želi svoje odločitve opirati na najboljše razpoložljivo znanje. Je nujna sestavina znanosti, ki želi ohranjati stik z družbo, ki jo financira in ji služi. In je nujna sestavina demokratičnega javnega prostora, ki potrebuje skupno podlago dejstev, na kateri lahko poteka razprava o vrednotah in prioritetah.

Upam, da bo ta članek prispeval k razpravi o tem, kako to nujno sestavino ustrezno opredeliti, ovrednotiti in podpreti.

Literatura

• Bodmer, W. F. (1985). The Public Understanding of Science. Report of a Royal Society ad hoc Group. London: The Royal Society.

• Bucchi, M. in Trench, B. (ur.) (2021). The Routledge Handbook of Public Communication of Science and Technology (3. izd.). Routledge.

• Bucchi, M. in Trench, B. (2021). Rethinking science communication as the social conversation around science. JCOM – Journal of Science Communication, 20(3), Y01.

• Bucchi, M. in Trench, B. (2025). Science Communication: The Basics. Routledge.

• Collins, H., & Evans, R. (2007). Rethinking expertise. University of Chicago Press.

• Dunwoody, S. (2021). Science journalism: Prospects in the digital age. V M. Bucchi in B. Trench (ur.), The Routledge Handbook of Public Communication of Science and Technology (3. izd., str. 14–32). Routledge.

• Durant, J. (2022). [Recenzija knjige Routledge Handbook of Public Communication of Science and Technology]. Public Understanding of Science, 31(4), 537–539.

• House of Lords Select Committee on Science and Technology (2000). Science and Society. Third Report, Session 1999–2000, HL Paper 38. London: HMSO.

• KNAW (2022). Wetenschapscommunicatie door wetenschappers: Gewaardeerd! Handreiking voor kennisinstellingen. Amsterdam: KNAW.

• KNAW (2022). Science Communication by Scientists: Rewarded! Summary. Amsterdam: KNAW.

• Longino, H. E. (1990). Science as social knowledge: Values and objectivity in scientific inquiry. Princeton University Press.

• Komuniciranje znanosti v Sloveniji: pregled in analiza stanja s smernicami in priporočili za izboljšave. (2024). Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije & Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Dostopno na: https://www.gov.si/novice/2024-08-02-komuniciranje-znanosti-v-sloveniji/

• Oreskes, N. (2019). Why trust science? Princeton University Press.

• NEWS – Nationaal Expertisecentrum Wetenschap en Samenleving: https://wetenschapensamenleving.nl/

• Rijksoverheid (2023). Nationaal expertisecentrum voor wetenschap en samenleving (NEWS) wordt opgericht. Nieuwsbericht, 12. april 2023.

• Sumner, P., Vivian-Griffiths, S., Boivin, J., Williams, A., Venetis, C. A., Davies, A., ... in Chambers, C. D. (2014). The association between exaggeration in health related science news and academic press releases: Retrospective observational study. BMJ, 349, g7015.

• Sumner, P., Vivian-Griffiths, S., Boivin, J., Williams, A., Bott, L., Adams, R., ... in Chambers, C. D. (2016). Exaggerations and caveats in press releases and health-related science news. PLoS ONE, 11(12), e0168217.

• University of Cambridge (2024). Award-winning broadcaster Hannah Fry joins Cambridge as Professor of the Public Understanding of Mathematics. Press release, 21. november 2024.

• Vogler, D., & Schäfer, M. S. (2020). Growing influence of university PR on science news coverage? A longitudinal automated content analysis of university media releases and newspaper coverage in Switzerland, 2003–2017. International Journal of Communication, 14, 3143–3164.

• Komuniciranje znanosti v Sloveniji – odziv Instituta “Jožef Stefan”, Kemijskega inštituta in Univerze v Ljubljani. Univerza v Ljubljani. Dostopno na: https://www.uni-lj.si/novice/2024-10-10-komuniciranje-znanosti-v-sloveniji-odziv-instituta-jozef-stefan-kemijskega-instituta-in-univerze-v-ljubljani

  Subscribe now

Noč nad Cambridgeem se je že zdavnaj prevesila v bledo jutro, a v leseni lopi na robu dvorišča Trinity kolidža je bil zrak gost, vroč in zadušljiv. Rumenkasti hlapi so se leno vili izpod obokov zidane peči in se lepili na vlažne stene. Pred razžarjenim žrelom ognjišča je ždel moški. Njegov obraz, osvetljen le z nemirnim plamenom in žarom talilnega lonca, je bil pepelnato siv. Lica so bila vdrta od izčrpanosti, oči pa krvave od strupenega dima in nenehnega bdenja.

Z ožganimi, od kislin razjedenimi prsti je zgrabil železne klešče in previdno nagnil stekleno posodo. Gosta, temna tekočina v njej je votlo zabrbotala, nato pa v stiku z zrakom zasikala. Moški je odložil klešče, s kazalcem dregnil v ohlajeno usedlino na robu posode in si ga nesel k ustnicam. Trpek, kovinski okus živega srebra in antimona mu je obložil jezik in pustil pekoč občutek v grlu. Zakašljal je, se oprijel roba mize, a pogleda ni odmaknil od stekla. Ni čakal, da mu na glavo pade jabolko. V tistem svinčenem, brbotajočem blatu je iskal »življenjsko silo« (spiritus vegetativus), tisti nevidni ogenj, ki oživlja in premika mrtvo snov.

Slaba tri stoletja kasneje, poleti 1936, je v elegantni dvorani londonske dražbene hiše Sotheby’s odmeval udarec lesenega kladiva. Ekonomist John Maynard Keynes, udobno nameščen v oblazinjenem stolu, je z uglajeno kretnjo spustil dražbeno tablico. Pravkar je kupil obsežen sveženj neznanih rokopisov Isaaca Newtona. Ko jih je pozneje v tišini svojega kabineta razgrnil, je pričakoval zapise arhitekta sodobne znanosti – skice nebesne mehanike, fizikalne zakone in čisto, hladno geometrijo. Toda ko je preučil prve porumenele pole papirja, popisane z drobnimi, pedantnimi črkami, je med njimi zavel vonj po sajah, zatohlosti in starih skrivnostih.

Pred njim niso bile enačbe. Strani so bile polne narisanih zmajev, ki goltajo lasten rep, zelenih levov in skrivnostnih hermafroditov. Na tisoče listov je bilo posvečenih zapletenim alkimističnim receptom za destilacijo, izračunom dimenzij Salomonovega templja in iskanju skritih šifer v biblijski Apokalipsi. Keynes je ure in ure drsel s prsti po hrapavem papirju in prebiral besede človeka, ki je bil vse prej kot glasnik razuma. V tišini tiste sobe se je dokončno razblinil mit o prvem arhitektu znanstvenega razsvetljenstva. Z listov je strmel vanj zadnji izmed magov.

Ta navidezni paradoks – genij, ki je postavil temelje moderne fizike, obenem pa bil globoko potopljen v hermetične vede – ni zgolj zgodovinska zanimivost ali osebnostni spodrsljaj velikega uma. Je pravzaprav ključ do razumevanja samega bistva njegovega genija. Njegov največji in najvplivnejši znanstveni dosežek, univerzalni zakon gravitacije, namreč ni nastal kljub njegovemu ukvarjanju z magijo, teologijo in alkimijo, temveč prav zaradi njih. Brez tistih noči ob alkimističnih pečeh in brez njegovega mističnega iskanja nevidnih sil tisti znameniti matematični mehanizem, ki je definiral moderno znanost, morda nikoli ne bi ugledal luči sveta. Njegov um ni bil razdeljen na racionalni in iracionalni del; zanj so bile fizika, matematika, alkimija in preučevanje Svetega pisma zgolj različni jeziki za branje ene in iste Božje resnice.

Kuga, sadovnjak in nedokončana misel

Da bi razumeli, zakaj je Newton sploh potreboval alkimijo, se moramo vrniti k najbolj slavni in hkrati najbolj romantični epizodi njegovega življenja. Leta 1665 je velika kuga v Londonu zdesetkala prebivalstvo in zaprla vrata univerze v Cambridgeu. Mladi, takrat komaj dvaindvajsetletni Newton se je moral umakniti na varno, na odmaknjeno družinsko posestvo Woolsthorpe v domačem Lincolnshiru. Sledilo je leto, ki ga zgodovinarji znanosti s strahospoštovanjem imenujejo annus mirabilis – čudežno leto.

V popolni osami podeželja, daleč od univerzitetnih profesorjev in knjig, je njegov um eksplodiral od ustvarjalnosti. Takrat je izumil povsem novo vejo matematike, ki jo poznamo kot infinitezimalni račun, s prizmo razcepil belo svetlobo na barve spektra in prav tam, v sadovnjaku pred hišo, naj bi mu misel ob pogledu na padajoče jabolko prvič poletela k Luni in ideji univerzalne težnosti.

Mit pravi, da je bila s tistim padcem jabolka rojena moderna fizika. A resnica je veliko bolj zapletena. Newton po svojem čudežnem letu ni stekel v svet in slavnostno objavil svojih odkritij. Svoje genialne izračune o težnosti je pospravil v predal in jih tam pustil skoraj dve desetletji. Zakaj? Ker se je zavedal usodne pomanjkljivosti svojega odkritja. V rokah je imel matematično formulo, ni pa poznal fizikalnega ali filozofskega smisla, ki bi pojasnil, kako je takšen privlak sploh mogoč.

Upor proti mrtvemu svetu

V tistem času je namreč evropskemu intelektualnemu obzorju suvereno vladal duh Renéja Descartesa. Predstavljajmo si vesolje kot orjaški, brezhiben urni mehanizem. V tem mrzlem, povsem mehanskem svetu ni bilo prostora za čudeže, skrivnosti ali nevidne sile. Vse, od kroženja masivnih planetov do padca jesenskega lista, se je dogajalo izključno zaradi neposrednega fizičnega stika. Vesolje je bilo napolnjeno z nevidnimi delci, ki so se nenehno zaletavali drug v drugega in kot bilijardne krogle prenašali gibanje naprej. Za kartezijance, tedanje intelektualne zvezdnike Evrope, je bil to ultimativni triumf razuma – svet, končno očiščen srednjeveškega vraževerja in zreduciran na golo trkanje materije. V takšnem svetu bi bila Newtonova ideja, da Sonce vleče Zemljo brez kakršnihkoli vmesnih nevidnih vrvi ali zobnikov, obravnavana kot nora pravljica. Kako lahko telo vpliva na drugo telo skozi popolno praznino? Če je vesolje le velikanska, avtomatska ura, ki se zanaša zgolj na mehanske zakone gibanja, nevidna sila nima tam kaj iskati.

Newtonov umik v tisto zadušljivo lopo z alkimističnimi pečmi tako ni bil beg od znanosti, temveč obupan upor proti tej mrtvi viziji narave – viziji, ki jo je imel za prikrit ateizem – in iskanje opravičila za svojo matematično intuicijo iz Woolsthorpa. Alkimija zanj nikoli ni bila vulgarno, pohlepno iskanje recepta za spreminjanje cenenega svinca v zlato. Bila je globoko teološko in fizikalno raziskovanje. Ko je mešal žveplo in živo srebro ter opazoval burne, včasih eksplozivne reakcije v steklenih posodah, je iskal dokaz, da snov ni zgolj pasivna. Ko je gledal, kako se iz raztopin kovin pred njegovimi očmi razraščajo čudovita kristalna drevesa, je v tem videl nekaj, česar Descartesova mehanika ni mogla pojasniti.

V teh brbotajočih loncih je Newton iskal »aktivna načela« – nevidne, neotipljive sile, ki materiji vdahnejo življenje in gibanje, ne da bi se morale zanašati na fizičen dotik. Iskal je tisti skriti, božanski ogenj v osrčju snovi. Prepričan je bil, da Bog ne sedi zunaj vesolja kot upokojen urar, temveč je nenehno in aktivno prisoten v vsakem delcu stvarstva. In prav to prepričanje, da v naravi obstajajo sile, ki delujejo mimo surovih mehanskih zakonov trka, je tisto jabolko iz čudežnega leta spremenilo v nekaj več kot le padec sadeža z drevesa.

Skriti heretik in duhovnik narave

Da bi razumeli Newtonov obsedeni um, moramo pogledati na sam začetek. Rodil se je prezgodaj, droben in slaboten, natanko na božični dan leta 1642 po takratnem angleškem koledarju. Njegov oče je umrl nekaj mesecev pred njegovim rojstvom, mati pa ga je pri treh letih zapustila, se znova poročila in ga prepustila starim staršem. Ta globoka travma zapuščenosti in močna simbolika božičnega rojstva sta v njem vzgojili neomajno, skoraj mesijansko prepričanje. Počutil se je kot otrok, ki ga je Bog ohranil pri življenju z višjim namenom. Verjel je, da je izbranec.

V tisti isti temačni študijski sobi, kjer je podnevi z brezhibno natančnostjo izpeljeval zapletene matematične dokaze, je ponoči skrbno zaklepal težka hrastova vrata in navlekel zavese. Tragikomična ironija njegovega življenja je bila, da je bil ta na videz vzorni, molčeči profesor na znamenitem cambriškem Kolidžu svete Trojice v resnici eden najbolj prepričanih in radikalnih heretikov v vsej Angliji. Globoko v sebi je bil arijanec – verjel je, da je dogma o sveti trojici orjaška zgodovinska prevara, zlovešča zarota, ki so jo v četrtem stoletju podtaknili pokvarjeni cerkveni koncil, da bi izkrivili izvirno Božjo besedo. Če bi tiste noči kdo vdrl v njegovo sobo in prebral rokopise, polne besnega prečrtavanja in jeznih opomb ob robovih starih teoloških tekstov, bi Newton v trenutku izgubil profesuro, ugled in verjetno tudi svobodo. Bil je človek, ki je živel v nenehni paranoji in strahu pred razkritjem.

Toda to skrito brskanje po starih pergamentih in apokaliptičnih vizijah ni bil njegov konjiček ali osebna ekscentričnost. Zanj narava in Sveto pismo nista bili dve ločeni sferi znanja, temveč dve knjigi, ki ju je napisal isti Avtor. Obe sta bili ogromen, mojstrsko zasnovan kriptogram, šifra, ki jo je Stvarnik pustil za seboj in katere rešitev je bila namenjena le elitni peščici izbrancev.

Newton sebe ni videl kot »znanstvenika« v modernem pomenu besede – ta beseda takrat sploh še ni obstajala. Videl se je kot duhovnika narave, čigar sveta dolžnost je, da iz drobcev znova sestavi starodavno modrost (prisca sapientia), ki je bila človeštvu nekoč že dana, a se je skozi stoletja izgubila v verski in intelektualni korupciji.

Z enako pedantno natančnostjo, s katero je kasneje meril lom svetlobe in računal orbite kometov, se je v tistih dolgih nočeh sklanjal nad preroško knjigo preroka Ezekiela. Izračunaval je dimenzije in tloris Salomonovega templja v Jeruzalemu. Zakaj? Ker je bil trdno prepričan, da Bog templja ni narekoval po naključju. Za Newtona je bil Salomonov tempelj arhitekturni model celotnega vesolja; njegovi proporci so v sebi skrivali matematične zakone, ki vladajo gibanju planetov. Matematika, geometrija, alkimični poskusi in razlaga apokalipse so bili zanj zgolj različna orodja za razumevanje Božjega uma.

V tej njegovi grandiozni viziji ni bilo prostora za hladno, prazno in mrtvo vesolje kartezijancev. Da bi Bog lahko upravljal s svetom, ga je moral nenehno čutiti in se ga dotikati. Fizični prostor zanj ni bil zgolj geometrijska praznina, v kateri kot osamljeni otoki lebdijo zvezde. Bil je nekaj nepredstavljivo bolj svetega. Prostor sam je bil sensorium Dei – neskončni Božji senzorični organ. In prav to prepričanje, da Bog s svojim nevidnim duhom nenehno in povsod prežema vesolje, ga je pripeljalo na prag njegovega največjega odkritja. Do ideje, ki je sodobnike šokirala bolj kot magija.

Stava v kavarni in speči lev

Kljub vsej genialnosti in vsem prebliskom pa bi Newtonova nebesna mehanika morda za vedno ostala zaprta v njegovih predalih, pomešana med alkimične recepte, če v njegovo hermetično osamo ne bi vdrl zunanji svet. Leta 1684 je v neki londonski kavarni potekala živahna razprava med tremi vplivnimi možmi: arhitektom Christopherjem Wrenom, polihistorjem Robertom Hookom in mladim astronomom Edmondom Halleyjem. Razpravljali so o sili, ki drži planete na tirnicah. Vsi trije so slutili, da ta privlačna sila pada s kvadratom razdalje od Sonca. A zataknilo se je pri matematiki – nihče od njih ni znal neizpodbitno dokazati, kakšna geometrijska oblika bi bila posledica takšne sile. Wren je celo ponudil denarno nagrado tistemu, ki mu to nalogo uspe rešiti.

Halley se je spomnil, da ima v Cambridgeu starega znanca. Čudaškega, molčečega profesorja matematike, za katerega so krožile govorice, da zna z matematiko marsikaj pojasniti. Avgusta istega leta se je odpravil k njemu. In ko je stopil v Newtonovo sobo, mu je hitro postavil vprašanje: »Kakšna bi bila tirnica planeta, če bi ga privlačila sila, ki je obratno sorazmerna s kvadratom razdalje?«

Newton ga je komaj pogledal in brez obotavljanja odvrnil: »Elipsa.«

Halley je osupnil. Znanstveni svet si je nad tem belil glavo, ta človek pa odgovori, kot bi ga vprašal po vremenu. »Kako pa to veste?« je vprašal.

»Sem izračunal,« je skomignil Newton in začel brskati po svojih kaotičnih kupih papirjev. Na srečo za nadaljnji razvoj znanosti pa tistega izračuna ni mogel najti. Morda se je zmotil in ga založil. A Halleyja ni izpustil praznih rok; obljubil mu je, da bo izračun ponovil in mu ga poslal.

Ta na videz nepomembna obljuba je prebudila spečega leva. Kar naj bi bil kratek račun na nekaj straneh, je v Newtonu sprožilo manično, skoraj nečloveško osemnajstmesečno epizodo. Popolnoma se je zaprl v svojo sobo. Jedel je le redko, spal skoraj nič, njegova mačka se je redila od ostankov na njegovem pladnju. Razvijal je nove matematične metode in zidal arhitekturo celotnega vesolja. Halley je medtem igral ključno vlogo porodne babice pri rojstvu moderne fizike: Newtona je moral nenehno miriti, spodbujati, ga prepričevati, naj ne odneha ob vsakem sporu z drugimi znanstveniki, in na koncu – ker je londonska Kraljeva družba takrat bankrotirala s tiskom neke obskurne enciklopedije o ribah – je Halley tisk Newtonove mojstrovine plačal kar iz lastnega žepa.

Delovanje na daljavo in »okultna« moč matematike

Tako je leta 1687 v Londonu izšla debela, v strogi latinščini napisana knjiga z naslovom Matematična načela naravoslovja (Principia Mathematica). Ko so težak snopič papirja v roke vzeli vodilni umi celinske Evrope – briljantni misleci, kot sta bila Christiaan Huygens in Gottfried Wilhelm Leibniz –, so pričakovali vrhunec mehanicističnega razuma. Pričakovali so, da jim bo tisti molčeči, zagonetni profesor iz Cambridgea končno narisal in razložil skrito drobovje vesoljske ure, ki poganja planete. Namesto tega so obračali strani in strmeli v popolnem šoku. To, kar jim je ponujal Newton, je v njihovih očeh zaudarjalo po magiji.

Newton je v knjigi predlagal obstoj univerzalne privlačne sile, ki jo je imenoval gravitacija. Trdil je, da ogromno Sonce in oddaljena Zemlja nevidno vlečeta drug drugo skozi milijone kilometrov praznega prostora. Nobenih vmesnih delcev ni bilo, nobenega pritiska, nobenih etrskih vrtincev, ki bi planete potiskali naprej kot rečni tok čolne. Za racionalistične kartezijance je bil to nedopusten ontološki škandal in grozljiva vrnitev v temačni srednji vek. »Delovanje na daljavo«? Kako lahko snov deluje tam, kjer je sploh ni? Leibniz ga je ogorčeno obtožil, da v naravoslovje znova tihotapi »okultne lastnosti« in starodavno čarovništvo. Zanje je bil Newtonov koncept gravitacije enako absurdno vraževeren, kot če bi trdil, da lahko sovražnika ubiješ tako, da z buciko prebodeš njegovo voščeno lutko.

Stisnjen v kot in soočen s posmehom evropske intelektualne elite, je Newton vrnil udarec z genialno in usodno potezo. Zavaroval se je z neprebojnim ščitom treh besed, ki so za vedno spremenile tok človeške misli: Hypotheses non fingo – Hipotez si ne izmišljam. Priznal je, da nima pojma, kaj gravitacija fizično sploh je. Ne ve, kateri mehanizem jo povzroča, in si ga niti ne bo poskušal izmisliti. A dodal je nekaj prelomnega: iskanje vzrokov sploh ni pomembno. Dovolj je, da se teže ne da zanikati. Matematika z neizpodbitno gotovostjo dokazuje, da ta nevidna sila obstaja in kako natančno se obnaša.

S to na videz zgolj obrambno izjavo je Newton izvedel enega najdrznejših epistemoloških rezov v zgodovini znanosti. Znanost je ločil od obveznega iskanja »mehaničnih vzrokov«, tistega nujnega fizičnega trkanja in dotikanja, ter jo zreduciral na matematične zakonitosti, ki se ujemajo z dejanskimi opazovanji sveta. Tisto mistično nevidno moč, tisti »aktivno načelo«, ki ga je skozi strupene hlape noč za nočjo iskal na dnu alkimističnih talilnih loncev, je zdaj preprosto preoblekel v hladna, elegantna oblačila geometrije. Alkimistični čudež delovanja na daljavo je postal suhoparen matematični postulat, moderna fizika pa se je dokončno rodila prav v trenutku, ko se je odpovedala vprašanju zakaj in ga nadomestila z izračunom kako.

Svetloba in skrivna vprašanja

Vendar se Newtonov raziskovalni duh ni ustavil pri nebesni mehaniki. Če je bila Principia stroga, neizprosna matematična trdnjava, je bilo njegovo drugo veliko delo, Optika (izdana šele leta 1704), povsem drugačne narave. Značilno zanj je bilo že to, da je z objavo čakal zelo dolgo. Čakal je namreč, da najprej umre njegov veliki rival Robert Hooke, s katerim se nista prenesla in ki je nekoč drznil kritizirati njegove poskuse. Šele ko je bil Hooke varno pod rušo, je Newton svetu razkril svoje delo o svetlobi.

Pri raziskovanju svetlobe se je Newton zatekel k eksperimentom, ki so mejili na sadizem do lastnega telesa. Da bi razumel, kako deluje oko in kako nastajajo barve, si je nekoč v oko – med zrklo in kost očesne jame – potisnil topo šivanko za usnje in z njo pritiskal, da bi opazoval pisane kroge, ki so se mu pojavljali. Tvegal je oslepitev, samo da bi zbral surove podatke.

A najzanimivejši del Optike ni bil njen osrednji tekst, napisan v dostopnejši angleščini namesto v akademski latinščini, temveč sklop na samem koncu knjige, naslovljen preprosto kot Vprašanja (Queries). Tu, na zadnjih straneh, je tisti molčeči, strogi Newton odložil matematični oklep in dovolil, da na dan ponovno pokuka stari alkimist. V teh vprašanjih je svobodno špekuliral o naravi snovi, o privlačnih in odbojnih silah, ki delujejo med samimi atomi, o etru in tistih “aktivnih načelih”, ki prežemajo vesolje. Medtem ko je v Principii zaukazal, da si hipotez ne izmišlja, se je v Optiki vrnil k iskanju skrite duše narave, tiste, ki jo je vse življenje iskal v talilnem loncu.

Zlom in pobeg v središče moči

Toda takšen nečloveški intelektualni napor in leta vdihavanja strupenih hlapov so terjali svojo ceno. Leta 1693, kmalu po izidu Principie, je Newtonov um pregorel. Doživel je hud živčni zlom. V stanju globoke paranoje in depresije je svojim redkim prijateljem, kot sta bila filozof John Locke in Samuel Pepys, pošiljal blodna, obtožujoča pisma, prepričan, da mu strežejo po življenju. Sodobne analize ohranjenih pramenov njegovih las so pokazale močno povišane vrednosti živega srebra, kar je najverjetneje posledica dolgotrajnega dela s strupenimi kovinami, čeprav nekateri zgodovinarji opozarjajo, da bi do kontaminacije las lahko prišlo tudi pozneje. Alkimistični mag, ki je iskal božansko resnico, se je kot kaže zastrupil in tako pristal na robu norosti.

Ta zlom je bil verjetno prelomnica, zaradi katere je spoznal, da mora opustiti osamljeno, zatohlo življenje v Cambridgeu. Odvrgel je svojo ponošeno profesorsko haljo in se preselil v središče moči – v London. Tam je prevzel službo, ki je vsebovala morda največjo ironijo njegovega življenja: postal je upravnik Kraljeve kovnice (Master of the Mint). Človek, ki je desetletja v tajnosti mešal žveplo in antimon, v upanju, da bo s pomočjo filozofskega kamna ustvaril zlato, je bil zdaj postavljen za uradnega varuha vsega zlata in srebra v britanskem imperiju. A službe ni vzel le kot častne sinekure. Z brezkompromisno pedantnostjo je organiziral lov na ponarejevalce denarja, osebno vodil zaslišanja in brez kančka usmiljenja na vešala poslal več deset ljudi. Racionalni um raziskovanja narave se je izkazal za neizprosnega uradnika in krvnika.

Podobno diktatorsko je zavladal tudi znanstvenemu svetu, ko je postal predsednik Kraljeve družbe (Royal Society). Institucijo je vodil kot avtokrat, kar se je najbolj očitno pokazalo v njegovem zloglasnem sporu z Gottfriedom Wilhelmom Leibnizem. Šlo je za vprašanje prioritete: kdo je prvi izumil infinitezimalni račun. Leibniz ga je neodvisno razvil in prvi objavil, a Newton ga je dejansko prvi iznašel med svojim čudežnim letom, le da ga je nato, zaradi svoje paranoje, desetletja skrival. A za Newtona ni bilo dovolj, da dokaže svojo pravico; Leibniz je moral osramotiti. Kot predsednik Kraljeve družbe je ustanovil “neodvisno komisijo”, ki naj bi razsodila v sporu, v resnici pa je sam na skrivaj napisal njeno končno poročilo in poskrbel, da je bil Leibniz razglašen za plagiatorja.

Ironija arhitekta

Ko je Newton v poznih letih opazoval nočno nebo, v njem ni videl hladnega stroja, ki bi deloval povsem sam od sebe. Njegov grandiozni matematični sistem, ki ga je zgradil v Principii, je bil v njegovih očeh ultimativni dokaz za nujnost nenehne in aktivne Božje prisotnosti. Njegove lastne enačbe so mu namreč kazale, da je osončje krhko in v osnovi nestabilno. Masivni Jupiter in Saturn s svojo gravitacijo nenehno vlečeta drug drugega, kometi sekajo orbite in motijo občutljivo ravnovesje. Newton je bil trdno prepričan, da bi brez božanskega posredovanja planeti slej ko prej padli v Sonce ali pa odleteli v temno, mrzlo praznino. Bog zanj ni bil zgolj stvarnik na začetku časa, ampak je bil nebesni mehanik, ki mora občasno poseči v kolesje in popraviti orbite, da svet ne bi razpadel v kaos. Newton je bil pomirjen: verjel je, da je z neizpodbitno govorico matematike dokazal, da vesolje brez stalnega Božjega dotika ne more obstajati.

Toda zgodovina znanstvenih idej ima pogosto krut, celo ciničen smisel za ironijo. Dobro stoletje pozneje so njegovo zapuščino – njegove elegantne in neizprosne diferencialne enačbe – v roke vzeli francoski razsvetljenci. To so bili ljudje nove dobe, učenjaki, ki niso nikoli prestopili praga zadušljivega alkimističnega laboratorija in ki so se zviška posmehovali iskanju biblijskih šifer. Vzeli so le tisto, kar je preživelo ostri rez Newtonovega lastnega pravila: hipotez si ne izmišljam. Odvrgli so teologijo, odvrgli so magijo in »življenjsko silo«, obdržali pa so zgolj golo, brezkompromisno mehaniko.

Na prehodu v 19. stoletje je briljantni francoski matematik Pierre-Simon Laplace Newtonove enačbe izpopolnil in razširil do te mere, da je z njimi dokazal natanko tisto, česar se je Newton najbolj bal. Laplace je z izjemno natančnimi izračuni pokazal, da se motnje v orbitah planetov ne seštevajo v katastrofo, temveč se skozi dolga tisočletja izničijo same od sebe. Osončje je stabilno in se uravnava samo. Za svoje delovanje ne potrebuje absolutno nobenega nebesnega mehanika, ki bi prihajal popravljat napake v kolesju. Ko je Laplace svoje monumentalno, pet zvezkov obsegajoče delo o nebesni mehaniki ponosno predal Napoleonu, ga je cesar menda vprašal: »Gospod Laplace, pravijo mi, da ste napisali to obsežno knjigo o sistemu vesolja, ne da bi enkrat samkrat omenili njegovega Stvarnika.« Laplace ga je mirno pogledal in odvrnil z enim najbolj znanih stavkov v zgodovini znanosti: »Gospod, te hipoteze nisem potreboval.«

To je bil presenetljiv epilog dolge verige spoznanj velikih umov znanosti. Kopernik je v iskanju antične geometrijske popolnosti nehote razrušil varen, smiseln red srednjeveškega vesolja. Galilej je s svojo abstraktno geometrijsko metodo pokazal, kako izza pojavov razkriti resnično matematično ogrodje sveta. Newtonova usoda pa je morda najbolj paradoksalna od vseh: človek, ki je kot zadnji veliki mag žrtvoval zdravje in razum, da bi v strupenih hlapih laboratorija in v starih pergamentih našel dokaz za otipljivo prisotnost Boga v vesolju, je moderni znanosti skoval prav tisto orodje, s katerim je pozneje nadnaravno izrinila iz enačb stvarstva.

Viri

• Dobbs, Betty Jo Teeter. The Janus Faces of Genius: The Role of Alchemy in Newton’s Thought. Cambridge University Press, 1991.

• Guicciardini, Niccolò. Isaac Newton on Mathematical Certainty and Method. MIT Press, 2009.

• Guicciardini, Niccolò. Reading the Principia: The Debate on Newton’s Mathematical Methods for Natural Philosophy from 1687 to 1736. Cambridge University Press, 1999.

• Cohen, I. Bernard, in Smith, George E. (ur.). The Cambridge Companion to Newton. Cambridge University Press, 2002.

• Iliffe, Rob. Priest of Nature: The Religious Worlds of Isaac Newton. Oxford University Press, 2017.

• Newman, William R. Newton the Alchemist: Science, Enigma, and the Quest for Nature’s “Secret Fire”. Princeton University Press, 2019.

• Osler, Margaret J. (ur.). Rethinking the Scientific Revolution. Cambridge University Press, 2000.

• Westfall, Richard S. Never at Rest: A Biography of Isaac Newton. Cambridge University Press, 1980.

Subscribe now

V samem jedru iranskega režima že desetletja potekajo intelektualne razprave, ki bi po svoji resnosti in zahtevnosti osramotile marsikaterega zahodnega politika. Slavoj Žižek je v nedavnem sestavku osvetlil to nenavadno plast iranske oblasti – in kar je razkril, postavlja pod vprašaj udobno predstavo, da iranski režim preprosto trpi zaradi pomanjkanja zahodnih vrednot. Tisto, kar mu v resnici manjka, je nekaj povsem drugega.

Iranski klerikalni vrh namreč ni zgolj skupina nasilnežev, ki se oklepajo oblasti. Sam nedavno ubiti vrhovni voditelj Hamnei je pisal knjige o islamski ideologiji in duhovnem življenju. Iranski politiki razpravljajo o Kantu, Heideggerju in Habermasu – in to ne kot o intelektualnem okrasju, ampak kot temelju svojega pogleda na svet. Prav ta nenavadna mešanica filozofske sofisticiranosti in brezobzirne represije je ključ do razumevanja iranske tragedije.

Heidegger v službi ajatol

Ključna oseba te zgodbe je Sejed Ahmad Fardid, ugleden profesor filozofije na Teheranski univerzi, ki je umrl leta 1994, a je do sredine devetdesetih let veljal za enega najpomembnejših ideologov režima. Fardid je bil navdušen privrženec nemškega filozofa Martina Heideggerja – kar samo po sebi še ni nenavadno, saj je Heidegger eden najvplivnejših mislecev dvajsetega stoletja. Nenavadno je, kako ga je Fardid uporabil.

Za tiste, ki jim ime Martin Heidegger ne pove veliko, kratka pojasnitev: Heidegger je bil filozof, ki je radikalno kritiziral celotno zahodno filozofsko tradicijo od stare Grčije naprej. Menil je, da je Zahod s tem, ko je v središče vsega postavil človeški razum, izgubil stik z nečim bolj temeljnim – z izkušnjo bivanja samega. Ta kritika je bila filozofsko plodna, a je imela tudi temno stran: Heidegger sam je bil član nacistične stranke in se ni nikoli prepričljivo soočil s svojim razmerjem do nacizma.

Fardid je iz Heideggerjeve kritike zahodnega racionalizma izpeljal radikalen sklep: če je Zahod zašel na napačno pot, ker je avtoriteto Boga in vere nadomestil s človeškim razumom, potem je islamska revolucija – ki to razmerje obrača nazaj – pravzaprav filozofsko upravičena. Za Fardida je bil Heidegger edini zahodni filozof, ki je razumel svet, in edini, katerega spoznanja so se ujemala z načeli islamske republike. In to ne v nekem metaforičnem smislu – Fardid je bil tako prepričan v to sorodnost, da je obsojal celo islamske filozofe, kot je Al-Farabi, ker je sprejel grško filozofijo in s tem – po njegovem – okužil islam z istim racionalističnim strupom.

Prav Fardid je bil eden glavnih teoretikov pojma »zahodnjaške okuženosti« (gharbzadegi), ki je po revoluciji leta 1979 postal pomemben ideološki koncept novega režima. Sporočilo je bilo jasno: zahodni vpliv ni le politična grožnja, ampak civilizacijska zastrupitev, oziroma duhovna bolezen, ki razjeda islamski svet.

Ta heideggerjansko-islamistična linija je režimu ponudila nekaj, česar mu gola represija ni mogla dati: občutek filozofske globine in intelektualne utemeljenosti. Režim ni zatiral ljudi le zato, ker je imel orožje, ampak ker je imel – ali je vsaj trdil, da ima – globlje razumevanje sveta od svojih nasprotnikov.

Reformisti in Habermas na obisku

Nasproti tej trdi liniji se je v devetdesetih letih oblikovala reformistična alternativa z enako resnimi intelektualnimi koreninami. Njena osrednja figura je bil predsednik Mohamad Hatami, ki je na Univerzi v Isfahanu diplomiral iz filozofije in leta 1997 prevzel oblast z obljubo liberalizacije in dialoga.

Hatami ni bil le politik, ki bi se občasno okrasil s filozofskimi frazami. Svojo osrednjo idejo – »Dialog med civilizacijami« kot alternativo Huntingtonovi tezi o »Spopadu civilizacij« – je utemeljil na teoriji komunikacijskega delovanja Jürgena Habermasa, enega najvplivnejših evropskih mislecev druge polovice dvajsetega stoletja. Habermasova osnovna ideja je, poenostavljeno povedano, da je racionalen dialog med enakopravnimi sogovorniki najboljši način za reševanje družbenih konfliktov – da je pogovor, ne sila, tisto, kar nas dela civilizacijo. Hatami je to zamisel poskušal prenesti v odnose med islamskim svetom in Zahodom.

Ta prizadevanja niso bila le abstraktna. Maja 2002 je Habermas dejansko obiskal Teheran in se srečal z iranskimi intelektualci in funkcionarji. Združeni narodi pa so na Hatamijev predlog leto 2001 razglasili za leto dialoga med civilizacijami.

Toda ta linija ni preživela. Najprej jo je uničila represija. Po spornih predsedniških volitvah leta 2009, ko je bil Mahmud Ahmadinedžad razglašen za zmagovalca kljub množičnim obtožbam o volilni prevari, je Iran zajel val protestov. Nastalo je tako imenovano zeleno gibanje – najresnejši izziv režimu po revoluciji leta 1979. Hatami je podprl reformistične kandidate in zavrnil priznanje volilnega izida. Režim je odgovoril z vso ostrino: voditelja gibanja, Mir Hosein Musavi in Mehdi Karubi, so zaprli v hišni pripor, v katerem ostajata še danes. Hatamiju so prepovedali odhod iz države, teheranski državni tožilec pa je medijem prepovedal objavljanje njegovih fotografij ali citiranje njegovih izjav. V uradnem jeziku režima je nekdanji predsednik, ki je dvakrat prepričljivo zmagal na volitvah, postal brezimni »vodja reformistov«.

Problem pa ni bil le v represiji, ampak je bil globlji. Habermasovski dialog predpostavlja enakopravne sogovornike, ki so pripravljeni spremeniti mnenje na podlagi boljšega argumenta. V sistemu, kjer ima neizvoljeni vrhovni verski voditelj absolutno moč in kjer velja, da je nasprotovanje božjemu zakonu bogokletstvo, ta predpostavka preprosto ne drži. Ni dovolj, da pokličeš Habermasa na obisk. Pogovor zahteva pripravljenost, da se dejansko spremeniš – in tega teokratski sistem po definiciji ne dovoljuje.

Kantovec na vrhu oblasti

Toda najzanimivejša figura v tej zgodbi je Ali Laridžani – človek, ki v prepletu iranskih kriz in nenehne tranzicije oblasti krmari državo kot eden njenih najvplivnejših sistemskih pragmatikov. Laridžani ni tipičen klerik. Sprva je študiral računalništvo in matematiko, nato pa je na Univerzi v Teheranu doktoriral iz filozofije – in to iz Kanta.

In filozof ni zgolj po izobrazbi in v smislu, da bi napisal neko splošno razpravo. Napisal je tri knjige o izjemno zahtevnih akademskih temah: o matematični metodi v Kantovi filozofiji, o metafiziki in eksaktnih znanostih pri Kantu ter o intuiciji in sintetičnih apriornih sodbah. Objavil je tudi dela o Saulu Kripkeju in Davidu Lewisu, ključnih analitičnih filozofih dvajsetega stoletja. Desetletja je bil znan kot umirjen pragmatik, glavni pogajalec z Zahodom o jedrskem programu in poosebljenje preživetvenega instinkta režima.

Na vrhu iranske oblasti torej sedi filozof, ki je poglobljeno študiral osrednjega misleca evropskega razsvetljenstva. Toda kaj Kant pravzaprav pravi – in ali je mogoče biti kantovec in hkrati upravljati sistem brezpogojne pokorščine?

Dolžnost kot izgovor

Immanuel Kant velja za ključnega misleca (zahodne) filozofije. Njegova etika je zgrajena na pojmu dolžnosti – toda ne tako, kot si večina ljudi predstavlja. Površno gledano se zdi kantovska etika stroga in preprosta: spoznaj svojo dolžnost in jo izpolni, ne glede na posledice. Natanko tako so jo razumeli nacistični zločinci – ko je Adolf Eichmann poskušal opravičiti svojo vlogo pri holokavstu, se je skliceval prav na Kanta: on je le izpolnjeval svojo dolžnost in se pokoraval ukazom.

Toda kot poudarja Žižek, je Eichmann Kanta razumel povsem narobe. Kantovska etika namreč ne pravi: »Poišči nekoga, ki ti bo povedal, kaj je tvoja dolžnost, in potem to stori.« Pravi ravno nasprotno. Pogosta kritika Kanta je, da je njegov moralni zakon formalno nedoločen, saj pove le, da moraš izpolniti svojo dolžnost, ne pa tudi, kaj ta dolžnost je. A prav v tem je jedro kantovske etike, ne njena slabost: ker ti noben zunanji zakon, noben voditelj, noben bog ne more povedati, kaj konkretno je tvoja dolžnost v dani situaciji, si za to v celoti odgovoren sam.

Posledice so daljnosežne. Standardni moto etične strogosti se glasi: »Ni opravičila za neizpolnjevanje lastne dolžnosti!« Toda kot opozori Žižek, Kant ta moto dopolnjuje z njegovo še bolj intrigantno inverzijo: »Ni opravičila za izpolnjevanje lastne dolžnosti!« Že samo sklicevanje na dolžnost kot izgovor za lastna dejanja je treba zavrniti kot hinavsko. Omenimo lahko denimo sadističnega učitelja, ki učence podvrže neusmiljeni disciplini, pri čemer se njegov izgovor glasi: »Tudi meni je težko, ampak kaj morem – vzgoja je moja dolžnost!« Kantovska etika natanko takšno utemeljevanje prepoveduje: po njej sem sam popolnoma odgovoren ne samo za izpolnjevanje svoje dolžnosti, ampak tudi za določanje tega, kaj moja dolžnost sploh je. Stavek »jaz samo izpolnjujem ukaze« po Kantu nikogar ne razbremeni odgovornosti — ne Eichmanna, ne iranske moralne policije, ne nikogar.

Tisto, kar Iranu v resnici manjka

Tisto, kar iranski misli v bližini režima v resnici manjka, ni zahodni liberalizem – ne Locke, ne Adam Smith, ne John Stuart Mill, ne zahodna tradicija individualne svobode in prostega trga. Žižek trdi, da manjka nekaj bolj temeljnega: radikalna kantovska avtonomija subjekta.

V sistemu, ki temelji na brezpogojni pokorščini – bodisi Bogu, bodisi vrhovnemu voditelju, bodisi ideologiji – posameznik nikoli ni zares odgovoren za svoja dejanja. Vedno se lahko sklicuje na višjo avtoriteto: »To je božja volja. To zahteva revolucija. To je moja dolžnost pred islamom.« V kantovski etiki pa se ta izhod zapre. Nobena zunanja avtoriteta te ne more razbremeniti odgovornosti za to, kaj počneš. Posameznik je sam svoj zakonodajalec in sam svoj sodnik. In prav zato – ne kljub temu, ampak zato – je ta etika tako stroga in zahtevna. To ni razkošje zahodnega individualizma. To je najtežje možno breme, ki ga lahko nosi posameznik.

Prav ta nezdružljivost Kantove etike s kakršnokoli omejitvijo avtonomije subjekta je, kot domeva Žižek, razlog, zakaj je vsaka kantovska religiozna etika v sebi protislovna. In prav zato je značilno, da je Laridžani pisal o Kantovi spoznavni teoriji – o matematični metodi, o eksaktnih znanostih, o sintetičnih apriornih sodbah – nikoli pa o Kantovi praktični filozofiji. Spoznavna teorija je varna: o njej lahko pišeš, ne da bi se soočil s tistim, kar je v Kantu resnično nevarno. Praktična filozofija – etika avtonomije – pa bi zahtevala, da se celoten sistem brezpogojne pokorščine sesede.

Ironija ironij

Na koncu ostane vprašanje, ki ga Žižek pušča odprto: ali je visoka intelektualna raven razprav v iranskem vodstvu dobra ali slaba stvar? Ali prehod v brutalni avtoritarizem olajšuje ali otežuje?

Odgovor je verjetno: oboje hkrati. Filozofska sofisticiranost lahko avtoritarizem utrdi, ker mu daje občutek globine in utemeljenosti, ki ga gola sila ne more ponuditi. Fardidov heideggerjanizem je režimu dal intelektualno dostojanstvo; Laridžanijevo kantovstvo mu daje videz racionalnosti. Toda nobena filozofija ne more nadomestiti tistega, kar je bilo iranskim državljanom ukradeno.

In to, kar jim je bilo ukradeno, niso zahodne politične institucije, zahodni način življenja ali zahodna potrošniška kultura. Ukradena jim je bila možnost, da bi bili v polnem, kantovskem smislu odgovorni za lastno življenje – da bi sami določali svojo dolžnost, namesto da jim jo predpisuje nekdo drug. Ko mladi Iranci na ulicah skandirajo »Ženska, življenje, svoboda«, ko zahtevajo »moje življenje za Iran« namesto večne vojne za izvoz revolucije, ne prosijo za zahodni liberalizem. Zahtevajo nekaj bolj temeljnega: pravico, da so avtonomni subjekti lastnega življenja.

To je v svojem bistvu kantovska zahteva – čeprav se tisti, ki jo postavljajo, najverjetneje niso nikoli ukvarjali s Kritiko praktičnega uma. In to je zahteva, ki je iranski režim ne more izpolniti, ne da bi prenehal biti to, kar je. Sistem, ki temelji na brezpogojni pokorščini, ne more preživeti trenutka, ko posameznik zares sprejme, da je sam – in samo sam – odgovoren za to, kaj počne.

Laridžani kot strokovnjak za Kanta to v principu ve. V praksi pa ravna, kot da ne ve.

Seveda razcep med vednostjo in ravnanjem ni izključno iranski. Tudi nacistični in komunistični režimi so imeli izobražene ideologe, ki so pisali sofisticirane teoretske razprave in hkrati soustvarjali teror. Toda iranski primer je poseben v dveh pogledih. Prvič, filozofija tu ni le prisotna v ozadju – je tkivo, iz katerega je režim sešit: Fardid oblikuje temeljno ideologijo, Hatami gradi reformizem na Habermasu, Laridžani piše monografije o Kantu. In drugič, za razliko od marksizma, ki je vsaj v teoriji zahteval emancipacijo posameznika, iranski režim zahteva pokorščino – in to pokorščino utemeljuje s filozofijo, ki v svojem jedru zahteva ravno nasprotno.

Primerjava s komunističnimi režimi pa je poučna še v enem pogledu. Islamska republika ni navadna diktatura, ampak je ideološki sistem, po svoji zgradbi bližji nekdanjim komunističnim vladam vzhodne Evrope kot klasičnim avtokracijam. Poleg institucij, ki jih je podedovala od šahove države, si je zgradila vzporedne strukture in ustvarila lasten družbeni sloj: družine revolucionarne garde, basidže, državne funkcionarje, upravljalce fundacij, mošej in svetišč — ljudi, ki imajo od sistema politične in materialne koristi in ga bodo branili z vsemi sredstvi. V takšnem sistemu filozofija ni razkošje, ampak strukturna nujnost. Režim, ki vlada v imenu ideologije, ne more vladati brez ideologov.

Primerjava s kakim Trumpom, ki verjetno ne bi znal našteti niti imen petih filozofov, zato ni pomirjujoča. Brutalnost brez intelektualne samorefleksije je sicer grozljiva, a je vsaj prozorna — vidiš, s čim imaš opravka. Brutalnost, zavita v filozofsko globino, pa je nekaj drugega: ustvari legitimnost, ki jo gola sila ne more, in laž, ki jo je težje prepoznati. Režim, ki ne le zatira, ampak tudi razloži, zakaj je zatiranje filozofsko upravičeno, pušča na družbi globlje brazgotine.

Subscribe now

Leta 1971 je iranski šah Mohamed Reza Pahlavi v starodavnem Perzepolisu priredil eno najbolj razkošnih in dekadentnih zabav v moderni zgodovini. Ob praznovanju 2500-letnice perzijskega imperija je za tuje voditelje zgradil prestižno šotorsko mesto, kamor so hrano dovažali iz znamenite pariške restavracije Maxim’s in kjer se je v potokih točil najdražji šampanjec. Medtem ko se je elita kopala v ekstremnem bogastvu in poskušala svetu prikazati podobo moderne in močne države, je velik del iranskega prebivalstva živel v globoki revščini in zaostalosti. Ta popolna odtujenost dvora od realnosti lastnega naroda je pospešila nezadovoljstvo, ki je kmalu preraslo v enega največjih političnih potresov 20. stoletja.

Kljub tlečemu besu na ulicah in naraščajoči neenakosti je Zahod živel v iluziji popolnega nadzora in varnosti. Na silvestrovo leta 1977 je ameriški predsednik Jimmy Carter ob obisku v Teheranu dvignil kozarec in Iran samozavestno označil za “otok stabilnosti v enem najbolj nemirnih delov sveta”. Ta izjava se je v zgodovino zapisala kot vrhunec politične in obveščevalne slepote. Le nekaj dni po tej zdravici so v državi izbruhnili prvi protesti, ki so v dobrem letu dni zrušili na videz trdno monarhijo in vzpostavili povsem nov geopolitični red. Združene države Amerike niso razumele globine lokalnih zamer in moči, ki jo je imela tradicionalna šiitska duhovščina.

Vendar pa padec šaha na začetku ni bil izključno projekt radikalnega islama. Monarhijo je strmoglavila izjemno široka in raznolika koalicija, v kateri so z ramo ob rami protestirali študenti, marksisti, liberalni intelektualci in tradicionalni trgovci z bazarjev. Združeval jih je zgolj en cilj: zrušiti korumpirano diktaturo. A ko je bil skupni sovražnik enkrat premagan, je zmagoviti klerikalni tabor pod vodstvom ajatole Homeinija hitro in brutalno obračunal s svojimi nekdanjimi zavezniki. Levica, intelektualci in študenti, ki so upali na svobodno in demokratično družbo, so postali prve žrtve novega režima. Kot že večkrat v zgodovini se je izkazalo, da revolucija neusmiljeno požre svoje otroke, upanje na svobodo pa je zamenjala stroga teokratska diktatura.

Megalomanija, nafta in hladnovojna slepota

Skokovita rast cen nafte po naftnem šoku leta 1973 je Iranu prinesla nepredstavljivo bogastvo, šahu pa občutek vsemogočnosti. Državne blagajne so se polnile z milijardami dolarjev, ki jih je vladar brezglavo zapravljal za najsodobnejše ameriško in britansko orožje ter megalomanske infrastrukturne projekte. Njegov ego in odtujenost sta vrhunec dosegla leta 1976, ko je ukinil tradicionalni islamski koledar in ga zamenjal z “imperialnim”, ki je leta štel od začetka vladavine Kira Velikega. Ta simbolna poteza je bila za verno ljudstvo in šiitsko duhovščino nezaslišana provokacija ter ultimativen dokaz, da poskuša vladar izbrisati islamsko identiteto države.

Gospodarski razcvet pa ni prinesel politične svobode ali boljše porazdelitve bogastva. Šah je državo vodil z železno roko in vsako kritiko zatrl z brutalno silo. Njegova zloglasna tajna policija SAVAK, ki so jo pomagali usposabljati ameriški in izraelski obveščevalci, je bila odgovorna za cenzuro, množična zapiranja, mučenja in izvensodne poboje političnih disidentov. Z vzpostavitvijo enostrankarskega sistema in prepovedjo vseh oblik legalne opozicije je režim ustvaril izjemno nestabilno situacijo. Ljudje niso imeli druge izbire, kot da svoje frustracije – bodisi zaradi inflacije in korupcije bodisi zaradi pomanjkanja človekovih pravic – kanalizirajo v edini preostali prostor svobode: na ulice in v mošeje. V odporu so se tako združili vsi, od radikalnih levičarjev in študentov do skrajnih islamistov.

K temu vrelišču je ključno prispevala tudi demografska in socialna slika. Hkrati z naftnim razcvetom je namreč Teheran doživel populacijsko eksplozijo. Stotisoče mladih in revnih s podeželja se je v upanju na delo zgrnilo v hitro rastoče slume na obrobju prestolnice. Tam so bili odrinjeni od naftnega bogastva ter iskreno zgroženi nad zahodnjaško dekadenco in pregrehami metropolitanskih elit. Prav ti podeželski migranti, ki so varnost in red iskali v mošejah, so postali idealna baza in glavna pehota Homeinijeve revolucije.

Medtem ko je v Iranu vrelo, so Združene države Amerike dogajanje spremljale z osupljivo slepoto za dejansko nezadovoljstvo ljudi. Washington je situacijo v državi presojal izključno skozi prizmo hladne vojne. Že leta 1953 sta namreč ameriška Cia in britanski MI6 v operaciji Ajax strmoglavila demokratično izvoljenega iranskega predsednika vlade Mohameda Mosadeka. Njegov “greh” je bil, da je želel nacionalizirati iransko naftno industrijo, Zahod pa se je ob tem zbal, da bo strateško pomembna država padla pod sovjetski vpliv. Za Američane je bil šah odtlej nepogrešljiv zaveznik in zanesljiv varuh naftnih poti. Predstavljal je tudi varovalo pred širjenjem sovjetskega vpliva na Bližnjem vzhodu. Ameriški obveščevalci in diplomati so zaradi ozkega fokusa hladne vojne povsem spregledali vpliv islamske tradicije. Niso razumeli, kako globoka je bila nakopičena zamera Irancev zaradi vsiljevanja zahodnih vrednot in življenjskega sloga, ki ga je v Iran prineslo 50.000 ameriških priseljencev. Bali so se le komunistične grožnje in niso niti pomislili, da bi lahko upor vodila in prevzela tradicionalna duhovščina.

Iskra in spirala krvavih 40 dni

V začetku leta 1978 je šahov režim storil usodno napako, ki je sprožila neustavljiv plaz dogodkov. V enem od osrednjih časopisov so objavili sramotilen in žaljiv članek o ajatoli Homeiniju, v katerem so ga označili za tuje politično orodje in ga osebno diskreditirali. Ta nepremišljena provokacija je takoj izzvala buren odziv v svetem mestu Kom, kjer so se na ulice podali ogorčeni bogoslovci in študenti. Policija je proteste skušala zatreti s silo in pri tem ubila več demonstrantov. S tem se je prebudila moč šiitskega islama, ki je v osrčje upora prinesla specifičen ritem in močno ukoreninjeno kulturo mučeništva.

Smrt protestnikov v Komu je sprožila zaporedje dogodkov, ki so popolnoma ohromili državo. Po šiitski tradiciji se namreč sorodniki in verniki zberejo na žalni slovesnosti natanko štirideseti dan po smrti pokojnika. Ko je napočil ta dan za žrtve iz Koma, so v več iranskih mestih organizirali množične žalne slovesnosti, ki so hitro prerasle v nove in še večje protirežimske proteste. Vojska in policija sta znova posredovali s strelnim orožjem, kar je zahtevalo nove žrtve in s tem avtomatsko sprožilo nov štiridesetdnevni cikel. Ta neusmiljena spirala nasilja, žalovanja in novih protestov je iz meseca v mesec pridobivala na moči ter počasi, a nezadržno rušila temelje monarhije.

Vrelišče je dogajanje doseglo v pozni poletni in jesenski vročici istega leta. Avgusta 1978 je v mestu Abadan pogorel kino Rex, pri čemer je v grozljivih mukah umrlo približno 500 ljudi. Čeprav odgovornost za požar ni bila nikoli dokončno pojasnjena, je javnost za tragedijo – v duhu vsesplošnega nezaupanja – nemudoma obtožila šahovo tajno policijo SAVAK. Prelomna točka, po kateri za vladarja ni bilo več rešitve, pa se je zgodila septembra na tako imenovani “črni petek”. Na teheranskem trgu Jaleh je vojska neusmiljeno streljala v množico demonstrantov in ubila okoli sto ljudi. Pokol je preprečil vse možnosti za mirno rešitev; sledile so vsesplošne stavke, ki so zaustavile celo iransko naftno industrijo, s čimer je bila šahova moč dokončno zlomljena.

Iranski “Gandhi” in radikalna inovacija

Ko so protesti v Iranu dosegli vrhunec, se je ključna politična bitka odvijala tisoče kilometrov stran, v mirnem pariškem predmestju Neauphle-le-Château. Jeseni 1978 je tam zatočišče našel ajatola Ruholah Homeini, ki ga je pred tem iraški diktator Sadam Husein izgnal iz države. Homeini se je na Zahodu mojstrsko prelevil v globalno medijsko zvezdo. Izpod jablane na svojem vrtu je dal na desetine intervjujev in s pomočjo sekularnih iranskih disidentov skrbno zgradil podobo miroljubnega, prodemokratičnega duhovnika. Zahodnim novinarjem in iranski levici se je predstavljal kot nekakšen islamski Gandhi, ki nima nobenih političnih ambicij in si želi zgolj svoboden Iran, v katerem bo ljudstvo samo izbiralo svojo usodo.

Tej skrbno zrežirani iluziji so naivno nasedli številni zahodni in zlasti francoski levičarski intelektualci – med njimi tudi sloviti filozof Michel Foucault, ki je celo osebno odpotoval v Iran in nato v uglednih zahodnih časopisih z velikim navdušenjem pisal o “duhovnosti v politiki”, ne da bi sprevidel, kakšen režim se v resnici rojeva. Pri tem uspešnem zavajanju je Homeiniju pomagalo tudi naslanjanje na tradicionalno šiitsko doktrino, ki verniku v obrambo vere ali višjega cilja dopušča prikrivanje resničnih prepričanj in namer.

A Homeinijeva inovacija ni nastala v vakuumu. Ideologija, ki jo je gradil, se je rada predstavljala kot starodavna in izpeljana naravnost iz islamskih izročil, v resnici pa je bila presenetljivo sodobna. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so začeli bližnjevzhodni radikalni misleci sistematično združevati zahodne revolucionarne ideje z vero in ustvarili nekaj povsem novega. Iz kitajskega modela so prevzeli zamisel, da cilj spopada ni hitra zmaga, temveč počasno izčrpavanje tehnološko močnejšega sovražnika – v prepričanju, da se bo nepotrpežljivi Zahod sčasoma utrudil in umaknil. Iz alžirskega boja za neodvisnost od Francije so se naučili, kako izzivati nesorazmerne vojaške povračilne ukrepe, ki radikalizirajo domače prebivalstvo in pritegnejo mednarodne simpatije. Od Frantza Fanona, martiniškega filozofa in enega najvplivnejših mislecev protikolonialnega gibanja, so podedovali tezo, da nasilje nad zatiralcem deluje kot očiščujoča katarza, oziroma dejanje, ki zatiranemu posamezniku povrne dostojanstvo.

K vsemu temu so dodali koncept, ki ostaja izjemno vpliven še danes: idejo o globalnem imperialističnem organizmu, v katerem so vse zahodne države, institucije in zavezniki del enega samega telesa. V tej logiki je udarec proti kateremu koli delu sistema – naj bo to Izrael, ameriška baza ali celo lastni državljani z zahodnimi nazori – udarec proti celoti.

Te v osnovi levičarske in sekularne koncepte so radikalni verski ideologi – med njimi ključni Homeinijevi predhodniki in mentorji – preoblekli v sakralno obleko. Pri tem so izvedli radikalen preobrat znotraj same šiitske vere. Tradicionalno religioznost, ki je stoletja poudarjala pasivno duhovnost, umik iz politike in žalovanje, so preoblikovali v tako imenovani rdeči šiizem – ideologijo aktivnega upora in krvi. Zgodovinske verske osebnosti so bile reinterpretirane kot socialni revolucionarji, primerljivi z marksističnimi ikonami. Mučeništvo je iz osebne duhovne tragedije postalo hladnokrvno taktično orodje. Rezultat je bil črno-bel pogled na svet, ki človeštvo razcepi v dva nezdružljiva tabora: na eni strani “arogantni” Zahod in njegovi zavezniki, na drugi “zatirani”, katerih glavna prednost je domnevna duhovna čistost. V takšnem sistemu revščina ni znak slabega upravljanja države, temveč dokaz moralne superiornosti. In smrt ni strošek, ki bi ga moralo vodstvo minimizirati, ampak je mehanizem za doseganje zmage.

Homeini je iz tega ideološkega arzenala potegnil specifično politično orodje. Prvič v večstoletni zgodovini šiitskega islama je predlagal, da bi morali najvišji verski učenjaki neposredno prevzeti nadzor nad državo in vsemi vejami oblasti. Ta koncept je v svojem jedru negiral posvetno demokracijo, saj je vrhovno avtoriteto prenesel v roke neizvoljenega klerika, katerega beseda je veljala za božji zakon, vsako nasprotovanje pa je bilo bogokletno. Homeini je to vizijo absolutne teokracije pred širšo javnostjo taktično skrival, dokler ni bil njegov položaj neomajen.

Medtem ko je Homeinijeva priljubljenost nezadržno rasla, se je šahov režim dokončno sesedel vase. Fizično izčrpan zaradi dolgo zamolčane bitke z levkemijo in psihično zlomljen zaradi spoznanja, da so ga zapustili celo ameriški zavezniki, ki niso imeli nobenega pravega reševalnega načrta, je Mohamed Reza Pahlavi 16. januarja 1979 s solzami v očeh sedel na letalo in za vedno zapustil domovino.

Dva tedna kasneje, 1. februarja 1979, se je Homeini z letalom, najetim pri Air France, triumfalno vrnil v Teheran. Na ulicah ga je pričakala nepregledna, večmilijonska množica v popolni ekstazi, sam pa je na novinarjevo vprašanje, kaj ob vrnitvi čuti, hladnokrvno in brez kančka čustev odgovoril z eno samo besedo: “Nič.”

Monarhije je bilo nepreklicno konec, s tem pa se je takoj začel neizprosen boj za to, kdo bo obvladoval novo državo. Med prvimi, ki so občutili resnično naravo nove oblasti, so bile iranske ženske. V mesecih pred padcem šaha so bile namreč prav one množično prisotne na ulicah, pogosto brez tradicionalnih čadorjev, saj so se borile za demokracijo in svobodo. A že marca 1979, ironično le dan pred mednarodnim dnevom žensk, je Homeini prvič izdal dekret o obvezni nošnji hidžaba. To je na ulice Teherana pognalo stotisoče ogorčenih žensk, vendar je nova oblast njihove demonstracije in upor brutalno zatrla. To je bil prvi jasen pokazatelj, da svobode, o kateri so sanjali številni revolucionarji, ne bo.

Rojstvo “Velikega satana” in agonija talcev

Jeseni leta 1979 je novo iransko oblast in njene podpornike zajela globoka paranoja. Zaradi preteklih izkušenj z državnim udarom iz leta 1953 so se bali, da Washington pripravlja novo zaroto za vrnitev monarhije. Ta strah je dosegel vrelišče, ko je ameriški predsednik Jimmy Carter pod hudim domačim pritiskom nejevoljno dovolil, da hudo bolni šah vstopi v Združene države Amerike zaradi zdravljenja raka. Za radikalne iranske študente je bila to kaplja čez rob. 4. novembra 1979 so preplezali zidove ameriškega veleposlaništva v Teheranu, ki so ga preimenovali v “brlog vohunov”.

Kar je bilo sprva načrtovano le kot nekajdnevni simbolični protest, se je hitro prelevilo v eno najhujših mednarodnih kriz, saj so študenti zajeli več kot petdeset ameriških diplomatov in uslužbencev, ki so v ujetništvu ostali dolgih 444 dni. Da bi svetovni javnosti dokazali ameriško “vohunjenje” in vmešavanje, so študenti šli celo tako daleč, da so mesece in mesece fanatično, košček za koščkom, ročno sestavljali tajne dokumente Cie, ki so jih ameriški uslužbenci tik pred vdorom v paniki spustili skozi uničevalnike papirja.

Ajatola Homeini za načrt študentov sprva ni vedel in je bil celo pripravljen ukazati, naj se umaknejo. Vendar pa je takoj, ko je videl navdušenje večmilijonskih množic na ulicah, prepoznal izjemno politično priložnost. Ugrabitev veleposlaništva je cinično izkoristil za popolno odstranitev zmernih in sekularnih sil znotraj lastne države. Zmerni premier Mehdi Bazargan, ki je nasprotoval ugrabitvi, je bil prisiljen k odstopu, s tem pa je bila pot do popolne klerikalne prevlade odprta. Ameriški talci za Homeinija niso bili orodje zunanje politike, s katerim bi izsiljeval koncesije od Washingtona, temveč predvsem neprecenljivo sredstvo za utrjevanje notranje moči. Pod krinko izrednih razmer in boja proti zunanjemu sovražniku je nemoteno utrdil teokratsko ustavo in dokončno izrinil vse nekdanje zaveznike iz časa revolucije.

Da bi geopolitični spopad dvignil na raven apokaliptične vojne med dobrim in zlom, je Homeini skoval nov, izjemno močan izraz: Združene države Amerike je označil za “Velikega satana”. Medtem ko je Iran slavil, je bila Amerika spravljena na kolena. Kriza s talci je postala vsakodnevni televizijski spektakel, ki je poniževal in paraliziral velesilo. Predsednik Jimmy Carter je deloval popolnoma nemočno, k čemur so pripomogli tudi huda gospodarska recesija, visoka inflacija in pomanjkanje goriva zaradi novega naftnega šoka. Njegov ugled je bil uničen; javnost je z zgražanjem sprejela njegov t. i. govor o malodušju, v katerem je Američanom očital pretirano potrošništvo, podobo šibkega voditelja pa so zapečatile še bizarne medijske zgodbe, kot je bil incident, ko se je med ribolovom iz čolna panično branil pred napadalnim zajcem. ZDA so obtičale v globoki krizi samozavesti, medtem ko je Iran diktiral pogoje.

Ognjena puščava in konec neke dobe

V obupu zaradi neuspešne diplomacije in bližajočih se predsedniških volitev se je ameriški predsednik Jimmy Carter pomladi leta 1980 odločil za izjemno tvegano potezo. Kljub ostremu nasprotovanju in posledičnemu odstopu zunanjega ministra Cyrusa Vanca je prižgal zeleno luč strogo tajni vojaški reševalni misiji, ki so jo poimenovali Operacija Orlov krempelj (Eagle Claw). Načrt je predvideval, da bodo pripadniki novoustanovljene elitne enote Delta Force s helikopterji poleteli z letalonosilke v osrčje iranske puščave na točko, imenovano “Desert One”. Tam naj bi se srečali s transportnimi letali iz Egipta, napolnili gorivo, se pod krinko prebili do Teherana, vdrli v veleposlaništvo in spektakularno rešili talce.

Vendar se je misija že na samem začetku spremenila v popolno katastrofo. Helikopterji so na poti naleteli na nepričakovan in silovit peščeni vihar, zaradi katerega je na točko srečanja prispelo le šest plovil, kar je bil absolutni minimum za nadaljevanje operacije. Ko se je na enem od preostalih helikopterjev pokvarila hidravlična črpalka, je moral Carter iz Washingtona ukazati takojšnjo prekinitev akcije. Med kaotično nočno evakuacijo v gostem prahu je nato helikopter trčil v transportno letalo. Odjeknila je silovita eksplozija, v kateri je umrlo osem ameriških vojakov. Preživeli so v paniki zbežali v preostala letala in v puščavi za seboj pustili trupla soborcev, helikopterje ter strogo tajne načrte operacije.

Ponižanje Združenih držav je bilo popolno. Iranski radikalci so posmrtne ostanke ameriških vojakov z zmagoslavjem razkazovali na nacionalni televiziji, s čimer so velesili zadali še hud psihološki udarec. Ta puščavski fiasko, združen s slabo gospodarsko sliko in splošnim občutkom ameriške nemoči na globalnem odru, je dokončno zapečatil Carterjevo politično usodo. Na novembrskih predsedniških volitvah leta 1980 ga je prepričljivo premagal Ronald Reagan. Približno v istem času pa je svoj klavrni konec dočakal tudi nekdanji vladar Irana. Mohamed Reza Pahlavi je po izgnanstvu v Panami končno zatočišče našel v Egiptu, kjer je julija 1980 umrl za rakom, zapuščen s strani zaveznikov in osovražen v lastni domovini.

Iranska teokracija pa je imela za Carterja pripravljeno še zadnjo, skrbno zrežirano kazen. Čeprav so bila pogajanja za izpustitev 52 ameriških talcev že zaključena in je bil dosežen dogovor o deblokadi osmih milijard dolarjev iranskega premoženja, so Iranci iz želje po ultimativnem ponižanju zavlačevali do zadnje sekunde. Talci, ki so v težkih pogojih iranskega ujetništva preživeli mučnih 444 dni, so dočakali svobodo šele 20. januarja 1981. Izpuščeni so bili natanko v istem trenutku, ko je Ronald Reagan v Washingtonu prisegel kot novi predsednik Združenih držav Amerike. Klerikalni režim je s to potezo Carterju načrtno odrekel čast, da bi svobodo ujetih rojakov in konec nočne more naznanil v času svojega mandata.

Zapuščina, ki kroji 21. stoletje

Septembra leta 1980, le nekaj mesecev po neuspeli ameriški reševalni misiji, je iraški diktator Sadam Husein napadel Iran. Upal je, da bo izkoristil povolilni kaos in oslabljeno iransko vojsko, a se je močno uštel. Osemletna, izjemno krvava iransko-iraška vojna ni zlomila novega režima, temveč mu je paradoksalno omogočila dokončno preživetje in utrditev absolutne moči. Ajatola Homeini in njegovi radikalni privrženci so zunanjo grožnjo spretno izkoristili za mobilizacijo ljudstva pod zastavo vojnega patriotizma in obrambe islama.

Pod krinko izrednih razmer so neusmiljeno in sistematično obračunali z vsemi preostalimi notranjimi nasprotniki. Sledile so množične usmrtitve, zapiranja in pregoni tistih, ki so še nedolgo tega z ramo ob rami rušili šaha in nosili velik del bremena upora proti monarhiji. Med izdanimi zavezniki so se prvi znašli člani komunistične stranke Tudeh, marksistični gverilci iz vrst Fadajinov, radikalni levičarski intelektualci ter napredni študenti. Vse te skupine, ki so upale na svobodno in pravično družbo, so bile razglašene za sovražnike islama in brutalno zdesetkane. Iranska revolucija je tako v svoji najhujši obliki potrdila staro zgodovinsko pravilo in dobesedno požrla svoje lastne otroke.

Današnja Islamska republika Iran kot neposredna dediščina tistih turbulentnih let ostaja dežela globokih in na videz nezdružljivih nasprotij. Na eni strani gre za strogo teokracijo, kjer ima neizvoljeni vrhovni verski voditelj absolutno moč in veto nad vsemi državnimi odločitvami, po drugi strani pa država redno izvaja posvetne predsedniške in parlamentarne volitve. Še očitnejši je družbeni paradoks: kljub nazadnjaškemu pravnemu sistemu, ki sistematično krati pravice žensk in jih pod grožnjo nasilja sili v nošnjo hidžaba, je iranska družba izjemno izobražena. Iran se danes ponaša z enim najvišjih deležev visokošolsko izobraženih žensk in inženirk na svetu. Ta neprestana napetost med rigidnim klerikalnim vodstvom in moderno, napredka željno civilno družbo ustvarja permanentno stanje notranjega trenja, ki občasno izbruhne v obliki množičnih protestov. A razpoke so se začele pojavljati na veliko globlji ravni, kot so ulice.

Kljub navidezni neprebojnosti ideološkega oklopa pa se je ta začel krhati že dolgo nazaj – in prelomnica ni bil spopad z Zahodom. Bil je vstop iranskih milic v sirsko državljansko vojno pred več kot desetletjem. Ko so te sile posredovale v zaščito Asadovega diktatorskega režima in pri tem izvajale nasilje nad civilnim prebivalstvom, se je mit o zaščitnikih zatiranih nepovratno zrušil. Gibanje, ki je celotno legitimnost gradilo na boju proti tiraniji, se je v očeh širše regije samo prelevilo v tiranijo. To ni bil le propagandni poraz, temveč strukturni zlom pripovedi, na kateri je temeljil celoten sistem.

Vzporedno se je povečeval notranji pritisk. Desetletja podrejanja celotne državne ekonomije viziji večne vojne so Iran pripeljala na rob gospodarskega zloma. Državljani, ki se soočajo s hiperinflacijo, pomanjkanjem osnovnih dobrin in mednarodno izolacijo, vse jasneje prepoznavajo, da so astronomska sredstva za financiranje tujih milic in oboroževalnih programov neposredno odvzeta njihovi lastni prihodnosti. Najzgovornejši dokaz tega preloma so besede, ki odmevajo na iranskih ulicah: “Ne Gaza, ne Libanon – moje življenje za Iran!” To geslo zariše naravnost v jedro državne doktrine. Ni le protest, ampak eksplicitna zavrnitev ideologije, ki briše nacionalne interese v korist izvoza revolucije. In je zahteva, ki je ta sistem ne more izpolniti, ne da bi prenehal biti to, kar je: zahteva po običajnem, normalnem življenju.

V tem je jedro paradoksa. Ko se mladi in ženske na ulicah borijo za pravico do prihodnosti, se soočajo z režimom, ki svojo legitimnost črpa iz slavljenja smrti. Gibanja, ki v ospredje postavljajo življenje in osebno svobodo, so najgloblje možno nasprotje takšnemu sistemu. Ko mora država za ohranjanje nadzora izklapljati internet, zapirati državljane in uporabljati brutalno silo proti lastnem prebivalstvu, dokončno izgubi pravico, da se predstavlja kot zaščitnica zatiranih.

K temu se pridružuje še razkrinkanje gole hinavščine. Medtem ko režimska propaganda od navadnih državljanov in borcev zahteva askezo, požrtvovalnost in pripravljenost na smrt, politične in vojaške elite s svojimi družinami pogosto uživajo v izjemnem bogastvu. Najmočnejše orožje proti kultu mučeništva je preprosto resnica o tistih, ki ga pridigajo.

A pripoved režima se ni začela krušiti šele danes, v senci zunanjih vojaških posredovanj. Kruši se že dolgo, od spodaj – v vsakodnevnih pogovorih, v katerih ljudje odkrivajo, koliko imajo v resnici skupnega. Stik z mladimi iranskimi akademiki in profesorji razkriva popolno ločenost uradne doktrine od realnosti civilne družbe, ki gleda zahodne serije in razpravlja o dilemah sodobne znanosti. Ko nad to isto družbo divja vojna, je morda bolj kot kadarkoli prej pomembno razumeti, da ti ljudje niso le figure na tuji šahovnici. Njihova tragedija je dvojna: čez noč so postali tarče vojne, ki je niso izbrali, medtem ko živijo pod režimom, ki ga ne podpirajo in ki je že zdavnaj požrl lastne otroke.

Subscribe now

Ko se je avgusta 1609 petinštiridesetletni matematik iz Padove povzpel po stopnicah zvonika svetega Marka, ni bil ne prvi ne edini. Priuli, beneški kronist, poroča, da so se tistega poletja po ozkih stopnicah Campanile drug za drugim potili patriciji, senatorji in celo starejši gospodje, ki so z enim odprtim in enim stisnjenim očesom strmeli skozi usnjene cevi z lečami – eksotično igračo iz Nizozemske, ki je postala družabna senzacija Serenissime. A mož, ki ga poznamo pod imenom Galileo Galilei, oče treh nezakonskih otrok in glava zadolžene družine, ni prišel na zvonik le gledat v daljavo. Prišel je s premišljenim načrtom.

Mesec dni prej, 21. julija, je Paolo Sarpi, beneški teolog in Galilejev najbližji zaveznik, v pismu prijatelju ocenil prvi daljnogled, ki ga je držal v rokah: »Izjemno ga občudujem zaradi lepote izuma in spretnosti izdelave, toda zdi se mi povsem neuporaben za vojaške namene, pa naj bo na kopnem ali na morju.« Neuporaben za vojsko je ugotovitev, ki jo je treba imeti pred očmi, ko beremo, kaj se je zgodilo mesec pozneje. Galilejev izboljšani instrument je bil bistveno zmogljivejši, a retorični okvir, s katerim ga je predstavil senatu, ni bil spontana ugotovitev. Bil je strateška izbira.

Namesto da bi daljnogled ponudil na trgu – kar bi mu prineslo štiri- do petsto škudov na leto, dokler bi ohranil prednost pred konkurenco –, ga je 24. avgusta podaril republiki. Pismo dožu je mojstorsko delo podložniške retorike: »Galileo Galilei, najponižnejši služabnik Vaše Jasnosti, nenehno buden ne le pri izpolnjevanju dolžnosti predavatelja matematike na univerzi v Padovi, temveč tudi pri iskanju koristnih in pomembnih odkritij … se sedaj ponudi z novo napravo daljnogleda, izpeljano iz najglobjih spekulacij perspektive.« Beseda »spekulacije« je pomirjala senatorje, da gre za plod znanosti, ne obrti. Toda prodajni argument je bil posveten: s to napravo boste sovražna plovila videli dve uri prej, preden bodo ona videla vas. Daljnogled je pomenil prednost, varnost in moč. Senat mu je zato podvojil plačo in zagotovil dosmrtno službo. Galilej je tako iznajdbo strateško investiral za kar največji dolgoročni donos.

Za nastopom je stala Sarpijeva roka, ki je Galilej ni nikoli javno priznal. Sarpi je senatu odsvetoval nakup od neznanega tujca, ker je vedel, da Galilej zmore izdelati nekaj boljšega. V pismu iz marca 1610 je Sarpi zapisal: »Naš matematik iz Padove in drugi izmed nas, ki niso nevešči teh umetnosti, so začeli uporabljati ta izum za opazovanje nebesnih reči.« Alii ex nostris – drugi izmed nas. Daljnogled ni bil delo samotnega genija, temveč kolektivni projekt. A Galilejev prispevek ni bil le v boljši leči, bil je v tem, kar je z njo počel.

Med avgustovsko demonstracijo in prvimi resnimi opazovanji Lune so minili trije meseci. Galilej je vmes tiho brušil leče in izpopolnil instrument z devetkratne povečave na dvajsetkratno. Od tega obdobja imamo le štiri pisma in le eno sploh omenja daljnogled. Revolucije se ne zgodijo v eni noči. Za njimi stoji dolgo obrtno delo roke in uma.

Okoli prvega decembra 1609 je Galilej dvignil pogled v nebo. Luna je bila stara štiri ali pet dni, ko je njen krajec zasvetil v okularju in razbil konsenz med učenjaki. Do tistega večera je veljalo, da je vesolje strogo ločeno na dva dela: na naš umazani svet pod Luno, kjer stvari propadajo in se spreminjajo, ter na svet nad Luno, ki je popoln, nespremenljiv in zgrajen iz božanskega etra. Galilej pa na Luni ni videl popolne krogle, o kateri so učili aristoteliki. Videl je gorske verige, ki so metale dolge sence, prav takšne, kot jih mečejo Apenini ob sončnem zahodu. Prepoznal je doline in kraterje, oziroma svet, ki je bil šokantno podoben Zemlji.

Thomas Harriot je z manj zmogljivim instrumentom videl podobne podrobnosti, a jih je narisal kot kartograf, brez razumevanja: podobe na Luni so ga spominjale na obalno črto, polna luna na mesno pito. Galilejeva moč je bila drugačna. Poznal je perspektivo, risbo, svetlobo in senco, zato je na Luni videl pokrajino, ne zgolj lise. Šest ohranjenih akvarelnih študij Lune so dela, ki se nahajajo na meji med znanostjo in umetnostjo. Če je Luna narejena iz iste snovi kot Zemlja – iz kamna in hrapave snovi – potem ločnica med nebesi in zemljo ne obstaja. In če je nebo zemeljsko, potem zanj morda ne veljajo zakoni teologije, temveč zakoni mehanike, ki veljajo za topovske krogle in ladijske tovore.

Daljnogled je prinesel nov način gledanja. Pred njim je veljalo, da je videnje enako vedenju. Po njem se je izkazalo, da je treba čutom dodati instrument, da pridemo do resnice, in da instrument vidi bolje kot golo oko. Leča je bila geometrija, vgrajena v svet. Tistega decembra Galilej ni le odkril novih svetov – začel je razkrivati nov ustroj realnosti.

Ontološki škandal

Odpor, na katerega je Galilej naletel v akademskih krogih, ni bil plod dogmatične slepote. Ko je začel trditi, da je mogoče naravne pojave – od nihanja lestenca do trajektorije topovske krogle – zamejiti z geometrijsko nujnostjo, je zagrešil tisto, kar je sholastična logika imenovala metabasis eis allo genos: nedopusten prehod v drug rod. Znanost tistega časa je temeljila na strogem ontološkem rezu. Na eni strani matematika: kraljestvo čistih, a abstraktnih količin, ki nimajo vzročne moči. Na drugi fizika: veda o snovi in spremembah, kjer telesa ne padajo po matematičnih pravilih, ampak zaradi svoje notranje narave – ker kamen teži k središču, ogenj pa k nebu.

Za klasično izobraženega humanista je bila Galilejeva gesta dvojna herezija. Platonistična tradicija je resda častila geometrijo, a jo je zamejila v sfero idealnega, onkraj umazane snovi čutnega sveta. Aristotelska tradicija pa je v materialnem svetu videla preveč kontingence, preveč naključnega šuma, da bi ga lahko ujeli v toge matematične obrazce. Poskus, da bi padanje kamna opisali z isto natančnostjo kot razmerja v trikotniku, se je zdel ne le tehnično nemogoč, temveč filozofsko naiven – kot bi poskušali z logaritmi izračunati lepoto sončnega zahoda.

Galilejev prelom ni bil v tem, da je verjel v matematiko. Bil je v tem, da je spremenil njen status v realnosti. Zanj matematični objekti niso bivali v nekem oddaljenem platonističnem onstran, niti niso bili zgolj abstrakcije v človeškem umu. Postavil je radikalno tezo: geometrijski liki so imanentna struktura snovi same. Idealno ni nasprotje realnega, temveč njegovo nevidno okostje.

Kaj je to pomenilo v praksi? Že kot študent v Pisi je Galilej v stolnici opazoval guganje lestenca in ugotovil, da je čas enega nihaja odvisen od dolžine vrvi, ne pa od teže uteži ali velikosti zamaha. Za aristotelika je to nesmisel – intuicija nam pravi, da težje nihalo niha počasneje. Toda vsa nihala iste dolžine nihajo enako hitro, ne glede na to, iz česa so narejena – iz svinca, iz lesa, iz korka. Snov je nepomembna. Pomembna je le dolžina, le geometrija. To je bil matematični realizem v praksi: narava ni kaotična gmota, v kateri je vsaka stvar svojevrsten lasten primer. Narava je sistem, ki ga obvladujejo enačbe.

In prav tu se je odprla radikalnost Galilejevega novega pristopa. Ni namreč le trdil, da matematika opisuje naravo, ampak da jo opisuje z gotovostjo, ki ne dopušča popravkov od zunaj. »Ni v oblasti praktikov dokazovalnih znanosti, da po svoji volji spreminjajo mnenja,« je zapisal. Ko matematik z izkustvom in demonstracijo doseže gotovost, svojega prepričanja ne more spremeniti; drugi interpreti se mu morajo umakniti s poti, kajti oni lahko spremenijo svojo interpretacijo, matematik pa ne more spremeniti narave. O umazanih kamnih je tako mogoča absolutna, božanska vednost. In ravno ta trditev – ne heliocentrizem sam, temveč pravica matematika do absolutne vednosti – ga bo na koncu privedla pred inkvizicijo.

Trgovec z abstrakcijo

Toda izkustveni svet se ne vede po evklidskih pravilih. V naravi ni popolnih krogel, ni neskončnih ravnin in predvsem – ni gibanja brez upora. Aristoteliki so v tem neskladju med teorijo in opazovanjem videli dokaz, da matematika ni primerna za opis zemeljske narave. Galilej pa je v tem videl zgolj tehnični problem.

Rešitev je poiskal z logiko beneškega trgovca. Ko trgovec tehta tovor, ve, da bruto teža vključuje embalažo, ki jo je treba odšteti – taro –, da bi dobili pravo vrednost blaga: neto. Galilej je spoznal, da mora fizik v odnosu do narave postopati enako. Zračni upor in trenje niso bistvene lastnosti gibanja, ampak motnje, ki zakrivajo naravni zakon. Če jih odštejemo, lahko pod njimi prepoznamo enačbe.

Koreni te metode segajo groblje, kot se zdi na prvi pogled. Galilejev oče Vincenzo, ki je igral lutnjo in se ukvarjal z glasbeno teorijo, je na strunah s pomočjo uteži eksperimentalno ugotavljal razmerja med dolžino, napetostjo in višino tona – in pokazal, da so pitagorejska harmonična razmerja preverljivi fizikalni zakoni, ne mistika števil. Sin je tako podedoval očetovo metodo, ki predpostavlja, da se matematični zakon skriva v snovi in da ga je treba izluščiti z meritvijo.

Toda metoda je imela svojo ceno. Ko je Galilej odštel taro, ni odstranil le zračnega upora. Iz narave je odstranil barve, vonjave, okuse in zvoke. Trdil je, da so te lastnosti le sekundarne, oziroma subjektivni prividi, ki obstajajo le v naših glavah. Resnični svet, svet primarnih lastnosti, je svet brezbarvne geometrije, mase in gibanja. Ta distinkcija ni bila nova, saj je izvira iz antičnih atomistov, a njihovo teorijo je Aristotel zavrgel. Galilej jo je obudil in radikaliziral.

In največja slepa pega te metode se je pokazala prav tam, kjer bi človek najmanj pričakoval: na nebu.

Ujetnik lastnega programa

Galilejeva fizika planetarnega gibanja je temeljila na predpostavki, da je krožno gibanje edino naravno gibanje, ki ne potrebuje zunanje sile. Krog ni bil zanj le estetski ideal, ampak je bil mehanična nujnost: telo, ki ga nič ne moti, kroži. Odkritje Jupitrovih lun je to potrjevalo: krožijo okoli Jupitra. Faze Venere ravno tako: kroži okoli Sonca. Epicikli, ki so bili za ptolemajce le računski pripomočki, so se v Galilejevi interpretaciji spremenili v dejanske krožne orbite okoli nezemeljskih teles.

Istega leta 1609, ko je Galilej prvič pogledal skozi daljnogled, mu je Johannes Kepler poslal Astronomio novo z dokazi, da se planeti gibljejo po elipsah. Vendar tega Galilej ni mogel sprejeti. Ne zato, ker bi se mu elipsa zdela grda, ampak zato, ker je elipsa zahtevala spremenljivo silo, ki planet vleče proti Soncu: tisto, kar bo Newton pol stoletja pozneje imenoval gravitacija. Galilejeva fizika takšne sile ni poznala. V njegovem svetu so se telesa gibala enakomerno po krogih ali pa padala v ravnih črtah. Za elipso ni imel pojmovnega orodja. Prav tako Galilej ni maral zapletenih izračunov, kakršni so navduševali Keplerja, zato se je izogibal napredni planetarni astronomiji.

Tu se razkrije tragična struktura genija. Ravno tisti princip, ki je Galileja osvobodil od Aristotela, ga je navezal na kroge. Njegova fizika je znala pojasniti gibanje brez sile – enakomerno kroženje – in gibanje pod silo – pospešen prosti pad. Elipsa, gibanje pod spremenljivo silo, pa je preseglo meje takšnega pristopa. Galilej je bil ujet v lastno epistemologijo.

Ko matematik izzove teologa

Galilejev konflikt s Cerkvijo ni bil preprost spopad teme in luči ali dogme in razuma. Bil je trk dveh zahtev po zadnji besedi o realnosti. Sprožila ga ni scena na zvoniku ali opazovanje Lune, temveč pismo: leta 1613 je Galilej učencu Castelliju napisal, da Sveto pismo ni avtoriteta v naravni filozofiji. Dva dominikanska meniha sta o pismu seznanila inkvizicijo in tako sprožila proces, ki se je zaključil v rimski palači inkvizicije dvajset let pozneje. V pismu veliki vojvodinji Kristini iz leta 1615 je Galilej to stališče še dodatno razdelal: Sveto pismo se prilagaja razumevanju preprostega ljudstva in zato ne govori v jeziku naravne filozofije.

V prvi fazi je kardinal Bellarmine Galileju ponudil kompromis. Leta 1616 je pohvalil Galilejevo previdnost pri obravnavi kopernikanstva »le kot hipoteze« – čeprav je bil to verjetno bolj nasvet kot ocena. Bellarmine ni bil preprosto dogmatik. Trdil je dvoje: prvič, da bi bilo zagovarjanje heliocentrizma kot fizične resnice zelo nevarno, »ne le ker bi razburilo vse filozofe in sholastične teologe, temveč tudi zato, ker bi pokazalo, da ima Sveto pismo napake«; in drugič, da je v Svetem pismu vsaka beseda izraz vere, »če ne po vsebini, pa po izvoru«, do te mere, da bi bil tisti, ki bi trdil, da Abraham ni imel dveh sinov, prav takšen krivoverec kot tisti, ki bi trdil, da se Kristus ni rodil iz device.

Za Galileja je bil ta kompromis nezdružljiv z njegovim programom. Sprejeti instrumentalizem – računaj, a ne trdi, da je to resnica – bi pomenilo izdati jedro lastnega projekta. Toda stvar je bila bolj zapletena, kot se zdi. Bellarminova prepoved ni nujno zahtevala čistega instrumentalizma: prepovedovala je trditev, da je heliocentrizem dokazano dejstvo. Galilej bi morda smel trditi, da je gibanje Zemlje verjetno. A verjetnost mu ni zadostovala. Tisto, kar je zvenelo kot drzna filozofska teza – da je o blatu in kamnih mogoča absolutna vednost –, je zdaj postajalo politično problematično.

Svoj upor je Galilej izrazil tudi z jezikom. Kopernik je pisal v hermetični latinščini za peščico učenjakov, on pa je svoja ključna dela napisal v sočni, polemični italijanščini. Dialog o dveh glavnih svetovnih sistemih iz leta 1632, je literarna forma s tremi liki: Salviati nosi masko Kopernika in obenem Galileja; Sagredo se pretvarja, da je nevtralen, a je le še en Galilejev zaveznik; le Simplicio je to, kar se zdi – tepec, poln šolske učenosti, a nesposoben samostojne misli. S tem je Galilej znanost preselil iz samostanov na trge in dvore. Nagovarjal je namreč inženirje, trgovce in umetnike ter klerikom tako odvzel monopol nad resnico.

Leta 1623 je na papeški prestol sedel njegov stari prijatelj Maffeo Barberini kot Urban VIII. Galilej se je počutil varnega. A v retorični vnemi je papežev najljubši teološki argument – da Bog lahko ustvari svet, v katerem bi bile vse izkustvene podobe enake, a Zemlja bi vseeno mirovala – položil v usta Simplicia. To je bila usodna napaka, saj se je argument v ustih tepca razvrednotil, ne glede na njegovo dejansko veljavnost.

Proces leta 1633 seveda ni bil zgolj maščevanje užaljenega vladarja. Obtožba, da je Simplicio karikatura papeža, v nobenem ohranjenem dokumentu ne nastopa pred decembrom 1635, torej dve leti po obsodbi, zato to interpretacijo nekateri obravnavajo kot naknadni konstrukt sovražnikov. Proces je imel več plasti: Galilej je kršil formalno prepoved iz leta 1616; zagovarjal je fizično resničnost gibanja Zemlje kot dokazano dejstvo; in uveljavljal je princip, da Sveto pismo ni avtoriteta v naravni filozofiji. Obsodba ga je spoznala za vehementno osumljenega herezije. Očitana sta mu bila dva greha: kozmološki – heliocentrizem – in epistemološki – pravica matematika do avtonomne vednosti o naravi. Drugi je bil za prihodnost misli pomembnejši od prvega.

In Urban se je potrudil, da je to vedel ves svet. Obsodbe ni pustil, da bi tiho odležala v arhivih. Že na seji inkvizicije 16. junija 1633, še pred izrekom, je odredil sistematično razglasitev: kardinal Antonio Barberini je poslal okrožnico vsem papeškim nuncijem in inkvizitorjem po Evropi, od Neaplja do Vilne, od Madrida do Kölna. V Liègeu so natisnili plakate. Okrožnica je izrecno naročala, da se obsodba posreduje vsem profesorjem filozofije in matematike, »da bodo, ko zvedo, kako je bil obravnavan omenjeni Galilej, razumeli resnost napake, ki jo je zagrešil, in se ji izognili skupaj s kaznijo, ki bi jih doletela, če bi vanjo zapadli«.

Ko je René Descartes novembra 1633 izvedel za Galilejevo usodo, je zapisal prijatelju Mersennu: »To me je tako pretreslo, da sem se skoraj odločil zažgati vse svoje papirje … Priznam, da če je gibanje Zemlje napačno, so napačni tudi vsi temelji moje filozofije.« Zatem je za nedoločen čas odložil objavo kozmološkega spisa. Galilejeva obsodba z enim zamahom ni le uničila njega – ohromila je celotno generacijo učenjakov.

Detektivka na klancu

Medtem ko je obsodba odmevala po Evropi, je Galilej v hišnem priporu v Arcetriju – uradno obsojen mož, ki mu je bil prepovedan stik z zunanjim svetom – tiho reševal uganko, ki je bila za prihodnost fizike pomembnejša od heliocentrizma: uganko časa. Aristotelska fizika se je vedno spraševala: zakaj kamen pade? Odgovor je bil, ker teži k središču. Galilej je vprašanje zakaj opusti in ga nadomestil z vprašanjem kako.

Da bi nanj odgovoril, je izvedel eksperiment, o katerem je pozneje pisal v knjigi Razprave o dveh novih znanostih. Spustil je bronasto kroglo po gladkem klancu, obloženem s pergamentom. Ker takrat niso imeli štoparic, je čas tehtal: uporabil je vodno uro, kjer je voda skozi tanko cevko tekla v posodo, in po vsakem spustu natančno stehtal izteklo vodo. Voda je postala analogija časa. A meril je tudi drugače – z udarjanjem takta, torej z ritmom.

Rezultat je bil zakon prostega pada: poti so sorazmerne kvadratom časov (s ∝ t²). Narava, ta kaotična snov, je sledila natančnemu zakonu števil. A odločilna je podrobnost iz Razprav, ki jo zlahka spregledamo. Galilej sam pravi: »Nikoli ne bi odkril tega pravila z eksperimentom samim, toda meritve se dovolj približajo teoriji, in bi se ji lahko še bolj, če bi kdo menil, da je vredno truda.« Eksperiment ni bil vir odkritja. Bil je potrditev matematične slutnje: Galileja ni vodila indukcija od podatkov k zakonu, temveč geometrijska intuicija, ki jo je nato preveril z meritvijo. Eksperiment je bil dokaz za dvomljivce, ne postopek, ki bi odkritje sploh omogočil.

S tem je dokončno zrušil Aristotela. Gibanje ni proces iskanja cilja; ni teleologija, je matematika. Čas je prenehal biti zgolj filozofski koncept, ampak je postal spremenljivka, neločljivo vpeta v prostor in enačbe. Metoda, ki je do tega spoznanja privedla, v obliki idealizacije in abstrakcije, je postala temelj vsega, kar danes imenujemo fizika.

Zmaga nevidnega

Na koncu se moramo vrniti k logiki beneškega trgovca. Galilejeva največja lekcija ni bila astronomska, temveč metodološka. Pokazal je, da resnica v znanosti ni nekaj, kar leži na površini in čaka, da jo opazimo in opišemo. Resnica je rezultat postopka, do katere pridemo šele, ko z močjo intelekta odstranimo embalažo videza.

Ko danes satelitski navigacijski sistem izračuna naš položaj, ne upošteva le Newtonove mehanike, ampak tudi Einsteinove korekcije za ukrivljenost prostora-časa. Ta popravek znaša nekaj deset mikrosekund na dan, a bi brez njega naša lokacija že po enem dnevu zgrešila za dobrih deset kilometrov. Nevidna geometrija, ki jo je slutila krogla na pergamentnem klancu, danes vodi letala in rešuje življenja. Prav pri satelitski navigaciji je morda najbolj očitno, kako močno danes zaupamo enačbam celo pri vsakdanjem gibanju po zemeljskem površju. Pred nekaj stoletji verjetno noben učenjak ni slutil, da nam bo nekoč ročna ura s pomočjo matematičnih enačb in signalov s satelitov bolj natančno povedala, kje moramo na poti zaviti, kot lastne čutne zaznave.

Ko je Galilej oslepel, se je od čutov oddaljil ravno tako, kot je to počela njegova metoda. Šele tedaj je bil, paradoksalno, najbolj zvest samemu sebi. Kopernik nam je vzel iluzijo, da smo v središču sveta. Galilej pa nam je dal orodje, s katerim lahko ta neskončni prostor razumemo skozi univerzalni jezik matematike.

Literatura

• Bucciantini, M., Camerota, M. in Giudice, F. (2015). Galileo’s Telescope: A European Story. Cambridge, MA: Harvard University Press.

• Finocchiaro, M. A. (2005). Retrying Galileo, 1633-1992. Berkeley: University of California Press.

• Finocchiaro, M. A. (2010). Defending Copernicus and Galileo: Critical Reasoning in the Two Affairs. Dordrecht: Springer.

• Frova, A. in Marenzana, M. (2006). Thus Spoke Galileo: The Great Scientist’s Ideas and Their Relevance to the Present Day. Oxford: Oxford University Press.

• Heilbron, J. L. (2010). Galileo. Oxford: Oxford University Press.

• Koyré, A. (1939). Études galiléennes. Pariz: Hermann.

• Lipking, L. (2014). What Galileo Saw: Imagining the Scientific Revolution. Ithaca: Cornell University Press.

• Machamer, P. (ur.). (1998). The Cambridge Companion to Galileo. Cambridge: Cambridge University Press.

• Shea, W. R. in Artigas, M. (2003). Galileo in Rome: The Rise and Fall of a Troublesome Genius. Oxford: Oxford University Press.

  Subscribe now

Do nedavnega je bila generativna umetna inteligenca predvsem izjemno pameten sogovornik. Generirala je besedila, slike ali zvok – a vse to je bil izpis, ki je za končni učinek v resničnem svetu nujno potreboval človeka. Bralec, gledalec ali poslušalec je moral informacijo prejeti, jo razumeti in šele nato ukrepati.

Danes pa se dogaja tiha revolucija agentne umetne inteligence, ki namesto besedil za ljudi ustvarja in izvaja računalniško kodo, torej navodila strojem. Človeški posrednik nenadoma ni več nujen, da se nekaj v resnici zgodi – in prav v tem premiku se skriva pomembna sprememba, ki presega zgolj tehnološko novost.

Napredek najlažje pojasnimo z analogijo. Zapis DNK v celici ni le informacija, saj se lahko prevede v delujoče beljakovine, ki nato opravijo konkretno nalogo. Podobno se tudi izpis umetne inteligence v obliki računalniškega programa prevede v dejanje.

Digitalni agent je tako stroj, ki prejme naše navodilo, nato pa sam odpre ustrezne programe, napiše ali popravi kodo, izvede testiranje in brez naše neposredne pomoči pripravi končni izdelek.

Da bi takšne agente lahko koristno uporabljali, pa moramo razumeti, kako so sestavljeni, saj je od sestave odvisno, kaj zmorejo. Novo zgradbo te tehnologije sestavljajo trije sloji: modeli, aplikacije in tako imenovane vprege.

Model oziroma nevronska mreža je »možganski« del sistema, ki razume naše ukaze, išče vzorce in rešuje probleme; ne gre za pasivni arhiv informacij, temveč za strnjeno in urejeno znanje, izluščeno iz ogromnih količin podatkov. Aplikacija je vmesnik, prek katerega s tem modelom komuniciramo prek zaslona, telefona ali s posebnimi ukazi.

Prava sprememba pa se skriva v vpregi. Tako kot konjska vprega usmeri surovo moč živali v vlečenje voza, digitalna vprega umetni inteligenci omogoči dostop do orodij: povezavo z internetom, delo z našimi datotekami, urejanje tabel, nadzor nad programi ali celo namizjem. Brez vprege je umetna inteligenca le pameten sogovornik, omejen na pogovor, z njo pa postane izvajalec nalog.

Ko imamo na voljo takšnega pomočnika, se naša vloga spremeni. Komuniciranje z računalnikom ni več vnašanje kratkih vprašanj, temveč postaja delegiranje – veščina z jasnimi zakonitostmi, ki veljajo ne glede na to, ali nalogo zaupamo človeku ali stroju.

Agentu moramo znati pojasniti, kaj želimo doseči, kje so meje njegovih pooblastil, kako naj nas obvešča o napredku in kako je videti uspešno končan projekt. Pravila, ki so vedno veljala za vodenje človeških ekip – jasna komunikacija, postavljanje meja, preverjanje rezultatov – postajajo hkrati najboljši način za upravljanje pametnih strojev.

Pri delegiranju stroju pa se pojavi vprašanje, ki ga pri ljudeh redko postavljamo tako eksplicitno: ali se to sploh splača? Odgovor se skriva v razmerju treh dejavnikov: koliko časa bi za nalogo porabili sami, kako verjetno je, da jo bo agent uspešno opravil, in koliko časa nam vzame preverjanje rezultata.

Če nam naloga vzame ves dan, jo agent opravi v nekaj minutah, preverjanje pa traja manj kot uro, smo dosegli znaten prihranek – vendar le, če je verjetnost uspeha dovolj velika. Prihranka namreč ne določa zgolj hitrost izvedbe, temveč razmerje med časom, tveganjem in nadzorom.

Vse tri spremenljivke te enačbe izboljša isti element: strokovna presoja. Izkušen uporabnik oblikuje jasnejša navodila in poveča verjetnost uspeha. Hitreje opazi napako in skrajša čas preverjanja. Bolje presodi, ali se delegacija sploh izplača – in se izogne situacijam, ko bi popravljanje napak vzelo več časa kot lastna izvedba. Paradoksalno, čim naprednejši postajajo agenti, tem pomembnejša postaja sposobnost presojanja njihovih rezultatov.

Tu pa se skriva past. Enačba agentskega dela predpostavlja, da lahko vsaj približno ocenimo verjetnost uspeha – da imamo intuicijo o tem, kaj bo agent zmogel in česa ne. V resnici je ta intuicija pogosto nezanesljiva. Zmožnosti umetne inteligence so razporejene neenakomerno na načine, ki kljubujejo zdravi pameti.

Raziskovalci temu pravijo »nazobčana meja«: isti agent, ki zanesljivo opravi večurno analitično nalogo, odpove pri nečem, kar se nam zdi trivialno. Izjemno uspešen je lahko pri formalnih problemih, a morda zgreši pri nalogah, ki zahtevajo subtilno razumevanje konteksta.

Problem ni le v tem, da agent dela napake, temveč da jih dela tam, kjer jih najmanj pričakujemo. Edino zanesljivo varovalo ostane preverjanje – in za preverjanje potrebujemo znanje.

Če vse to povežemo, se izriše podoba, ki je precej drugačna od običajnega razumevanja napredka umetne inteligence. Pogosto slišimo, da bo avtomatizacija postopoma razjedala delo od spodaj navzgor: najprej rutinska opravila, nato zahtevnejša, dokler za človeka ne bo ostalo skoraj nič. Toda nazobčana meja kaže, da se ta proces ne dogaja enakomerno.

Delo, ki ga je mogoče opraviti po predpisanem postopku brez globljega razumevanja, se hitro preseli na strojne agente. Delo, ki zahteva presojo – vedeti, kdaj postopek ne ustreza situaciji, prepoznati, da se rezultat zdi pravilen, a v resnici ni – pa postaja vse bolj dragoceno. Ne zato, ker bi bilo zahtevnejše kot prej, temveč zato, ker predstavlja tisti del procesa, ki ga agent sam (še) ne zna nadzorovati.

Računalnik je bil dolgo orodje, ki je čakalo na naša navodila. Danes postaja sodelavec, ki mu zastavimo nalogo in se čez nekaj časa vrne z rezultatom. Toda to je sodelavec, ki ne ve, česa ne zna – zato potrebuje nekoga, ki to ve namesto njega.

https://www.delo.si/mnenja/kolumne/sodelavec-ki-ne-ve-cesa-ne-zna

Subscribe now

Predstavljajte si sproščeno srečanje ob kavi. Pogovor teče o cenah nepremičnin ali gneči v mestu. Mnenja se krešejo, a vzdušje ostaja prijetno. Potem pa nekdo omeni Gazo, evtanazijo, migracije ali podnebno krizo. V tistem trenutku se zrak v prostoru spremeni. Telesa se napnejo, nasmeški izginejo. Nestrinjanje nenadoma ni več napaka v izračunu, ampak napaka v značaju. Zaznamo ogorčenost – čustvo, ki izvira iz svetoskrunstva.

Ta razlika v odnosu do obravnavane teme je bistvo pojava, ki ga lahko zasledimo vedno pogosteje. Politične razprave so prenehale biti zgolj intelektualne izmenjave mnenj o upravljanju skupnega. Postale so obračun med verniki in heretiki. Ko nekdo izrazi napačno stališče, reakcija ni več sorazmerna s težo mnenja, ampak je bližje ekskomunikaciji in moralni diskreditaciji, ki ji sledi izgon. Priča smo sakralizaciji javnega, ko nekatera politična stališča postajajo nove verske zapovedi.

Da bi razumeli, kako smo se znašli v tem stanju, se moramo vrniti presenetljivo daleč v preteklost. Klasična krščanska misel je temeljila na strogi delitvi: tostranstvo je nepopolno in bo takšno tudi ostalo, medtem ko je odrešitev mogoča le v onostranstvu. S to interpretacijo je Zahod shajal skoraj tisoč let, dokler dvanajsto stoletje ni prineslo usodnega obrata. Ko se je Evropa začela zavedati svoje naraščajoče moči, ni več sprejemala pasivnega čakanja. Stara resignacija se je umaknila novi ambiciji.

Kalabrijski menih Joahim iz Fioreja je naredil odločilen miselni obrat. Vzel je krščansko obljubo odrešitve in jo preselil iz onostranstva v potek posvetne zgodovine. Nebesa niso več čakala na koncu časov, ampak jih lahko zgradimo na zemlji, s čimer je posejal idejo, da je raj mogoče doseči s politično akcijo.

Zamisel je skozi stoletja postajala vedno bolj posvetna, dokler ni z idejo civilizacijskega napredka postala popolnoma človeška: raj ne bo prišel po božji milosti, ampak zaradi našega delovanja. A ko politika prevzame obljubo odrešitve, politični nasprotnik naenkrat ni več nekdo, ki se zgolj moti. Je nekdo, ki preprečuje prihod raja. S takšnim nasprotnikom pa se ne moreš pogajati, saj je vsakršen kompromis greh.

Zakaj smo ljudje za tovrstna prepričanja tako dovzetni? Ker evolucija ne optimizira za resnico, ampak za preživetje skupine. Opremila nas je s potrebo, da nekatere vrednote zavijemo v sveto, jih naredimo nedotakljive in izvzamemo iz debate. Brez te sposobnosti bi naše predniške skupnosti najverjetneje razpadle v boju sebičnih posameznikov. Čeprav smo boga izgnali iz javnega življenja, oltarja v naših glavah nismo porušili. Ostal je tam, lačen vsebine. Potreba po pripadnosti in absolutni resnici ni izginila skupaj z religijo, le iskala je novo domovanje. In ker je politika postala osrednji prostor iskanja kolektivnega smisla, se je vsa ta brezdomna religiozna energija preselila vanjo.

To selitev svetega v politiko so močno pospešile nove tehnologije. Družbena omrežja so postala digitalne katedrale, kjer se rituali zgražanja, javnega sramotenja in izobčenja dogajajo z bliskovito hitrostjo. Algoritmi namreč ne nagrajujejo kompromisa, ampak fanatizem. V tem digitalnem okolju zmernost ni le dolgočasna, ampak postaja nevidna.

Posledice so uničujoče, mehanizem pa srhljivo simetričen. Progresivni pol je razvil svojo dogmo o brezmadežnosti, kjer vsak odklon kaznuje inkvizicija, odrešitev pa je mogoča le z javnim kesanjem. Konservativni pol odgovarja s svojo mitologijo zlate dobe, kultom vodje in obsesijo z apokalipso (izumrtje naroda). Struktura je zrcalna: obe strani imata svoje heretike in obe sta prepričani, da ne gre za boj proti političnemu tekmecu, temveč za vojno proti samemu Zlu. To seveda ne pomeni, da so cilji ali posledice enaki, temveč da imajo isto moralno strukturo konflikta.

Največja žrtev verske gorečnosti pa ni le naše medsebojno spoštovanje, ampak delovanje države same. Ko politika postane boj med Dobrim in Zlim, postanejo banalna vprašanja – kako skrajšati čakalne vrste, kako izboljšati javni promet, kako urediti dolgotrajno oskrbo – drugorazredna. Kdo bi se ukvarjal s kanalizacijo ali davčnimi tabelami, ko pa bijemo bitko za tisto, kar nam je najbolj sveto? Posledica verske politike je zato paradoksalna: imamo ogromno velikih besed o odrešitvi in vedno manj delujočih sistemov.

Je iz tega sploh mogoč izhod? Poziv »bodimo racionalni« je naiven, ker ignorira globino človeške narave. Ljudje bomo vedno iskali nekaj svetega, ne glede na to, ali si to priznamo ali ne. Rešitev se ne skriva v izbrisu te potrebe, temveč v njeni razpršitvi. Če imamo na voljo druge prostore – močne skupnosti, umetnost ali ustvarjalno delo – ki nam ponujajo občutek smisla brez fanatičnih testov pravovernosti, lahko politiko razbremenimo teološkega bremena, ki ga ne more nositi.

Zato potrebujemo novo ločitev cerkve od države, a tokrat na psihološki ravni. Politiko moramo desakralizirati. Jo vzeti z oltarja in jo vrniti tja, kamor spada: med urejanje davkov, javnega prometa in iskanje kompromisov. Postati mora zgolj sredstvo za urejanje skupnega bivanja, ki je dolgočasno, nepopolno in profano.

To zahteva tudi osebno disciplino. Naslednjič, ko boste ob politični izjavi znanca ali znanke začutili tisti znani, sladki naval moralnega ogorčenja, se ustavite. To ni trenutek vaše moralne superiornosti. To je trenutek, ko vaši možgani preklapljajo iz razuma v versko gorečnost. V takšnih trenutkih se začne obramba demokracije: v zavrnitvi občutka, da smo mi odrešeniki, drugi pa poosebljeno Zlo.

Subscribe now

https://www.delo.si/mnenja/kolumne/ko-politika-postane-vera

Povzetek - Prispevek analizira sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani iz leta 2025, ki je ustavila postopek zoper protestnico, ki je leta 2021 vdrla v prostore RTV Slovenija. Sodba in spremljajoči sodnikov komentar artikulirata koherentno protiznanstveno epistemologijo: enačenje znanstvenega konsenza z dogmo, romantizacijo disidenta, poveličevanje »zdrave pameti« nad strokovno vednostjo in zahtevo po lažni medijski uravnoteženosti. Analiza z vidika teorije metanovinarskega diskurza pokaže, kako sodba izvede inverzijo čuvajske vloge – medije postavi v vlogo oblasti, laike pa v vlogo nadzornikov. Prispevek osvetljuje implikacije, ko pravni sistem legitimira način razmišljanja, značilen za teorije zarote.

Ključne besede - metanovinarski diskurz, komuniciranje znanosti, čuvajsko novinarstvo, protiznanstveni diskurz, sodna praksa

1. Uvod

Redko se zgodi, da se prekrškovna sodba bere kot esej o epistemologiji. A prav to se je zgodilo avgusta 2025, ko je Okrajno sodišče v Ljubljani izdalo sodbo v zadevi ZSV 440/2023, ki namesto o vdoru v prostore RTV Slovenija razpravlja o naravi znanosti, vlogi medijev v družbi in legitimnosti različnih virov vednosti.

Primer sega v september 2021, ko je skupina protestnikov med uradno prijavljenim shodom pred stavbo RTV Slovenija nenapovedano in nepooblaščeno vstopila v prostore televizije. Od urednikov so zahtevali, naj javnost obvestijo o domnevnih nevarnostih cepiv proti covidu-19, o katerih naj bi RTV molčala. Policija je protestnike odstranila in vodjem shoda izrekla globe za več prekrškov po Zakonu o javnih zbiranjih in Zakonu o javnem redu in miru.

Ena od protestnic je zoper odločbo o prekršku vložila zahtevo zoper sodno varstvo, ki ji je Okrajno sodišče v Ljubljani ugodilo in štiri leta po vdoru na RTV Slovenija postopek zoper njo ustavilo (Švajncer 2025). Sodnik Jurij Švajncer je namreč presodil, da je ravnala v »upravičljivi skrajni sili« (Okrajno sodišče v Ljubljani 2025). Kršitev zakona naj bi bila opravičljiva, ker naj bi protestnica z državljansko nepokorščino skušala odvrniti večje zlo, tj. neobveščenost javnosti o stranskih učinkih cepiv. Svojo odločitev je pospremil z obširno obrazložitvijo, ki presega okvir konkretnega primera in artikulira celostno stališče o tem, kaj je znanost, kakšna je vloga medijev in kdo ima legitimno pravico nadzorovati nosilce družbene moči.

Sodba bi morda ostala razmeroma obskuren dokument, če je sodnik ne bi sam predstavil širši javnosti. Decembra 2025 je v reviji Pravna praksa objavil komentar, v katerem razlaga svoje razumevanje primera in eksplicitno formulira stališča, ki so v sodbi prisotna implicitno (Švajncer 2025). S tem je sodba prestopila mejo posamične pravne odločitve in vstopila v širši javni diskurz o znanosti, medijih in resnici.

Namen tega prispevka je analizirati sodbo in sodnikov komentar kot primer prodora protiznanstvene epistemologije v institucionalni pravni diskurz, torej kot odklon od epistemično legitimnega sodnega argumentiranja v znanstvenih sporih (prim. Sulyok 2024), in s tem osvetliti, kako takšen diskurz deluje kot mehanizem normalizacije. Pri tem ne gre zgolj za pravno kvalifikacijo dejstev, temveč za širšo diskurzivno prakso, ki oblikuje meje sprejemljivega znanja, racionalnosti in legitimnega ravnanja. V Foucaultevem smislu se normalizacija kaže kot učinek disciplinirajoče moči, ki vzpostavlja določene vednosti in modele ravnanja kot samoumevno pravilne oziroma legitimne, druge pa potiska na rob ali izključuje (Foucault 2007, 57). V tem okviru sodna argumentacija in spremljajoči komentar nista zgolj refleksija prava, temveč tudi prostor, kjer se proizvaja in utrjuje specifična predstava o normalnosti, v katero se institucionalno vpisujejo tudi protiznanstvene epistemološke predpostavke. Takšna normalizacija presega zakonsko določene kategorije, saj vzpostavlja širše oblike normalnosti, ki jim se posamezniki, družbena gibanja in institucije prilagajajo, s čimer se zagotavlja koherentnost in povezanost družbenega reda, hkrati pa se zožuje prostor za pluralnost interpretacij in epistemoloških meril.

Pri pričujoči analizi sodne odločitve torej ne gre za presojo pravne pravilnosti odločitve, temveč za premislek o tem, kako se v javnih institucijah odraža širši družbeni odnos do znanosti in strokovnega znanja, pa tudi kakšne so implikacije, ko pravni sistem legitimira način razmišljanja, ki je sicer značilen za teorije zarote in proticepilska gibanja. Prispevek se umešča na presečišče treh raziskovalnih področij: teorije metanovinarskega diskurza, ki proučuje, kako različni družbeni akterji sooblikujejo razumevanje novinarstva in njegovih vlog; študij komuniciranja znanosti, ki se ukvarjajo z načini posredovanja znanstvenega vedenja javnosti; ter epistemologije, ki naslavlja temeljna vprašanja o virih in legitimnosti vednosti. Sodba ponuja redko priložnost za analizo, kako se ti tokovi prepletajo v konkretnem institucionalnem kontekstu.

2. Teoretski okvir

2.1 Metanovinarski diskurz in sodišča kot njegovo prizorišče

Razmejitve novinarstva se skozi čas premikajo; po mnenju nekaterih avtorjev novinarstvo nikoli ni predstavljalo trdno opredeljene in stabilne entitete (Carlson in Lewis 2019). Zanj je značilno mejno delo, saj gre za spremenljivo, kontekstualno in relacijsko kulturno prakso, katere identitete in družbene funkcije so rezultat nenehnih procesov pogajanj in rekonstrukcij (Carlson 2015). V teh procesih, ki se oblikujejo v različnih institucionalnih in javnih kontekstih ter vključujejo raznolike družbene akterje, se stalno redefinira, kaj sploh šteje kot novinarstvo in katera ravnanja so profesionalno ustrezna, kar pomeni, da so nekatere prakse priznane kot legitimne, druge pa zavrnjene kot neveljavne (Carlson 2015; Carlson 2016a). Novinarstvo tako ni zaprta profesionalna skupnost, temveč rezultat interakcij med notranjimi profesionalnimi normami (Singer 2015) in zunanjimi intervencijami (Carlson 2016b; Carlson in Usher 2016).

Konceptualni okvir za to ponuja metanovinarski diskurz, ki vključuje interpretativne prakse definicij, razmejevanja in legitimacije (Carlson 2016b) in se ne odvija le znotraj profesije, temveč predstavlja širšo areno simbolnih bojev, v kateri se oblikujejo meje med legitimnim in nelegitimnim govorom ter med profesionalnim delovanjem in njegovimi alternativami. Takšni procesi razmejevanja imajo posledice za priznanje epistemološke avtoritete, torej za vprašanje, kdo je priznan kot zanesljiv vir vednosti in kdo ne (Gieryn 1983).

Če so pomen, meje in legitimnost novinarstva rezultat stalnih diskurzivnih pogajanj, to utemeljuje proučevanje, kako ga različni družbeni akterji, tudi pravne institucije, opredeljujejo, vrednotijo in normativno umeščajo. Pomembno, a premalo raziskano prizorišče metanovinarskega diskurza, so sodišča (Poler in Kerševan 2024). Analiza slovenske sodne prakse v obdobju od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2022 je pokazala, da prevladujoča stališča višjih sodišč načeloma podpirajo kritično-nadzorno funkcijo novinarstva. V teh analiziranih sodnih pisanjih se pojavlja pomen, po katerem imajo mediji v demokratični družbi »ključno vlogo javnih čuvajev in s tem dolžnost širjenja informacij o zadevah v javnem interesu« (prav tam). Tipična sodna praksa torej priznava medijem privilegiran položaj pri opravljanju nadzorne funkcije nad oblastjo.

2.2 Komuniciranje znanosti v kriznih razmerah

Simbolni in epistemološki spori se posebej izrazito pokažejo v kriznih situacijah, kjer se prekrivajo vprašanja znanstvene negotovosti, medijske reprezentacije in pravne presoje legitimnosti javnega govora. Pandemija covida-19 je postavila pred izjemne izzive tako znanstveno skupnost kot medije, ki posredujejo znanstvene informacije javnosti. Gre za situacijo, ki jo zaznamujejo tri značilnosti: visoka stopnja negotovosti, hitra evolucija vedenja in potreba po takojšnjih odločitvah z neposrednimi posledicami za javno zdravje (Lorenzoni idr. 2025).

Znanost v normalnih okoliščinah deluje počasi in iterativno. Hipoteze se postavljajo, preskušajo, revidirajo; rezultati se objavljajo, recenzirajo, replicirajo. Znanstveni konsenz se oblikuje postopoma, skozi proces, ki lahko traja leta ali desetletja. Pandemija je ta proces drastično pospešila (Fraser idr. 2021). Znanstveniki so morali oblikovati priporočila na podlagi nepopolnih podatkov, jih sproti revidirati ob novih dognanjih in hkrati komunicirati z javnostjo, ki je pričakovala jasne odgovore.

Ta dinamika je ustvarila plodna tla za nesporazume in manipulacije. Spreminjanje znanstvenih priporočil, ki je prej znak delovanja znanstvene metode kot njene odpovedi, je bilo mogoče predstaviti kot dokaz nesposobnosti ali celo zarote. Priznavanje negotovosti, ki je temeljna znanstvena vrlina, je bilo mogoče interpretirati kot znak, da »uradna stroka« ne ve, kaj dela (Islam idr. 2020; Roozenbeek idr. 2020).

V teh razmerah so se mediji znašli v dvojni zadregi. Po eni strani so morali poročati o znanstvenih dognanjih, ki so se hitro spreminjala, in pojasnjevati javnosti, zakaj so spremembe znak zdravega delovanja znanosti, ne njene odpovedi. Po drugi strani so bili soočeni s konkurenco alternativnih virov informacij: družbenih omrežij, samooklicanih strokovnjakov, organiziranih gibanj, ki so ponujali preproste in nespremenljive odgovore na kompleksna vprašanja. Svetovna zdravstvena organizacija je ta pojav označila kot »infodemijo« – preplavljenost z informacijami, med katerimi so bile tako točne kot napačne, kar je oviralo dostop do zanesljivih virov in ogrožalo javno zdravje (WHO 2020; Islam idr. 2020).

V tem kontekstu je treba razumeti tudi vprašanje t. i. informiranega soglasja za cepljenje, ki ga sodba postavlja v ospredje. Informirano soglasje je temeljno načelo medicinske etike, ki zahteva, da pacient pred posegom prejme ustrezne informacije o koristih, tveganjih in alternativah (Beauchamp in Childress 2019). Vprašanje je, kaj »ustrezne informacije« pomenijo v kontekstu novega cepiva, kjer dolgoročni učinki po definiciji še niso znani, in kako komunicirati tveganje na način, ki je hkrati točen in razumljiv.

Sodba, ki jo analiziramo, se dotika vseh teh vprašanj, a jih obravnava na način, ki zahteva kritično presojo. Sodnikova predpostavka je, da RTV Slovenija ni poročala o stranskih učinkih cepiv in da je s tem onemogočila informirano soglasje (Okrajno sodišče v Ljubljani 2025). To je empirično preverljiva trditev, ki bi jo bilo treba soočiti z dejanskim medijskim poročanjem v tistem obdobju. Nadalje sodnik predpostavlja, da bi »celovito obveščanje« pomenilo enakovredno predstavitev »obeh strani« – uradne stroke in njenih kritikov (prav tam). S tem implicira model medijskega poročanja, ki je v teoriji komuniciranja znanosti znan kot »lažna uravnoteženost« (false balance) in ki ga stroka odsvetuje ravno zato, ker ustvarja popačeno sliko znanstvenega konsenza (Boykoff in Boykoff 2004; Dixon in Clarke 2013; Brüggemann in Engesser 2017).

3. Metodologija

Analiza temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu, usmerjenem v poglobljeno razumevanje diskurzivnih praks v specifičnem institucionalnem kontekstu. Osrednji predmet analize so trije dokumenti: sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani (ZSV 440/2023) z dne 25. avgusta 2025, sodnikov komentar z naslovom »Sodba o vdoru protestnikov v prostore RTVS z vidika prekrškov, skrajne sile in pravice javnosti do obveščenosti o stranskih učinkih cepiv«, objavljen v reviji Pravna praksa decembra 2025 (Švajncer 2025), ter medijsko poročanje o primeru.

Izbor dokumentov sledi logiki primera kot analitične enote. Sodba predstavlja primarni pravni dokument, ki artikulira institucionalno stališče sodišča. Sodnikov komentar je neobičajen, a za našo analizo ključen dodatek – sodniki redko javno komentirajo svoje odločitve, ko pa to storijo, s tem vstopajo v širši javni diskurz in eksplicirajo predpostavke, ki so v sodbi morda prisotne le implicitno. Tretji sklop dokumentov – medijsko poročanje – omogoča triangulacijo in umestitev primera v širši družbeni kontekst.

Analitični pristop združuje elemente analize diskurza in analize argumentacije. Iz teorije metanovinarskega diskurza (Carlson 2015) prevzemamo analitični okvir treh interpretativnih procesov: definiranja (kako sodba opredeljuje ključne pojme, kot so znanost, čuvajska vloga, javni interes), razmejevanja (kako postavlja meje med legitimnimi in nelegitimnimi akterji, praksami, viri vednosti) in legitimiranja (kako utemeljuje pravico določenih akterjev do opravljanja določenih vlog).

Hkrati nas zanima epistemološka struktura sodnikove argumentacije – torej implicitne in eksplicitne predpostavke o tem, kaj šteje kot vednost, kako se vednost pridobiva in kdo ima avtoriteto vednosti. Pri tem se opiramo na literaturo o komuniciranju znanosti, ki je identificirala značilne vzorce protiznanstvenega diskurza: enačenje znanstvenega konsenza z dogmo, romantizacijo osamljenega disidenta, poveličevanje »zdrave pameti« nad strokovno izobrazbo in zahtevo po »lažni uravnoteženosti« (false balance) pri medijskem poročanju.

Analiza poteka v treh fazah. V prvi fazi smo opravili podrobno branje dokumentov in identifikacijo ključnih tematskih sklopov. V drugi fazi smo analizirali posamezne sklope z vidika treh interpretativnih procesov metanovinarskega diskurza. V tretji fazi smo identificirane vzorce primerjali z značilnostmi protiznanstvenega diskurza, kot jih opisuje literatura, ter z značilnostmi tipične sodne prakse pri obravnavi čuvajske novinarske vloge.

Raziskava ima več omejitev. Prvič, analiziramo posamezen primer, kar omejuje možnost posploševanja. Primer je bil izbran zaradi svoje izjemnosti – ravno zato, ker odstopa od tipične sodne prakse, je analitično zanimiv, a to hkrati pomeni, da ne moremo trditi, da predstavlja širši trend. Drugič, nimamo dostopa do celotnega sodnega spisa, temveč le do javno objavljenih dokumentov. Tretjič, nismo opravili sistematične analize medijskega poročanja RTV Slovenija o cepivih v relevantnem obdobju, ki bi omogočila empirično presojo sodnikove trditve o »enostranskem poročanju«. To ostaja smer za nadaljnje raziskovanje.

Poudariti je treba tudi, da namen analize ni pravna presoja sodbe – za to nismo kvalificirani in to tudi ni cilj tega prispevka. Zanima nas sodba kot diskurzivni dogodek, kot primer institucionalne artikulacije določenega razumevanja znanosti, medijev in vednosti.

4. Analiza primera

4.1 Dejstva primera

Dogodek, ki je predmet sodbe, sega v 3. september 2021, v obdobje intenzivne razprave o cepljenju proti covidu-19 v Sloveniji. Pred vhodom v RTV Slovenija na Kolodvorski ulici v Ljubljani se je tistega dne odvijal uradno prijavljen javni shod, eden v nizu protestov, ki so od maja 2021 potekali pred stavbo javne radiotelevizije. Protestniki so nasprotovali vladnim ukrepom za obvladovanje pandemije in kritizirali poročanje RTV o cepljenju.

Med shodom je skupina protestnikov, med njimi tudi kršiteljica kot ena od vodij, ob 20.45 nenapovedano vstopila v prostore RTV. Med iskanjem novinarskih urednikov so se znašli v snemalnem studiu 3, kjer so se po prihodu policistov, ki so zahtevali njihov odhod, usedli na tla in sklenili roke. Zahtevali so, da novinarji javnost obvestijo o domnevnih hudih stranskih učinkih cepiv, kot naj bi izhajali iz uradnega vladnega dokumenta o nabavi cepiv.

Policisti so protestnike postopoma odstranili iz studia. Kot izhaja iz sodbe, so pri tem ravnali strokovno in zadržano, niso uporabili nesorazmerne sile, protestniki pa niso bili poškodovani. Kršiteljici je bila izrečena globa v skupni višini približno 1.500 evrov za prekrške po Zakonu o javnih zbiranjih in Zakonu o javnem redu in miru.

Kršiteljica je vložila zahtevo za sodno varstvo. Branila se je, da je z vstopom v prostore RTV ravnala v skrajni sili – da je skušala odvrniti večje zlo (neobveščenost javnosti o nevarnostih cepiv) s povzročitvijo manjšega zla (kršitvijo predpisov o javnem zbiranju in javnem redu).

Sodišče je avgusta 2025 – torej skoraj štiri leta po dogodku – zahtevi ugodilo in postopek ustavilo. Sodnik je presodil, da je kršiteljica ravnala v »upravičljivi skrajni sili, ki izključuje protipravnost njenega ravnanja«. S tem je sodba presegla vprašanje konkretnega prekrška in vstopila na teren širokih družbenih vprašanj o znanosti, medijih in pravici javnosti do obveščenosti.

4.2 Sodnikova konstrukcija akterjev

Sodba (Okrajno sodišče v Ljubljani 2025) izvede značilno prerazporeditev vlog v dramaturgiji čuvajskega novinarstva. V tipični konfiguraciji, kot jo prepoznava teorija metanovinarskega diskurza in kot jo potrjuje slovenska sodna praksa (Poler in Kerševan 2024), mediji nastopajo kot »javni čuvaji« (public watchdog), ki nadzorujejo oblast – vlado, državne institucije, nosilce politične in ekonomske moči. Njihova kritično-nadzorna funkcija je legitimirana z javnim interesom, zaščitena pa s svobodo izražanja.

V sodnikovi konstrukciji se ta konfiguracija obrne. RTV Slovenija v njej ne nastopa kot medij, ki opravlja čuvajsko funkcijo, temveč sama postane del oblasti, ki jo je treba nadzorovati. Sodnik RTV označi za »enostranski propagandni stroj za reproduciranje vladnih sporočil brez vsake mere kritičnosti« (Okrajno sodišče v Ljubljani 2025, str. 11). Novinarji niso več posredniki med oblastjo in javnostjo, temveč podaljšek oblasti same.

V tej inverziji pa je nekdo moral prevzeti vlogo čuvaja. To vlogo sodnik pripiše protestnikom – »zaskrbljenim državljanom«, ki so se z »državljansko nepokorščino« uprli nedelujočemu sistemu. Kršiteljica v sodbi nastopa kot »razgledana, altruistična, empatična in občutljiva ter zaskrbljena državljanka«, ki ji »v danih razmerah iskreno ni bilo vseeno ne zase in ne za druge ljudi« (prav tam, str. 6).

Ta karakterizacija je vredna pozornosti. Sodnik pripiše kršiteljici vrline, ki jih teorija novinarstva pripisuje idealnemu novinarju-čuvaju: skrb za javni interes, pripravljenost postaviti se oblasti, zavezanost resnici. Hkrati pa novinarjem RTV pripiše lastnosti, ki jih teorija pripisuje propagandistom: nekritičnost, enostranskost, služenje oblasti.

Inverzija vlog se razteza tudi na vprašanje strokovnosti. V tipični konfiguraciji so novinarji tisti, ki posredujejo strokovno vednost javnosti – ki prevajajo kompleksne znanstvene informacije v razumljiv jezik in javnosti pomagajo razumeti, kaj stroka ve in česa ne ve. V sodnikovi konstrukciji pa postanejo strokovnost in institucionalna vednost sumljivi. Sodnik govori o »dovoljeni uradni stroki« in »licenciranih monopolistih z javnimi pooblastili kot cenzorjih«, kar implicira, da institucionalna avtoriteta ni vir legitimnosti, temveč znak korupcije.

Na drugi strani pa sodnik legitimira laično vednost. Kršiteljica je imela po njegovem prav, čeprav ni bila ne zdravnica ne novinarka ne znanstvenica. Imela je prav, ker je imela »odprte oči in ušesa« – ker se je zanašala na zdravo pamet namesto na strokovno izobrazbo.

4.3 Epistemologija v sodbi

Sodba in sodnikov komentar artikulirata koherentno epistemologijo – sklop med seboj povezanih predpostavk o tem, kaj je vednost, kako se pridobiva in kdo ima avtoriteto vednosti. Ta epistemologija ni izvirna; Diethelm in McKee (2009) sta identificirala pet značilnih taktik znanstvenega zanikovalstva, Kata (2012) pa je pokazala, kako proticepilska gibanja sistematično uporabljajo retorične strategije, ki spodkopavajo zaupanje v strokovno vednost. Sodba reproducira več teh vzorcev. Nenavaden ni njihov obstoj – razširjeni so na družbenih omrežjih in v organiziranih gibanjih –, temveč kontekst, v katerem se pojavljajo: sodni dokument z institucionalno avtoriteto.

Enačenje znanstvenega konsenza z dogmo. Osrednja retorična poteza, ki jo sodnik izvede v 24. točki obrazložitve, je vzpostavitev lažne ekvivalence med »religijo« in »znanostjo«. Sodnik najprej postavi jasno ločnico: religija »temelji na dogmah kot neovrgljivih božjih resnicah«, znanost pa je v svojem bistvu »v preizkušanju, spremembah, napredku, rasti, novih dognanjih in vsem drugem dinamičnem ter antidogmatičnem« (Okrajno sodišče v Ljubljani 2025, str. 13).

Nato pa izvede ključni preskok. Trdi, da je »argument stroke in znanosti« v primeru pandemije »postal religijski argument, vezan na določenega strokovnega oligarha« (prav tam, str. 13). S tem enači znanstveni konsenz z dogmo – oba sta oblika nekritično sprejete avtoritete, ki jo je legitimno izpodbijati.

To je temeljna spoznavna napaka. Dogma je stališče, ki se ga posameznik oklepa brez dokazov ali kljub nasprotnim dokazom. Temelji na avtoriteti, razodetju ali tradiciji in ni odprta za preizpraševanje. Znanstveni konsenz je njeno nasprotje. Je stališče, ki izhaja iz pretehtane celote razpoložljivih dokazov. Oblikuje se skozi proces, ki vključuje na tisoče neodvisnih študij, strokovnih pregledov, ponovitev poskusov in nenehne medsebojne kritike. Ni »neovrgljiva resnica«, temveč najboljša razpoložljiva razlaga, vedno odprta za revizijo ob novih, močnejših dokazih.

Sklicevanje na preganjane heretike. Ko je sodnik znanstveni konsenz označil za dogmo, potrebuje protagonista za svojo zgodbo: junaškega disidenta, ki si dogmo upa izpodbijati. Tega najde v kršiteljici. Da bi podprl to dramaturško vlogo, uporabi retorično figuro, ki jo Diethelm in McKee (2009) v svoji taksonomiji zanikovalskih strategij prepoznavata kot značilno: zanikovalce »običajno ne odvrne ekstremna izolacija njihovih teorij, temveč jo vidijo kot znak svoje intelektualne pogumnosti proti prevladujoči ortodoksiji«.

Sodnik zapiše, da mora biti znanost odprta za različna stališča, »kot dokazuje zgodovina na primerih mnogih posameznikov (Galileo, Kopernik, Marie Curie itd.)« (Okrajno sodišče v Ljubljani 2025, str. 12). Logika je preprosta: meni nasprotujejo, a tudi Galileju so nasprotovali – torej obstaja možnost, da imam prav tako kot on.

Težava s to argumentacijo je dvojna. Prvič, pozablja na tisoče »disidentov« v zgodovini, ki so jim prav tako nasprotovali, a so se preprosto motili. Biti v manjšini ni nikakršen dokaz ali celo indic, da imaš prav. Drugič, primerja neprimerljivo. Galileo in Kopernik nista nasprotovala znanstvenemu konsenzu, temelječemu na podatkih, temveč teološko-politični dogmi Cerkve. Njuna situacija je strukturno nasprotna situaciji, ki jo sodnik opisuje.

Epistemologija zdrave pameti. Ko je sodnik enkrat postavil temelje – da je »uradna stroka« dogmatična, disidenti pa pravi junaki – potrebuje še orodje, s katerim lahko laik presodi, da se stroka moti. To orodje najde v »zdravi pameti«.

V 25. točki obrazložitve sodnik našteje vrsto domnevnih »neuspehov« uradne stroke: da je najprej trdila, da cepivo prepreči prenos, pa ni; da sta potrebna dva odmerka, dokler ni prišlo do treh. Zaključi s ključnim stavkom: »Opisana neskladja je bilo mogoče zaznati brez vsake izobrazbe, z le odprtimi očmi in ušesi.« (Okrajno sodišče v Ljubljani 2025, str. 13).

To je jedro populistične epistemologije. Sodnik trdi, da za presojo kompleksnih vprašanj virologije, imunologije in epidemiologije ne potrebujemo strokovnega znanja – zadostuje laični zdrav razum. Toda laik lahko res opazi, da se je priporočilo spremenilo. Ne more pa razumeti, zakaj se je spremenilo – ker nima znanja o pojavu novih različic virusa, o upadanju imunske zaščite skozi čas, o kompleksni analizi podatkov iz kliničnih preskušanj.

Spreminjanje priporočil ni bilo znak nevednosti ali prevare. Bilo je znak, da znanost deluje – da se priporočila prilagajajo novim podatkom. A brez strokovnega znanja je to spreminjanje mogoče videti le kot nekonsistentnost, ki jo lahko »z odprtimi očmi« razkrinka vsakdo.

Zahteva po lažni uravnoteženosti. Končno, ko je sodnik vzpostavil »dogmatično stroko« in »junaškega laika«, svojo epistemologijo usmeri še proti medijem. V 22. točki RTV označi za »enostranski propagandni stroj« (prav tam, str. 11), ker ni dala glasu drugi strani.

S tem sodnik ne kritizira le posameznega novinarskega prispevka. Njegova kritika je globlja: medijem očita, da so »kritičen del stroke cenzurirali« in preprečili, da bi se »različna mnenja soočila« (prav tam, str. 12).

To je zahteva po t. i. lažni uravnoteženosti (false balance). Model predpostavlja, da je pot do resnice preprosto soočenje dveh mnenj, javnost pa naj se potem odloči. Toda v znanosti ne gre za mnenja, temveč za dokaze. Ne moremo uravnotežiti stališča, ki temelji na tisočih kliničnih študij, s stališčem, ki temelji na alternativni interpretaciji ene pogodbe.

Ko medij da enak čas in težo znanstvenemu konsenzu (ki ga podpira 99 % teže dokazov) in obrobni trditvi (ki jo podpira 1 % teže dokazov), pri gledalcu ne ustvari obveščenosti. Ustvari iluzijo, da v stroki poteka resna debata o vprašanjih, o katerih je v resnici že davno dosežen konsenz.

4.4 Sodnikov komentar kot avtorizacija

Sodbe praviloma ostanejo v okvirih pravnega diskurza. Berejo jih stranke v postopku, odvetniki, morda raziskovalci sodne prakse. Sodnik Švajncer pa je s komentarjem v Pravni praksi (Švajncer 2025) svojo sodbo aktivno posredoval širši javnosti in s tem storil nekaj neobičajnega: sodno odločitev je prestavil iz okvira konkretnega primera v okvir splošne razprave o znanosti, medijih in resnici.

Komentar je pomemben iz več razlogov. Prvič, eksplicira predpostavke, ki so v sodbi morda prisotne le implicitno. Ko sodnik v komentarju zapiše, da »argument ‘stroke’ in ‘znanosti’ ne sme postati religijski argument, vezan na določenega strokovnega oligarha«; da je »človekov preživetveni razmislek v zasnovi zdravorazumski, njemu lasten in kot tak neodvisen od licenc ali izobrazbe«; da je »prazen argument o enotnosti stroke, če najprej kritičen del stroke cenzuriraš, ga ignoriraš, diskvalificiraš«; in da je bilo »opisana neskladja mogoče zaznati brez vsake izobrazbe, z le odprtimi očmi in ušesi« (Švajncer 2025) – to niso več le deli obrazložitve konkretne odločitve, temveč stališča, ki jih sodnik aktivno zagovarja in sistematično utemeljuje.

Drugič, komentar uokvirja sodbo kot prispevek k širši družbeni razpravi. Sodnik ne pojasnjuje le, zakaj je odločil, kot je odločil, temveč razvija tezo o vlogi medijev, znanosti in državljanske nepokorščine. S tem sodba ni več le pravni dokument – postane intelektualni manifest.

Tretjič, objava v strokovni pravni reviji daje sodnikovim stališčem dodatno institucionalno težo. Pravna praksa je ugledna revija, ki jo berejo pravniki po vsej Sloveniji. Objava v njej implicira, da gre za stališča, ki so vredna strokovne pozornosti – ne za obrobno mnenje, temveč za prispevek k pravni misli.

Zanimivo je tudi, česa v komentarju ni. Sodnik ne problematizira svoje epistemologije, ne priznava možnosti, da bi se motil, ne omenja protiargumentov. Komentar je, v terminologiji teorije komuniciranja, monološki – usmerjen v prepričevanje, ne v dialog.

5. Razprava

5.1 Inverzija čuvajske vloge

Analiza sodbe razkriva strukturno inverzijo, ki presega konkreten primer in zadeva temeljno vprašanje metanovinarskega diskurza: kdo ima legitimno pravico opravljati nadzorno funkcijo nad oblastjo?

V tipični konfiguraciji, kot jo opisuje literatura in kot jo potrjuje slovenska sodna praksa, imajo mediji v demokratični družbi »ključno vlogo javnih čuvajev in s tem dolžnost širjenja informacij o zadevah v javnem interesu« (Poler in Kerševan, 2024). Sodišča to vlogo praviloma priznavajo in ščitijo – celo kadar novinarji pri njenem opravljanju posežejo v osebnostne pravice posameznikov, jim sodna praksa priznava široko svobodo, če gre za poročanje v javnem interesu.

Sodba, ki jo analiziramo, to konfiguracijo postavi na glavo. RTV Slovenija v njej ne nastopa kot medij, ki opravlja čuvajsko funkcijo, temveč kot del oblasti same – kot »enostranski propagandni stroj«, ki reproducira vladna sporočila. Vlogo čuvajev prevzamejo protestniki, ki se z državljansko nepokorščino uprejo nedelujočemu sistemu.

Ta inverzija ima daljnosežne implikacije. Če mediji niso več čuvaji, temveč del oblasti, potem tradicionalni mehanizmi demokratičnega nadzora ne delujejo več. Potreben je nov akter, ki bo opravljal funkcijo, ki je mediji ne opravljajo več. V sodnikovi konstrukciji so ta akter »zaskrbljeni državljani« – laiki, ki se zanašajo na zdravo pamet namesto na strokovno vednost.

Primerjava s tipično sodno prakso pokaže, kako neobičajna je ta konstrukcija. V analiziranih primerih (Poler in Kerševan, 2024) sodišča medijem priznavajo pravico do ostre kritike nosilcev moči, do objave nepreverjenih govoric (če jih označijo kot take), celo do senzacionalističnega poročanja (če prispeva k razpravi v javnem interesu). Vse to v luči priznane kritično-nadzorstvene vloge novinarstva.

V sodbi Švajncerja pa so mediji tisti, ki so kritizirani – ne zato, ker bi presegli meje dopustnega pri opravljanju čuvajske vloge, temveč zato, ker te vloge sploh niso opravljali. Sodnik novinarjem ne očita pretirane kritičnosti, temveč premajhno kritičnost do oblasti.

Paradoks je očiten: sodnik uporabi kategorije metanovinarskega diskurza (čuvajska vloga, javni interes, obveščenost javnosti), a jih aplicira na način, ki dejansko spodkopava položaj novinarstva. Če lahko vsakdo z »odprtimi očmi in ušesi« opravlja funkcijo, ki so jo tradicionalno opravljali novinarji, potem novinarstvo kot profesija izgubi svojo posebno legitimnost.

5.2 Pravni diskurz kot legitimator protiznanstvene epistemologije

Epistemologija, ki jo artikulirata sodba in sodnikov komentar, ni nova ali izvirna. Gre za vzorec razmišljanja, ki ga literatura prepoznava kot značilnega za proticepilska gibanja, gibanja za zanikanje podnebnih sprememb in teorije zarote nasploh. Nenavaden ni obstoj takšnega razmišljanja, temveč kontekst, v katerem se pojavlja.

Sodba je akt sodne veje oblasti. Njen učinek ni le v tem, da razreši konkreten spor med strankama, temveč v tem, da vzpostavlja precedens – vzorec razmišljanja, ki se lahko ponovi v prihodnjih primerih. Ko sodišče določeno epistemologijo uporabi kot podlago za svojo odločitev, ji s tem podeli institucionalno legitimnost.

To je ključna razlika med sodbo in, recimo, objavo na družbenih omrežjih. Kdorkoli lahko na Facebooku trdi, da je znanost dogma, da so mediji propagandni stroji in da ima laična zdrava pamet več teže kot strokovna izobrazba. Toda takšna trditev nima institucionalne avtoritete – je preprosto mnenje med mnogimi.

Sodba ni mnenje. Je akt državne oblasti, ki ga podpisuje sodnik v imenu ljudstva in ki ima neposredne pravne posledice. Ko sodba artikulira določeno razumevanje znanosti, to razumevanje ni več le stališče posameznika – postane del pravnega diskurza, del institucionalne vednosti.

Sulyok (2024) je v svoji analizi opredelila epistemično legitimen argumentacijski prostor sodnikov v znanstvenih sporih. Ključna zahteva epistemične legitimnosti je, da sodne ugotovitve ne smejo nasprotovati utemeljenim znanstvenim spoznanjem – sicer bodo videti arbitrarne in bodo izgubile prepričljivost. Sodba, ki jo analiziramo, ravna točno nasprotno: znanstveni konsenz razvrednoti kot dogmo, laični presoji pa pripiše epistemično avtoriteto. S tem sodba ne le odstopa od norm epistemično legitimnega argumentiranja, temveč jih aktivno obrača – kar ji daje značaj protiznanstvenega diskurza.

Hanitzsch in Vos (2018) opozarjata, da se prevladujoča stališča v metanovinarskem diskurzu sčasoma udejanjijo vinstitucionalnih normah in praksah«. Sodba, ki jo analiziramo, predstavlja poskus, da bi se določeno razumevanje znanosti in medijev ustalilo v pravnem redu.

Ob tem velja omeniti, da je tožilstvo že napovedalo preskus zakonitosti sodbe. Pravnomočnost sodbe torej še ni dokončna. A tudi če bo višje sodišče sodbo razveljavilo, bo sam dokument ostal – kot pričevanje o tem, da je takšno razmišljanje mogoče artikulirati v pravnem diskurzu in da obstajajo sodniki, ki so ga pripravljeni podpisati v imenu ljudstva.

5.3 Implikacije za komuniciranje znanosti

Sodba ima potencialne implikacije, ki presegajo konkreten primer in zadevajo širše vprašanje komuniciranja znanosti v družbi.

Prvič, sodba legitimira epistemologijo, ki razvrednoti strokovno vednost. Sodnikova teza, da je neskladja v znanstvenih priporočilih »mogoče zaznati brez vsake izobrazbe, z le odprtimi očmi in ušesi«, implicira, da laična presoja ni le enakovredna strokovni – temveč ji je morda celo nadrejena, ker ni kontaminirana z institucionalno pripadnostjo.

To ima praktične posledice. Če sodišče prizna, da lahko državljan brez strokovne izobrazbe legitimno presoja o kompleksnih vprašanjih virologije in epidemiologije, kakšen je potem še status strokovnega mnenja? Zakaj bi sploh potrebovali strokovnjake, če lahko vsak z odprtimi očmi pride do enakih ali boljših sklepov?

Drugič, sodba legitimira model medijskega poročanja, ki ga stroka odsvetuje. Sodnikova implicitna zahteva, da bi morali mediji dati enak glas obema stranema – uradni stroki in njenim kritikom – je v teoriji komuniciranja znanosti znana kot lažna uravnoteženost (false balance). Boykoff in Boykoff (2004) sta v svoji vplivni analizi poročanja ameriških časnikov o podnebnih spremembah pokazala, kako novinarska norma uravnoteženega poročanja sistematično popači javno razumevanje znanstvenega konsenza, ko stališčem, ki jih podpira zanemarljiv del stroke, nameni enak prostor kot stališčem, ki jih podpira njena velika večina.

Učinek ni omejen na podnebne spremembe. Dixon in Clarke (2013) sta eksperimentalno pokazala, da izpostavljenost uravnoteženemu poročanju o varnosti cepiv – kjer sta enakovredno predstavljena tako strokovno stališče kot stališče kritikov – pri bralcih poveča zaznano negotovost in zmanjša namero za cepljenje, čeprav se dejanski znanstveni konsenz ni spremenil. Lažna uravnoteženost torej ni le teoretski problem, temveč ima merljive posledice za javno zdravje. Kata (2012) je pokazala, kako proticepilska gibanja strateško izkoriščajo prav to logiko: pozivajo k odprti razpravi in obeh straneh zgodbe, s čimer ustvarjajo vtis, da je vprašanje varnosti cepiv znanstveno odprto, čeprav konsenz obstaja. Hotez (2020) opozarja, da je takšen protiznanstveni ekstremizem postal ena osrednjih groženj javnemu zdravju v 21. stoletju.

Tretjič, sodba ima potencialni zastraševalni učinek – vendar ne takšnega, kot ga običajno opisuje literatura. Tipični zastraševalni učinek (chilling effect), kot ga je konceptualiziral Schauer (1978), novinarje zaradi strahu pred tožbami odvrne od kritičnega poročanja o nosilcih moči, tudi kadar bi bilo takšno poročanje pravno dopustno. Sodba, ki jo analiziramo, pa implicira drugačen zastraševalni učinek: ne usmerjen proti politični oblasti, temveč proti samemu načinu, kako mediji posredujejo znanstveno vednost.

Če lahko sodišče novinarje označi za »propagandni stroj«, ker so poročali v skladu z znanstvenim konsenzom, namesto da bi dali enak glas alternativnim stališčem, kakšna je sporočilna vrednost za novinarje? Možen sklep je, da je varneje dati glas »obema stranema« – ne zato, ker bi to bilo novinarsko pravilno, temveč zato, ker ščiti pred obtožbami o enostranskosti.

To pa bi bilo ironično: sodba, ki očita medijem, da niso opravljali čuvajske vloge, bi dejansko oslabila njihovo zmožnost, da to vlogo opravljajo. Čuvajska vloga namreč vključuje tudi presojo, katera stališča so vredna pozornosti in katera ne – in ta presoja nujno temelji na strokovni vednosti, ne na lažni uravnoteženosti.

6. Sklep

Sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani (2025) je nenavaden dokument. Formalno gre za prekrškovno sodbo, ki razrešuje vprašanje, ali je protestnica storila prekršek, ko je vstopila v prostore RTV Slovenija. Vsebinsko pa gre za nekaj drugega: za sodno artikulacijo celostne epistemologije o znanosti, medijih in legitimnosti različnih virov vednosti.

Naša analiza je identificirala štiri med seboj povezane elemente te epistemologije: enačenje znanstvenega konsenza z dogmo, ki omogoča, da se celotna teža zbranega znanstvenega vedenja zavrže brez soočenja z dejanskimi podatki; romantizacijo osamljenega disidenta s sklicevanjem na preganjane heretike, ki preoblikuje odnos med znanostjo in njenimi kritiki; poveličevanje zdrave pameti nad strokovno izobrazbo, ki delegitimira institucionalno vednost; zahtevo po lažni uravnoteženosti pri medijskem poročanju, ki ustvarja iluzijo debate tam, kjer konsenz obstaja.

Ti elementi niso izvirni – gre za vzorce razmišljanja, ki jih literatura prepoznava kot značilne za proticepilska gibanja in teorije zarote (Kata 2012). Nenavadno je, da se pojavljajo v sodnem dokumentu. Sodba ni mnenje na družbenih omrežjih, temveč akt sodne veje oblasti, ki nosi pečat institucije in ki lahko vpliva na prihodnje odločitve.

Analiza je pokazala tudi, kako sodba izvede inverzijo čuvajske vloge. V tipični konfiguraciji, kot jo prepoznava teorija metanovinarskega diskurza, mediji nastopajo kot čuvaji, ki nadzorujejo oblast. V sodnikovi konstrukciji pa mediji sami postanejo del oblasti, vlogo čuvajev pa prevzamejo laiki – »zaskrbljeni državljani« (Okrajno sodišče v Ljubljani 2025, str. 6), ki se zanašajo na zdravo pamet namesto na strokovno vednost.

Ta inverzija je paradoksna. Sodnik uporabi kategorije, ki jih povezujemo z legitimiranjem novinarstva (čuvajska vloga, javni interes, pravica do obveščenosti), a jih aplicira na način, ki novinarstvo delegitimira. Če lahko vsakdo z »odprtimi očmi« (prav tam, str. 13) opravlja nadzorno funkcijo, ki so jo tradicionalno opravljali novinarji, novinarstvo kot profesija izgubi svojo posebno legitimnost.

Iz analize izhaja več odprtih vprašanj, ki presegajo obseg tega prispevka in ki nakazujejo smeri za nadaljnje raziskovanje.

Prvič, vprašanje pravne vzdržnosti. Ali je sodnikova uporaba instituta skrajne sile pravno ustrezna? Ali je mogoče kršitev predpisov o javnem zbiranju opravičiti s sklicevanjem na domnevno neobveščenost javnosti? Tožilstvo je napovedalo preskus zakonitosti sodbe, kar nakazuje, da je pravna ustreznost odločitve pod vprašajem. Pravna analiza primera bi dopolnila našo diskurzivno analizo.

Drugič, vprašanje empirične utemeljenosti. Sodba temelji na predpostavki, da RTV Slovenija ni poročala o stranskih učinkih cepiv. Ali to drži? Sistematična analiza medijskega poročanja RTV v relevantnem obdobju bi omogočila presojo, ali sodnikova trditev o »enostranskem poročanju« vzdrži empirični preskus. Če ne vzdrži, to krepi tezo, da sodba ne temelji le na napačni epistemologiji, temveč tudi na napačnih dejstvih.

Tretjič, vprašanje sistemskih vzorcev. Ali je analizirana sodba osamljen primer ali del širšega trenda? Ali obstajajo podobni primeri v Sloveniji ali drugod, kjer so sodišča legitimirala protiznanstveno retoriko? Primerjalna analiza bi pomagala umestiti primer – ali gre za idiosinkrazijo posameznega sodnika ali za simptom globljih družbenih procesov.

Četrtič, vprašanje učinkov. Kakšen bo dejanski vpliv sodbe na novinarsko prakso, na javno razumevanje znanosti, na prihodnje sodne odločitve? To so empirična vprašanja, na katera bo mogoče odgovoriti šele z zamikom. A že sama možnost, da bi takšna sodba imela zastraševalni učinek na medijsko poročanje o znanstvenih temah, je vredna pozornosti.

Naš prispevek se končuje s premislekom, ki presega konkreten primer. Sodba je simptom širše družbene krize razumevanja znanosti. Epistemologija, ki jo artikulira, ni nastala v sodni dvorani – prihaja od drugod, iz družbenih omrežij, iz organiziranih gibanj, iz političnega diskurza. Sodba je le ena od točk, kjer ta epistemologija prodre v institucionalni prostor.

To je razlog za zaskrbljenost, a morda tudi za upanje. Zaskrbljenost, ker institucije, ki bi morale varovati razumno presojo – med njimi sodišča –, očitno niso imune na širše družbene tokove. Upanje, ker je sama vidnost takšnih primerov priložnost za refleksijo: za premislek o tem, kako družba razume znanost, kako jo komunicira in kako jo varuje.

Komuniciranje znanosti ni le stvar znanstvenikov in novinarjev. Zadeva celotno družbeno tkivo – vključno s pravnim sistemom, ki v imenu ljudstva presoja o tem, kaj je resnično, kaj je legitimno in kaj je v javnem interesu. Sodba, ki smo jo analizirali, kaže, kaj se zgodi, ko ta presoja odpove. Naloga prihodnjih raziskav je razumeti, zakaj odpove – in kako to preprečiti.

7. Literatura

• Beauchamp, T. L. in Childress, J. F. (2019). Principles of Biomedical Ethics (8. izd.). Oxford University Press.

• Bennett, W. Lance, in William Serrin. 2005. The Watchdog Role. V The Press, ur. Geneva Overholser in Kathleen Hall Jamieson, 169–188. Oxford: Oxford University Press.

• Boykoff, Maxwell T., in Jules M. Boykoff. 2004. Balance as Bias: Global Warming and the US Prestige Press. Global Environmental Change 14 (2): 125–136.

• Brüggemann, M. in Engesser, S. (2017). Beyond false balance: How interpretive journalism shapes media coverage of climate change. Global Environmental Change, 42, 58–67.

• Carlson, M. 2015. Introduction: The Many Boundaries of Journalism. V Matt Carlson and S. C. Lewis (eds.), Boundaries of Journalism: Professionalism, Practices and Participation, 1–18. London, New York: Routledge.

• Carlson, M. 2016a. Establishing the boundaries of journalism’s public mandate. V C. P. & M. Broersma (eds.), Rethinking Journalism Again: Societal Role and Public Relevance in a Digital Age, 49–63. London: Routledge.

• Carlson, M.. 2016b. Metajournalistic Discourse and the Meanings of Journalism: Definitional Control, Boundary Work, and Legitimation. Communication Theory, 26, 349–68.

• Carlson, M., in N. Usher. 2016. News Startups as Agents of Innovation. Digital Journalism 4 (5): 563–581.

• Carlson, M., in S. C. Lewis. 2019. Boundary work. The handbook of journalism studies, 123-135. Routledge.

• Diethelm, P, in M. McKee. 2009. Denialism: What Is It and How Should Scientists Respond? European Journal of Public Health 19 (1): 2–4.

• Dixon, G. N., in C. E. Clarke. 2013. Heightening Uncertainty Around Certain Science: Media Coverage, False Balance, and the Autism-Vaccine Controversy. Science Communication 35 (3): 358–382.

• Foucault, M. (2007). Security, Territory, Population: Lectures at the Collège de France, 1977–1978. Basingstoke: Palgrave Macmillan.

• Fraser, N., Brierley, L., Dey, G., Polka, J. K., Pálfy, M., Nanni, F., & Coates, J. A. (2021). The evolving role of preprints in the dissemination of COVID-19 research and their impact on the science communication landscape. PLOS Biology, 19(4), https://doi.org/10.1371/journal.pbio.3000959

• Gieryn, T. F. 1983. Boundary-Work and the Demarcation of Science from Non-Science: Strains and Interests in Professional Ideologies of Scientists. American Sociological Review, 48(6), 781–795.

• Hanitzsch, T., in T. P. Vos. 2018. Journalism Beyond Democracy. Journalism 19 (2): 146–164.

• Hotez, P. J. 2020. Anti-Science Extremism in America: Escalating and Globalizing. Microbes and Infection 22 (10): 505–507.

• Islam, M. S., Sarkar, T., Khan, S. H., Mostofa Kamal, A.-H., Hasan, S. M. M., Kabir, A., ... in Seale, H. (2020). COVID-19–related infodemic and its impact on public health: A global social media analysis. The American Journal of Tropical Medicine and Hygiene, 103(4), 1621–1629.

• Kata, A. 2012. Anti-Vaccine Activists, Web 2.0, and the Postmodern Paradigm – An Overview of Tactics and Tropes Used Online by the Anti-Vaccination Movement. Vaccine 30 (25): 3778–3789.

• Lorenzoni, N., Hallsson, L. R., Förster, L., & Schusterschitz, C. (2025). Science communication during the COVID-19 pandemic: Experiences, challenges and expectations from the perspective of scientists in Austria. Frontiers in Communication, 10, 1519438. https://doi.org/10.3389/fcomm.2025.1519438

• Okrajno sodišče v Ljubljani. 2025. Sodba ZSV 440/2023 z dne 25. avgusta 2025.

• Poler, M., in T. Kerševan. 2024. Čuvajsko novinarstvo na sodišču: metanovinarski diskurz v slovenski sodni praksi. Javnost - The Public, 31(sup1), S67–S84. https://doi.org/10.1080/13183222.2024.2443869

• Roozenbeek, J., Schneider, C. R., Dryhurst, S., Kerr, J., Freeman, A. L. J., Recchia, G., ... in van der Linden, S. (2020). Susceptibility to misinformation about COVID-19 around the world. Royal Society Open Science, 7(10), 201199.

• Schauer, F. 1978. Fear, Risk and the First Amendment: Unraveling the Chilling Effect. Boston University Law Review 58 (5): 685–732.

• Singer, J. B. 2015. Out of Bounds: Professional Norms as Boundary Markers. V Boundaries of Journalism: Professionalism, Practices and Participation, ur. Matt Carlson in Seth C. Lewis, 21–38. London, New York: Routledge.

• Sulyok, K. (2024). Science, epistemology and legitimacy in environmental disputes – The epistemically legitimate judicial argumentative space. Leiden Journal of International Law, 37(1), 139–166.

• Švajncer, J. 2025. Sodba o vdoru protestnikov v prostore RTVS z vidika prekrškov, skrajne sile in pravice javnosti do obveščenosti o stranskih učinkih cepiv. Pravna praksa 48/2025: 25.

• World Health Organization. (2020). Managing the infodemic: A critical condition for an effective global response to the COVID-19 pandemic. WHO. https://www.who.int/health-topics/infodemic

Subscribe now

V javnem diskurzu smo navajeni, da debato o splavu dojemamo binarno: na eni strani so konservativni nasprotniki, ki bi splav prepovedali, na drugi pa liberalni zagovorniki, ki ga podpirajo. V zadnjih letih pa postaja vse bolj očitno, da obstaja globok, skoraj nepremostljiv razkol tudi znotraj samega tabora zagovornikov. Gre za spopad med dvema različnima filozofijama: klasičnim etičnim liberalizmom in absolutizmom telesne avtonomije.

Tradicionalna »pro-choice« pozicija, ki je prevladovala v zahodni politiki in pravu zadnjih petdeset let, je temeljila na konceptu zasebnosti in manjšega zla. Njen najbolj znan politični odraz je v devetdesetih letih predstavljal ameriški predsednik Bill Clinton s sloganom, da mora biti splav »varen, legalen in redek« (safe, legal, and rare). Ta struja, kamor sodi večina starejših pravnikov, zdravnikov in klasičnih liberalcev, meni, da država nima pravice siliti ženske v nosečnost. Hkrati pa priznavajo, da splav ni povsem moralno nevtralno dejanje – gre za trčenje dveh vrednot: pravice ženske do svobode in interesa ploda kot potencialnega življenja. Zanje je splav pogosto »tragična nujnost« ali težka etična odločitev, ki pa mora ostati v sferi intimne presoje posameznice, ne pa kazenskega zakonika.

Filozofske temelje za premik k radikalnejšemu dojemanju je že leta 1949 postavila Simone de Beauvoir v svojem prelomnem delu Drugi spol. Njena teza je bila jasna: ženska ne more biti svobodna in enakopravna moškemu, dokler je ujetnica svoje biološke usode. Prisilno materinstvo je zanjo pomenilo obliko suženjstva vrsti. Da bi ženska postala subjekt lastnega življenja (in ne le objekt reprodukcije), mora imeti absoluten nadzor nad svojim telesom, vključno z možnostjo prekinitve nosečnosti. S tem je splav iz medicinskega ali socialnega vprašanja povzdignila v vprašanje eksistencialne svobode.

To misel je kasneje, leta 1971, s slavnim miselnim eksperimentom nadgradila Judith Jarvis Thomson. Bralce je pozvala, naj si predstavljajo, da se zbudijo v bolnišnici, s cevmi priklopljeni na slavnega violinista, ki za preživetje nujno potrebuje njihove ledvice. Čeprav ima violinist nedvomno pravico do življenja, je trdila, to ne vključuje pravice do uporabe tujega telesa proti volji lastnika. S tem je fokus premaknila s statusa ploda na pravico ženske, da ne posoja svojega telesa.

Sodobni aktivizem je to misel pripeljal do skrajnosti: zavračajo vsakršno moralno vrednotenje ploda ali dejanja samega. Zanje splav ni »tragedija« in ne »nujno zlo«, ampak zgolj medicinski postopek, enakovreden kateremukoli drugemu posegu na telesu. Gibanja, kot je »Shout Your Abortion« (kar bi lahko prevedli kot »Brez sramu o splavu« ali »Splav na glas«), poskušajo dejanje popolnoma destigmatizirati in ga prikazati kot opolnomočenje, ne kot stisko. Beseda »redek« je zanje žaljivka, saj implicira, da je s splavom nekaj narobe. Seveda to ne velja za vse aktiviste enako, a gre za vplivno in glasno smer znotraj gibanja.

Tu nastane problem. Za sodobne aktiviste je vsako priznanje, da ima plod kakršnokoli vrednost ali da je splav etična dilema, nesprejemljivo popuščanje patriarhatu. Če nekdo reče, da mora biti splav zakonit, a da gre hkrati za žalostno dejanje, s tem po njihovem mnenju že stigmatizira ženske. Zanje je moralna enačba preprosta: edini relevanten subjekt je ženska, plod je do rojstva zgolj del njenega telesa. Vsako odstopanje od te trditve vidijo kot »odpiranje vrat« konservativni ideologiji.

Sam osebno trdno zagovarjam pravico ženske do izbire in njeno telesno avtonomijo, ki je temelj svobodne družbe. Vendar pa se zavedam, da pravica ni absolutna v časovnem smislu in da z razvojem ploda raste tudi etična dilema, kar je pri nas ustrezno zakonsko opredeljeno. Prav tako menim, da je nesprejemljiva demonizacija tistih, ki imajo o tem vprašanju bolj niansirane, morda bolj tradicionalne etične pomisleke, a še vedno trdno branijo zakonsko pravico do izbire. Označevati vsebinske zaveznike, ki bi pravico do splava branili do zadnjega diha, za sovražnike zgolj zato, ker priznavajo moralno kompleksnost situacije, je nesmiselno in kontraproduktivno. V želji po ideološki čistosti se tako po nepotrebnem ustvarja navidezne sovražnike, ki zagovarjajo enaka stališča, a z malo drugačnimi argumenti, kar pa koristi predvsem taboru nasprotnikov, ki bi splav dejansko močno omejili ali v celoti prepovedali.

Subscribe now

Slovenija ni le opazovalka geopolitičnih napetosti – je strateško izbrana tarča sistematičnega tujega vmešavanja. To je ključna ugotovitev nove analize z naslovom Tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje v Sloveniji, ki jo je pripravil Trivelis Inštitut. Avtorja Katja Geršak in Matthew Jacobs opozarjata, da v Sloveniji ne gre za posamične primere lažnih novic. Vzpostavljena je stabilna infrastruktura za širjenje informacij z jasno razdeljenimi vlogami in ponavljajočimi se vzorci. Slovenski primer deluje kot lokalno vozlišče širše arhitekture tujih vplivnih operacij, katerih glavni izvor avtorja identificirata v Rusiji.

Analiza opisuje celoten ekosistem njihove proizvodnje, prilagajanja in distribucije v slovenskem prostoru. Posebna nevarnost, na katero opozarja dokument, je visoka stopnja lokalizacije teh vsebin. Tuji narativi so kulturno prilagojeni in normalizirani do te mere, da zvenijo kot avtentična domača stališča. Končni cilj? Erozija zaupanja v demokratične institucije in paraliza procesov odločanja.

Kako deluje manipulacija: od resnice do laži in nazaj

Operacije tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja – v strokovni terminologiji FIMI – ne delujejo s čistimi izmišljotinami. Pogosto uporabljajo resnične dogodke in verodostojne zapise, ki pa so predstavljeni na zavajajoč način. Ključno je izpuščanje konteksta. Ko iz zgodbe odstranite pomembne dele, lahko iz običajnega dogajanja naredite skandal, iz legitimne politike grožnjo, iz pomoči zavezniku izdajo.

Gre za agresivno delovanje proti demokratičnim procesom, katerega cilj je spodkopavanje zaupanja v razločevanje med resnico in lažjo. Po analitičnem okviru, ki ga uporabljajo institucije EU in NATO, gre za namerne, sistematične in usklajene akcije. Namesto odkritega napada se manipulacija osredotoča na kognitivni okvir družbe. Izkorišča čustveno nabite zgodbe in obstoječe družbene razpoke, da bi dolgoročno spremenila dojemanje realnosti pri državljanih.

Ključni trik delovanja je “pranje informacij”. Tuje sile ne širijo svojih vsebin neposredno – vedo, da bi jih javnost takoj prepoznala kot sumljive. Namesto tega delujejo prek domačih posrednikov: medijev, vplivnežev, organizacij civilne družbe. Ko slovenski akter prevzame tujo vsebino in jo prilagodi lokalnemu jeziku ter kontekstu, postane izvorno tuje sporočilo videti kot pristna domača razprava. To se lahko zgodi zavestno ali nezavedno. Tako se tuja manipulacija skrije, sporočilo pa dobi videz legitimnega izraza javnega interesa.

Za zagotavljanje dosega teh “opranih” informacij se uporablja usklajena amplifikacija. Operacije se opirajo na skrito tehnično infrastrukturo in omrežja sintetičnih računov. Po podatkih Evropske službe za zunanje delovanje predstavljajo ti računi skoraj tri četrtine vseh kanalov v identificiranih operacijah FIMI. Večina ne ustvarja lastne vsebine. Delujejo kot distribucijska vozlišča, ki z usklajenim navzkrižnim objavljanjem in hitrim zasejanjem istega gradiva v več skupin umetno povečujejo vidnost izbranih narativov.

Ko državljan na družbenem omrežju v kratkem času prebere dvajset zelo podobnih objav proti NATO ali EU, to ni naključje. Je rezultat usklajenega delovanja, ki ustvarja lažen vtis široke javne podpore. Končni rezultat je zameglitev ločnice med organsko javno razpravo in umetno generiranim hrupom. Uporabniki postopno zaidejo v odmevne mehurčke, kjer se polarizacija družbe samo še poglablja.

Zakaj prav Slovenija? Strateška vrednost majhne države

Slovenija je za tuje akterje, predvsem Rusko federacijo, priložnost za doseganje nesorazmerno velikih strateških učinkov z relativno omejenimi vložki. Kot država članica Evropske unije in zveze NATO predstavlja potencialno vstopno točko za spodkopavanje teh zavezništv od znotraj. Ruski interes je usmerjen v slabljenje domače podpore tema institucijama. To se manifestira v spodbujanju institucionalnega skepticizma in nasprotovanju konkretnim zavezam – od vojaških vaj do pomoči Ukrajini.

Cilj ni le vplivati na stališča, temveč zagotoviti, da so ta stališča med seboj tako nezdružljiva, da onemogočajo produktiven kompromis. Tako nastane notranji pritisk, ki slovenske odločevalce prisili bodisi v blokado skupnih evropskih politik bodisi v destruktivno sodelovanje, ki omejuje učinkovitost mednarodnega odziva.

Poleg neposrednega vpliva na evropske procese ima Slovenija specifično težo zaradi svoje vloge na Zahodnem Balkanu. Država se tradicionalno pozicionira kot most med evroatlantskimi integracijami in regijo. To je v neposrednem nasprotju z ruskimi interesi, ki širitev EU in NATO na to območje dojemajo kot varnostno grožnjo in izgubo vpliva. Destabilizacija slovenske zunanje politike bi tako neposredno koristila ohranjanju ruske prisotnosti v regiji in zaviranju integracijskih procesov držav kandidatk.

Slovenija pa pomeni tudi potencialni precedenčni model. Uspešen odmik Slovenije od jedrnih politik EU ali NATO bi lahko sprožil širši regionalni trend in služil kot precedenčni primer za nekatere primerljive manjše države. Te so tarče prav zato, ker so zunaj trdnih institucionalnih okvirov bolj ranljive za pritiske. Morebitni izstopi ali pasivizacija bi resno načeli kohezijo zahodnih zavezništev. Ruske operacije v Sloveniji so zato strateško premišljene: ciljajo na izkoriščanje strukturne ranljivosti majhne države za povzročanje sistemskih motenj v širšem evropskem varnostnem prostoru.

Štirje stebri manipulacije v slovenskem prostoru

Analiza prepoznava štiri prevladujoče skupine narativov, ki delujejo usklajeno in se medsebojno krepijo.

Prva je protizahodno in prorusko geopolitično okvirjanje. Evropska unija, NATO in ZDA so prikazani kot glavni povzročitelji globalne nestabilnosti. V tem izkrivljenem pogledu je Rusija razumna obrambna sila, ki odgovarja na zahodne provokacije. Slovenija je predstavljena kot država, ki jo zahodne velesile vojaško in gospodarsko izkoriščajo za svoje interese. Odgovornost za politično, gospodarsko in humanitarno ceno konfliktov se prenaša na zahodne institucije. Dejanski agresor ostane neviden.

Druga skupina uporablja “pranje miru” in moralno inverzijo. Agresorji so predstavljeni kot žrtve, zahodne obrambne politike kot neodgovorno hujskanje k vojni. Rusija in njeni podporniki so edini resnični zagovorniki miru in stabilnosti. Zahodni pozivi k diplomaciji so označeni za dvolično retoriko, ki prikriva ekspanzionistične težnje. Z uporabo pacifističnega jezika in humanitarnega uokvirjanja se proruska stališča humanizirajo, kar zmanjšuje odpor pri občinstvih, ki bi sicer zavrnila odkrito geopolitično propagando. Pozivi k “miru” v tem kontekstu ne pomenijo konca agresije, temveč zahtevo po prekinitvi zahodne pomoči napadeni državi.

Tretji steber cilja neposredno na delegitimizacijo domačih institucij in elit. Ta narativ sistematično spodkopava zaupanje v slovensko politično vodstvo, medije in strokovnjake. Ti so prikazani kot lojalni tujim interesom – Bruslju ali Washingtonu – in ne interesom lastnih državljanov. Državne institucije so uokvirjene kot zgolj izvrševalke zunanjih direktiv brez lastne suverenosti. To krepi prepričanje, da demokratični procesi ne delujejo v korist “navadnih ljudi”. V zadnjem obdobju se ta narativ vse pogosteje osredotoča na Evropsko unijo, ki je predstavljena kot glavni krivec za gospodarske težave in izgubo nacionalne identitete. S tem se pripravlja teren za pozive k izstopu iz zveze.

Četrta kategorija je konspirativni protiglobalizem. Mednarodno sodelovanje in multilateralne institucije so interpretirane kot zarota globalnih elit za nadzor prebivalstva. Pobude, kot sta Agenda 2030 Združenih narodov ali zeleni prehod, so preoblikovane v mehanizme za razgradnjo nacionalne avtonomije in omejevanje svobode. Slovenski politiki so prikazani kot sostorilci v tem domnevnem projektu, ki naj bi služil bogatim elitam na škodo blaginje državljanov. Z vzbujanjem strahu in iskanjem grešnih kozlov v abstraktnih “globalistih” se sistematično zmanjšuje zaupanje v kakršnokoli obliko mednarodnega povezovanja in kolektivnega reševanja kriz.

Kako teorija postane praksa: primer iz oktobra 2025

Oprijemljiv dokaz, kako manipulacija deluje v praksi, ponuja podrobna analiza dogajanja po zasedanju Parlamentarne skupščine NATO v Ljubljani oktobra 2025. Dan po zaključku zasedanja je zapis znanega slovenskega komentatorja Uroša Lipuščka na Facebooku postal osrednja točka za hitro širjenje protinatovskih in proruskih narativov.

Objava je vsebovala mešanico selektivnih dejstev in nepreverjenih trditev o neučinkovitosti zahodnega orožja ter domnevnem trošenju pokojninskega denarja za tuje vojne. Vsebina se je tesno ujemala z narativi ruskih državnih medijev, a je bila preoblikovana v domačo državljansko kritiko. Čeprav je avtor zapisa javna osebnost, analiza distribucije kaže, da izjemnega dosega ni mogoče pripisati zgolj organskemu zanimanju javnosti.

Večina delitev objave je bila izvedena v zelo kratkem časovnem oknu v jutranjih urah. Ključno vlogo so odigrali profili, ki so delovali kot distribucijska vozlišča. Nekateri so objavo delili tudi petkrat v nekaj minutah v različne, pogosto povsem nepolitične skupine – od kulinaričnih do nostalgičnih. Takšen vzorec vedenja je značilen za usklajeno neavtentično delovanje, kjer omrežje profilov umetno povečuje vidnost določene vsebine, da bi ustvarilo vtis splošnega družbenega konsenza.

Primer iz objavljene analize nazorno prikazuje, kako se tuji narativi “operejo” prek zaupanja vrednih lokalnih glasov in nato s pomočjo tehnične infrastrukture preplavijo slovenski spletni prostor kot navidezno pristno javno mnenje. Takšen hibridni model vplivanja je še posebej nevaren, ker zabriše izvor manipulacije. Uporabniki na družbenih omrežjih nimajo občutka, da berejo tujo propagando, temveč legitimen zapis zaskrbljenega sodržavljana, ki ga podpira množica drugih.

Ko je porušeno zaupanje v skupno resnico

Analiza Trivelis Inštituta jasno pokaže, da tuje manipuliranje z informacijami ni zgolj komunikacijski ali medijski problem, temveč prvorazredno vprašanje nacionalne varnosti. Medtem ko klasični vojaški napadi ciljajo na fizično infrastrukturo, delujejo operacije FIMI sistematično na kognitivni ravni družbe. Njihov učinek je manj viden, a dolgoročno bistveno bolj destruktiven: razgradnja zaupanja, erozija skupne realnosti in oslabitev sposobnosti demokratične skupnosti za usklajeno delovanje.

Takšne operacije ne težijo nujno k temu, da bi prebivalstvo prepričale v eno samo alternativno resnico. Njihov dejanski cilj je fragmentacija – ustvariti okolje, v katerem so interpretacije dogodkov tako razcepljene, da postane vsak družbeni konsenz nemogoč. V takšnem prostoru se vsaka politična odločitev razume kot sumljiva, vsaka institucija kot podaljšek tujih interesov, vsako dejstvo pa kot stvar osebne izbire ali ideološke pripadnosti. Demokracija v takem stanju formalno obstaja, a funkcionalno ohromi.

Posebna nevarnost operacij FIMI je v njihovi navidezni banalnosti. Ne delujejo prek spektakularnih laži, temveč prek ponavljanja, selektivnega uokvirjanja in čustvenega nagovarjanja. Ko se enaki narativi pojavljajo hkrati v različnih kanalih, podprti z videzom množične podpore, postopno preoblikujejo meje sprejemljivega. Kar je bilo včeraj obrobno, danes postane legitimna razprava, jutri pa prevladujoč okvir razumevanja.

Hkrati pa prav ta sistematičnost predstavlja njihovo ključno ranljivost. Ker morajo biti manipulativne taktike množične in javne, puščajo sledove: ponavljajoče se vzorce, usklajene časovne ritme, identične pomenske strukture v navidezno nepovezanih virih. Razumevanje teh mehanizmov – od informacijskega pranja do avtomatizirane amplifikacije – omogoča razlikovanje med avtentično javno razpravo in umetno ustvarjenim hrupom. Informacijska manipulacija je uspešna takrat, ko je večina ne prepozna kot manipulacijo. Informacijska manipulacija je uspešna, dokler ostaja nevidna.

Celotno poročilo (pdf): Tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje v Sloveniji.

Subscribe now

Povzetek

Zdravniki se pogosto sprašujejo, zakaj izobraženi pacienti zavračajo cepljenje ali verjamejo teorijam zarote o farmacevtski industriji. Intuitiven odgovor – da gre za pomanjkanje informacij – vodi v neučinkovite strategije. Članek na podlagi kognitivne in socialne psihologije pojasnjuje tri mehanizme, ki povzročajo odpor do medicinske stroke: iluzijo razlagalne globine (ljudje precenjujejo svoje razumevanje kompleksnih pojavov), narativno kognicijo (teorije zarote ponujajo zgodbe z jasnimi krivci, medtem ko resničnost te strukture nima) in identitetno-zaščitno kognicijo (prepričanja so oznake pripadnosti skupinam, ne le opisi resničnosti). Podatki Eurobarometra 2024 kažejo, da Slovenija izstopa po negativnem mnenju o znanstvenikih, Evropska družboslovna raziskava pa kaže nadpovprečno dovzetnost za teorije zarote in njeno povezavo z nižjo precepljenostjo. Članek zaključuje s praktičnimi pristopi za zdravnike: razumevanje pred prepričevanjem, pomen faktografske natančnosti pri naslavljanju specifičnih argumentov ter prepoznavanje mej pri pacientih, ki niso pripravljeni na dialog.

Ključne besede: teorije zarote, zaupanje v zdravstvo, kognitivne pristranosti, komunikacija z bolniki, dezinformacije

Uvod

Ella Al-Shamahi je danes priznana evolucijska biologinja in voditeljica dokumentarne serije Human na PBS. Njena pot do znanosti pa je bila vse prej kot preprosta. Kot osemnajstletna muslimanska misijonarka se je vpisala na University College London z jasnim ciljem: dokazati, da se je Darwin zmotil. Kot veliko drugih kreacionistov je verjela, da znanstveniki bodisi lažejo bodisi so tako pristranski, da napačno interpretirajo podatke. Edini način, da ovrže njihovo teorijo, je bil, da sama pregleda dokaze.

Zgodilo se je nasprotno. Postopoma, skozi leta soočanja z dokazi, ki jih ni mogla ovreči, je morala priznati, da se je motila. Trenutek, ko je končno sprejela resničnost evolucije, pa ni bil osvobajajoč, ampak ga je občutila kot žalovanje. Sprejetje evolucije ni pomenilo le sprejetja znanstvene teorije. Pomenilo je izgubo skupnosti in večine prijateljev ter odpoved dogovorjene poroke (Al-Shamahi, 2025).

Njena zgodba razkriva nekaj bistvenega o naravi človekovega odpora do znanstvenih dejstev. Kot sama zapiše: »Te solze so bile odziv, oblikovan v paleolitiku. Ni nam usojeno, da bi zlahka zapustili svoje pleme, kajti v času, ko so bile jame prvovrstna nepremičnina, je zapustitev plemena pomenila smrtno obsodbo.« Njen odpor ni izviral iz pomanjkanja informacij, temveč iz dejstva, da so bila njena prepričanja prepletena z njeno identiteto, njenimi odnosi in njenim mestom v svetu.

To spoznanje je ključno za razumevanje, zakaj pacienti zavračajo medicinsko stroko. Pogosto se zdi nerazumljivo, da izobraženi ljudje zavračajo cepljenje ali verjamejo, da farmacevtska industrija skriva zdravilo za raka. Intuitiven odgovor je, da gre za pomanjkanje informacij, ki bi ga odpravilo ustrezno izobraževanje. Vendar ta pristop pogosto ne deluje. Prepričanja namreč niso le kognitivne vsebine. So del posameznikove identitete, njegovih odnosov in njegove pripadnosti skupinam. Ko zdravnik pacientu predstavi dokaze o varnosti cepiv, ne naslavlja le vprašanja o cepivih. Morda naslavlja pacientovo identiteto kritičnega misleca, njegovo pripadnost skupnosti, ki cepivom nasprotuje, ali njegovo zaupanje v svet, ki se je že večkrat izkazal za nezaupanja vreden.

Slovenski kontekst

Podatki Eurobarometra iz leta 2024 kažejo, da Slovenija izstopa po negativnem mnenju o znanstvenikih (European Commission, 2025). Med 27 državami EU je Slovenija edina, kjer skoraj polovica vprašanih (47 %) meni, da izraz »ozkogledi« dobro opisuje znanstvenike – daleč najvišji delež v celotni EU. Hkrati 43 % Slovencev verjame, da zdravilo za raka obstaja, a ga komercialni interesi skrivajo, 40 % pa je prepričanih, da so viruse izdelali v vladnih laboratorijih z namenom nadzora nad svobodo ljudi.

Študija Regazzija in sodelavcev, objavljena leta 2023 v European Journal of Public Health, je na podlagi podatkov Evropske družboslovne raziskave (ESS) za obdobje 2020–2022 analizirala povezavo med teorijami zarote in cepljenjem v 17 evropskih državah (Regazzi et al., 2023). Raziskovalci so razvili »indeks zarotništva« – numerični kazalec, ki meri verjetnost, da posameznik pripada skupini, ki verjame v teorije zarote. Slovenija se je uvrstila nad evropsko povprečje, v skupino s Hrvaško in Portugalsko, čeprav pod ravnijo Bolgarije in Severne Makedonije. S trditvijo, da majhna tajna skupina nadzoruje svetovno politiko, se je strinjalo 50 % slovenskih anketirancev, s trditvijo, da znanstveniki manipulirajo z dokazi, pa 38 %. Ključna ugotovitev za zdravstvo je povezava s cepljenjem: med Slovenci, ki verjamejo v teorije zarote, je cepljenje proti covidu-19 zavrnilo 46 %, med tistimi, ki ne verjamejo, pa 31 %.

Iluzija razlagalne globine

Ko pacient razloži, zakaj verjame, da cepiva povzročajo avtizem, pogosto ne govori kot nekdo, ki mu primanjkuje informacij, temveč kot nekdo, ki je prepričan, da razume. Rozenblit in Keil (2002) sta dokumentirala fenomen, ki sta ga poimenovala »iluzija razlagalne globine«. V seriji eksperimentov sta udeležencem najprej zastavila vprašanje, kako dobro razumejo delovanje vsakdanjih mehanizmov, kot so zadrga ali splakovalni mehanizem. Udeleženci so svoje razumevanje ocenili visoko. Nato sta jih prosila, naj dejansko razložijo, kako ti mehanizmi delujejo, korak za korakom. Po tej vaji so ocene opazno padle – udeleženci so ugotovili, da razumejo manj, kot so mislili.

Ta iluzija pojasnjuje, zakaj se napačne razlage pogosto zdijo bolj prepričljive kot pravilne. Ko nekdo sliši, da cepiva povzročajo avtizem, je razlaga strukturno preprosta: en vzrok, ena posledica, časovna bližina. To sproži občutek razumevanja. Ko pa ista oseba sliši dejansko razlago nastanka avtizma – kompleksno interakcijo genetskih, epigenetskih in okoljskih dejavnikov – je razlaga strukturno zapletena in ne sproži občutka razumevanja, čeprav je pravilna.

Fernbach in sodelavci (2019) so pokazali, da imajo ljudje z najekstremnejšim nasprotovanjem gensko spremenjeni hrani najmanj dejanskega znanja o genetiki, a najmočnejše prepričanje v svoje razumevanje. Ta ugotovitev ima neposredne posledice za klinično prakso: strategija podajanja več informacij pogosto ne deluje. Pacient, ki je prepričan, da razume, ne potrebuje več podatkov, temveč nekaj, kar bo nadomestilo občutek razumevanja, ki mu ga daje napačna razlaga.

Narativna kognicija

Človeški možgani so evolucijsko prilagojeni za pripovedovanje zgodb. Ob zaznavi zaporedja dogodkov samodejno iščemo vzročno povezavo, akterjem pripisujemo namene (Gottschall, 2012). Pripovedi imajo značilno strukturo: protagoniste in antagoniste, jasno povezane vzroke in posledice, razviden smisel. Resničnost te strukture pogosto nima. Bolezni nimajo zlonamernih povzročiteljev, epidemije nimajo jasnega začetka in konca, stranski učinki zdravil niso posledica nikogaršnjega namena.

Ko se ljudje soočijo z resničnostjo, ki nima narativne strukture, jo poskušajo vanjo vtisniti. Če nekdo zboli, mora obstajati razlog. Če otrok razvije avtizem kmalu po cepljenju, mora biti cepivo vzrok. Če pandemija prizadene svet, mora nekdo za tem stati. Teorije zarote so privlačne, ker ponujajo narativno strukturo tam, kjer je resničnost nima: virus ni naključna mutacija, temveč biološko orožje z jasnim povzročiteljem; farmacevtska industrija ni kompleksen sistem, temveč zarotniška skupina z jasnim namenom.

Douglas in sodelavci (2017) so identificirali tri vrste potreb, ki jih teorije zarote zadovoljujejo: epistemične (potreba po razumevanju), eksistencialne (potreba po varnosti in nadzoru) in socialne (potreba po pozitivni samopodobi). Za zdravnike to pomeni, da pri komunikaciji s pacienti tekmujejo proti zgodbam, ne proti dejstvom. Posredovanje pravilne informacije brez alternativne pripovedi pušča praznino, ki jo pacient zapolni z isto ali drugo zarotniško zgodbo.

Identitetno-zaščitna kognicija

Pripadnost skupini je temeljni pogoj človeškega psihološkega delovanja. Kahan (2017) je dokumentiral presenetljivo ugotovitev: višja znanstvena pismenost ne zmanjšuje polarizacije pri kulturno občutljivih temah, ampak jo lahko celo poveča. Razlog je v tem, kar imenuje »identitetno-zaščitna kognicija«: ljudje z višjimi kognitivnimi sposobnostmi so boljši pri iskanju argumentov za stališča, ki ustrezajo njihovi skupini. Inteligenca in izobrazba torej nista zaščita pred pristranostjo – lahko sta njeno orodje.

Ko nekdo izjavi, da ne zaupa cepivu, morda ne izraža le mnenja o varnosti cepiv, temveč izraža pripadnost skupini, ki cepivu ne zaupa. Spremeniti prepričanje bi pomenilo izdati to skupino, ogroziti odnose in postaviti pod vprašaj lastno identiteto. To je bila cena, ki jo je plačala Ella Al-Shamahi, in to je cena, ki je večina ljudi ni pripravljena plačati.

Pristopi h komunikaciji

Pri komunikaciji s pacienti, ki zavračajo strokovna priporočila, je prvi in najpomembnejši premik v cilju. Intuitiven cilj je prepričati pacienta, da se moti. Ta cilj je pogosto nerealen in kontraproduktiven, ker pacienta postavi v obrambni položaj, v katerem bo svoje prepričanje branil še bolj odločno. Alternativni cilj je razumevanje: kaj pacient verjame, zakaj to verjame, kakšne potrebe mu to prepričanje zadovoljuje. To ni zgolj taktika, temveč izraz spoštovanja do pacienta kot osebe, ki ima razloge za svoja prepričanja, tudi če so ti razlogi napačni.

Praktično to pomeni več poslušanja in manj govorjenja, postavljanje odprtih vprašanj (»Kaj vas skrbi pri tem zdravilu?« namesto »Zakaj ne zaupate zdravilu?«) in parafraziranje pacientovih besed za potrditev razumevanja. Ta pristop se morda zdi neučinkovit, saj pacient še vedno verjame, kar je verjel. Vendar se je nekaj spremenilo: vzpostavil se je odnos, ki je predpogoj za sprejem informacij.

Raziskava Costella in sodelavcev (2024), objavljena v reviji Science, je prinesla pomembne rezultate. Testirali so učinek pogovorov z jezikovnim modelom GPT-4 na prepričanja ljudi, ki verjamejo teorijam zarote. Ugotovili so, da je pogovor v povprečju zmanjšal prepričanja za približno 20 % in da je ta učinek trajal vsaj dva meseca, tudi pri ljudeh z globoko zakoreninjenimi prepričanji. Ključni dejavnik učinkovitosti tega pristopa ni bila zgolj empatija, temveč faktografska natančnost, prilagojena posamezniku – sistem je lahko odgovoril na specifične argumente, ki so jih udeleženci navajali. Ta ugotovitev je hkrati spodbudna in zahtevna: spodbudna, ker kaže, da dejstva lahko dosežejo ljudi; zahtevna, ker zahteva natančno poznavanje specifičnih argumentov, s katerimi pacient utemeljuje svoje prepričanje.

Vse navedeno predpostavlja pacienta, ki je pripravljen na dialog. Obstajajo pa tudi pacienti, ki niso pripravljeni na dialog in ki vsak poskus pogovora interpretirajo kot napad. V teh primerih je na mestu spoštljivo nestrinjanje: jasno in mirno izraženo strokovno stališče, nato pa prenehanje prepričevanja. Zdravnik ni dolžan neskončno ponavljati istih argumentov. Dolžan je ponuditi najboljšo možno oskrbo in jasno izraziti svoje strokovno mnenje. Kar pacient s tem naredi, je pacientova odgovornost.

Sklep

Zdravniki niso izolirani od širših družbenih procesov. Protiznanstveni diskurz, ki ga srečujejo v ambulantah, ne nastaja tam, temveč prihaja iz družbenih omrežij, organiziranih gibanj in političnega diskurza. Zdravniki so na sprejemni strani problema, ki ga niso povzročili in ki ga sami ne morejo rešiti.

Razumevanje mehanizmov je predpogoj za učinkovit odziv, ne pa njegova garancija. Tudi ko razumemo, zakaj pacient verjame dezinformacijam, ga morda ne moremo prepričati. Cilj ni nujno sprememba mnenja, temveč ohranitev odnosa, ki omogoča nadaljnjo oskrbo.

Zgodba Elle Al-Shamahi ni le zgodba o ceni resnice, temveč tudi o možnosti spremembe. Ella je spremenila svoje prepričanje, čeprav jo je to stalo skoraj vsega. To je bilo mogoče, ker je imela v sebi nekaj, kar je bilo močnejše od potrebe po pripadnosti: radovednost, poštenost in pripravljenost slediti dokazom. Te lastnosti so rezultat vzgoje, izobraževanja in zgledov – in nekaj, kar lahko zdravniki izkazujejo s svojo prakso in pripravljenostjo na potrpežljiv dialog.

Literatura

• Al-Shamahi, E. (2025, 22. september). I’m a former creationist. Here’s why ‘follow the science’ failed. The Washington Post. https://www.washingtonpost.com/opinions/2025/09/22/muslim-missionary-evolutionary-biologist-human/

• Costello, T. H., Pennycook, G., & Rand, D. G. (2024). Durably reducing conspiracy beliefs through dialogues with AI. Science, 385(6714), 1222–1227.

• Douglas, K. M., Sutton, R. M., & Cichocka, A. (2017). The Psychology of Conspiracy Theories. Current Directions in Psychological Science, 26(6), 538–542.

• European Commission. (2025). Special Eurobarometer 546: European citizens’ knowledge and attitudes towards science and technology. Directorate-General for Research and Innovation.

• Fernbach, P. M., Light, N., Scott, S. E., Inbar, Y., & Rozin, P. (2019). Extreme opponents of genetically modified foods know the least but think they know the most. Nature Human Behaviour, 3(3), 251–256.

• Gottschall, J. (2012). The Storytelling Animal: How Stories Make Us Human. Houghton Mifflin Harcourt.

• Kahan, D. M. (2017). Misconceptions, Misinformation, and the Logic of Identity-Protective Cognition. Cultural Cognition Project Working Paper Series, No. 164.

• Regazzi, L., Miani, A., Castaldelli-Maia, J. M., & Damiani, G. (2023). Conspiracy beliefs and COVID-19 vaccination in 17 European countries: Evidence from the European Social Survey. European Journal of Public Health, 33(Suppl. 2), ckad160.

• Rozenblit, L., & Keil, F. (2002). The misunderstood limits of folk science: An illusion of explanatory depth. Cognitive Science, 26(5), 521–562.

Sestavek je bil izvorno objavljen v:
13. slovensko srečanje o klinični farmakologiji: varna uporaba zdravil : zbornik prispevkov : Domus Medica, Ljubljana, 23. januar 2026
Ljubljana : Slovensko zdravniško društvo, Sekcija za klinično toksikologijo : Univerzitetni klinični center, Center za klinično toksikologijo in farmakologijo, 2026. ISBN - 978-961-7092-87-5 COBISS.SI-ID - 260966403

Subscribe now