<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/" xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" version="2.0" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:googleplay="http://www.google.com/schemas/play-podcasts/1.0"><channel><title><![CDATA[Anatomija vednosti / Kvarkadabra]]></title><description><![CDATA[Smo tolmači znanosti in družbe za tiste, ki jezika stroke morda ne govorijo tekoče, a želijo razumeti širši smisel.]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net</link><image><url>https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Q6pP!,w_256,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F24fde037-b904-4e5f-abac-3528c6693f17_805x805.png</url><title>Anatomija vednosti / Kvarkadabra</title><link>https://beri.kvarkadabra.net</link></image><generator>Substack</generator><lastBuildDate>Sun, 22 Nov 2026 05:52:02 GMT</lastBuildDate><atom:link href="https://beri.kvarkadabra.net/feed" rel="self" type="application/rss+xml"/><copyright><![CDATA[Sašo Dolenc]]></copyright><language><![CDATA[en]]></language><webMaster><![CDATA[sasod@substack.com]]></webMaster><itunes:owner><itunes:email><![CDATA[sasod@substack.com]]></itunes:email><itunes:name><![CDATA[Sašo Dolenc]]></itunes:name></itunes:owner><itunes:author><![CDATA[Sašo Dolenc]]></itunes:author><googleplay:owner><![CDATA[sasod@substack.com]]></googleplay:owner><googleplay:email><![CDATA[sasod@substack.com]]></googleplay:email><googleplay:author><![CDATA[Sašo Dolenc]]></googleplay:author><itunes:block><![CDATA[Yes]]></itunes:block><item><title><![CDATA[Je umetna inteligenca pravkar rešila največji problem matematike?]]></title><description><![CDATA[V enem samem dnevu sta se pojavila dva domnevna dokaza Riemannove hipoteze, enega je matematik razvil z umetno inteligenco, drugega je napisal &#269;lovek.]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/je-umetna-inteligenca-pravkar-resila</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/je-umetna-inteligenca-pravkar-resila</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Fri, 20 Nov 2026 22:59:26 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Ag3D!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fffc3cf81-65b1-4087-ae9a-f372d44d4284_1672x941.png" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Ag3D!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fffc3cf81-65b1-4087-ae9a-f372d44d4284_1672x941.png" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Ag3D!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fffc3cf81-65b1-4087-ae9a-f372d44d4284_1672x941.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Ag3D!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fffc3cf81-65b1-4087-ae9a-f372d44d4284_1672x941.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Ag3D!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fffc3cf81-65b1-4087-ae9a-f372d44d4284_1672x941.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Ag3D!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fffc3cf81-65b1-4087-ae9a-f372d44d4284_1672x941.png 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Ag3D!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fffc3cf81-65b1-4087-ae9a-f372d44d4284_1672x941.png" width="1456" height="819" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/ffc3cf81-65b1-4087-ae9a-f372d44d4284_1672x941.png&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:819,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:1959681,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/png&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/i/225861377?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fffc3cf81-65b1-4087-ae9a-f372d44d4284_1672x941.png&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Ag3D!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fffc3cf81-65b1-4087-ae9a-f372d44d4284_1672x941.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Ag3D!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fffc3cf81-65b1-4087-ae9a-f372d44d4284_1672x941.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Ag3D!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fffc3cf81-65b1-4087-ae9a-f372d44d4284_1672x941.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Ag3D!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fffc3cf81-65b1-4087-ae9a-f372d44d4284_1672x941.png 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>Matemati&#269;ni svet je danes, 20. novembra 2026, presenetila novica, ki bi lahko pomenila enega najve&#269;jih prebojev v zgodovini matematike. Levent Alp&#246;ge, matematik, zaposlen v podjetju Anthropic, je objavil, da mu je s pomo&#269;jo umetne inteligence Claude uspelo dokazati Riemannovo hipotezo. Gre za znameniti matemati&#269;ni problem, ki ga &#382;e 167 let nih&#269;e ni znal re&#353;iti. &#268;e se bo izkazalo, da dokaz dr&#382;i, bo to zgodovinski dose&#382;ek.</p><p>Riemannova hipoteza je verjetno najbolj znan nere&#353;en problem v matematiki. Leta 1859 jo je postavil nem&#353;ki matematik Bernhard Riemann, povezana pa je s pra&#353;tevili. To so naravna &#353;tevila, ve&#269;ja od ena, ki so deljiva samo z ena in sama s seboj, denimo 2, 3, 5, 7 in 11. Pra&#353;tevila so osnovni gradniki vseh naravnih &#353;tevil, ve&#269;jih od ena, vendar se po &#353;tevilski premici pojavljajo na videz brez posebnega reda. Riemann je odkril presenetljivo povezavo med njihovo razporeditvijo in lastnostmi posebne matemati&#269;ne funkcije. Njegova domneva, ki je doslej nih&#269;e ni znal dokazati, bi omogo&#269;ila precej natan&#269;nej&#353;e razumevanje zakonitosti v razporeditvi pra&#353;tevil.</p><p>Kako zahteven je problem, pove tudi dejstvo, da ga je Clayev matemati&#269;ni in&#353;titut uvrstil med sedem najpomembnej&#353;ih matemati&#269;nih problemov novega tiso&#269;letja. Za njegovo re&#353;itev je razpisana nagrada v vi&#353;ini milijona dolarjev. Napredek pri dokazovanju je bil tako po&#269;asen, da se &#353;tevilni vrhunski matematiki problema sploh niso lotevali, saj ni bilo videti obetavne poti do re&#353;itve.</p><p>Zdaj Alp&#246;ge trdi, da je v sodelovanju z umetno inteligenco na&#353;el prav tak&#353;no pot. &#352;e ve&#269;, po njegovih besedah je dokazal celo posplo&#353;eno Riemannovo hipotezo, ki je precej &#353;ir&#353;a od prvotne domneve. &#268;e bi dokaz obveljal, bi s tem naenkrat dobili potrditev &#353;tevilnih drugih matemati&#269;nih rezultatov, ki danes veljajo le ob predpostavki, da je ta hipoteza pravilna.</p><p>V svoji objavi Alp&#246;ge opisuje tudi nenavadno izku&#353;njo sodelovanja s Claudom. Sam je raziskovanje usmerjal in povezoval matemati&#269;ne ideje, vendar ga je umetna inteligenca proti koncu za&#269;ela prehitevati. &#187;Claude me je tik pred ciljem dale&#269; prehitel,&#171; priznava. Nato slikovito dodaja, da je model proti koncu &#187;letel, plesal in se iskril&#171;. Pravi, da ga je Claude z nekaterimi matemati&#269;nimi zamislimi povsem osupnil.</p><p>Do odlo&#269;ilnega preboja naj bi pri&#353;lo v nedeljo pozno zve&#269;er. Alp&#246;ge je tedaj pisal Dariu Amodeiju, direktorju Anthropica, in sporo&#269;ilo za&#269;el previdno: &#187;Hipoteti&#269;no, &#269;e bi jaz ...&#171; Nato je vpra&#353;al, ali sme odkritje javno predstaviti. Pojasnjuje, da so morali pri objavi upo&#353;tevati dolo&#269;ene omejitve, vendar sam ni &#382;elel ve&#269; odla&#353;ati. Riemannova hipoteza je bila zanj &#382;e od otro&#353;tva eden najpomembnej&#353;ih intelektualnih ciljev.</p><p>Posebnost objave je tudi v tem, da domnevnega dokaza ni predstavil v obliki obi&#269;ajnega matemati&#269;nega &#269;lanka. Namesto tega je objavil pribli&#382;no 17 milijonov vrstic ra&#269;unalni&#353;ke kode v jeziku Lean, ki omogo&#269;a strogo preverjanje matemati&#269;nih dokazov. Tak&#353;en sistem lahko preveri vsak posamezen logi&#269;ni korak in ugotovi, ali sklepanje res dr&#382;i.</p><p>Alp&#246;ge pojasnjuje, da je dokaz izjemno dolg in da vseh uporabljenih matemati&#269;nih idej &#353;e ni uspel v celoti razumeti. Zamisel, da bi objavil ogromno, skoraj neberljivo besedilo, se mu ni zdela smiselna. V opombi celo hudomu&#353;no omenja, da je s Claudom ustvaril ve&#269; kot 250.000 strani besedila, ki naj bi pojasnjevalo dokaz. Claude je temu izdelku ljubkovalno rekel kar &#187;knjiga o posplo&#353;eni Riemannovi hipotezi&#171;. Alp&#246;ge se je zato odlo&#269;il, da za zdaj objavi samo formalizirani dokaz, pozneje pa posku&#353;a argumente razumeti, poenostaviti in predstaviti v obi&#269;ajni matemati&#269;ni obliki.</p><h3>Prva neodvisna preverjanja so &#382;e uspela</h3><p>V nekaj urah po objavi so se matematiki in strokovnjaki za Lean po svetu lotili preverjanja obse&#382;ne ra&#269;unalni&#353;ke kode. Kot poro&#269;a revija <em>Quanta Magazine</em>, je matematik Andrew Sutherland z MIT prvi uspe&#353;no prevedel in preveril dokaz v sistemu Lean. Kmalu za njim je to uspelo tudi Simonu DeDeu z univerze Carnegie Mellon, Sutherland pa je preverjanje ponovil &#353;e z drugo razli&#269;ico sistema.</p><p>To je pomemben korak. Pomeni, da ra&#269;unalni&#353;ki sistem sprejme objavljeno zaporedje formalnih matemati&#269;nih sklepov. Vendar samo uspe&#353;no preverjanje kode &#353;e ne zagotavlja, da je Riemannova hipoteza res dokazana. Strokovnjaki morajo med drugim preveriti, ali so vsi matemati&#269;ni pojmi opredeljeni pravilno, ali dokaz res obravnava zahtevano trditev in ali niso bile uporabljene kak&#353;ne nedopustne bli&#382;njice. Zato izvajajo &#353;e dodatne neodvisne preizkuse.</p><p>Prvi odzivi uglednih matematikov ka&#382;ejo na veliko zanimanje, pa tudi na razli&#269;ne poglede glede novega na&#269;ina dokazovanja. James Maynard z Oxforda, prejemnik Fieldsove medalje, je za New York Times ocenil, da je 98- ali 99-odstotno prepri&#269;an o pravilnosti dokaza. Terence Tao, prav tako prejemnik Fieldsove medalje, je na svojem blogu opozoril, da je Alp&#246;gejev domnevni dokaz izjemno obse&#382;en in da uporablja nekatere najzahtevnej&#353;e dose&#382;ke sodobne matematike, med drugim Langlandsov program in aritmeti&#269;no geometrijo. Pri&#269;akuje, da bo razumevanje matemati&#269;nih idej v ozadju dokaza zahtevalo precej &#269;asa. Bolj kriti&#269;en do na&#269;ina objave je bil Brian Conrad s Stanforda, ki je ostro nasprotoval Alp&#246;gejevi odlo&#269;itvi, da predstavi dokaz, ki ga &#353;e sam ne razume v celoti.</p><p>Pri tem se odpira zanimivo vpra&#353;anje. Ra&#269;unalnik lahko preveri, ali posamezni logi&#269;ni koraki dr&#382;ijo, vendar to &#353;e ne pomeni, da ljudje razumemo matemati&#269;no idejo, ki povezuje celoten dokaz. Matematiki namre&#269; od dobrega dokaza pri&#269;akujejo tudi pojasnilo, zakaj nekaj velja. Prav tak&#353;no razumevanje pogosto omogo&#269;i nova odkritja in povezave z drugimi podro&#269;ji.</p><h3>&#352;e ve&#269;je presene&#269;enje: pojavil se je tudi &#269;love&#353;ki dokaz</h3><p>Medtem ko so strokovnjaki preverjali Alp&#246;gejevo kodo, se je zgodilo nekaj &#353;e bolj nepri&#269;akovanega. Matematik Ravi Vakil, profesor na Stanfordu in predsednik Ameri&#353;kega matemati&#269;nega dru&#353;tva, je objavil, da je matematik Alessandro Masullo pripravil povsem neodvisen dokaz posplo&#353;ene Riemannove hipoteze. In to brez uporabe umetne inteligence.</p><p>Njegov rokopis z naslovom <em>The Music of the Primes</em> (Glasba pra&#353;tevil) obsega pribli&#382;no 940 strani. &#381;e ve&#269; mesecev ga podrobno pregleduje matematik Brian Conrad s Stanforda, ki je bil tudi Masullov doktorski mentor. Po njegovi oceni je dokaz matemati&#269;no prepri&#269;ljiv in brez ve&#269;jih vrzeli, &#269;eprav besedilo &#353;e potrebuje popravke in dodatno preverjanje.</p><p>Prvotni na&#269;rt je bil, da bi Masullo prihodnje leto posvetil urejanju in dodatnemu preverjanju besedila, preden bi ga javno predstavil. Toda po Alp&#246;gejevi objavi so se odlo&#269;ili, da rokopis nemudoma objavijo in omogo&#269;ijo &#353;ir&#353;i matemati&#269;ni skupnosti, da ga za&#269;ne preu&#269;evati.</p><p>Tako sta se istega dne pojavila dva povsem neodvisna predloga re&#353;itve enega najve&#269;jih matemati&#269;nih problemov. Prvi je nastal v sodelovanju &#269;loveka in umetne inteligence ter je zapisan v obliki ra&#269;unalni&#353;ko preverljive kode. Drugi je nastal po tradicionalni poti in je predstavljen v obi&#269;ajnem matemati&#269;nem jeziku. Nobeden &#353;e ni dokon&#269;no potrjen. &#268;e pa bi se izkazalo, da sta oba pravilna, bi bila izjemno zanimiva tudi primerjava njunih metod.</p><h3>Kaj vse to pomeni za prihodnost matematike?</h3><p>Novica prihaja ob koncu izjemnega leta za umetno inteligenco v matematiki. &#352;e pred kratkim so jezikovni modeli delali napake pri razmeroma preprostih matemati&#269;nih nalogah, zdaj pa vse pogosteje sodelujejo pri zahtevnih raziskavah. Alp&#246;ge je &#382;e poleti s pomo&#269;jo Clauda na&#353;el protiprimer, ki je ovrgel razli&#269;ico dolgoletne Jacobijeve domneve. V zadnjih mesecih so se pojavili tudi odmevni rezultati pri Navier&#8211;Stokesovih ena&#269;bah, ki opisujejo gibanje teko&#269;in in plinov. Prav danes sta Alp&#246;ge in matematik Tristan Buckmaster predstavila &#353;e domnevni dokaz, da lahko re&#353;itve teh ena&#269;b v treh dimenzijah razvijejo singularnost tudi brez zunanjih sil. Tudi ta rezultat je nastal z obse&#382;no pomo&#269;jo umetne inteligence in je formaliziran v sistemu Lean. &#268;e bo potrjen, bi lahko pomenil re&#353;itev &#353;e enega od sedmih najve&#269;jih matemati&#269;nih problemov novega tiso&#269;letja. Napredek je tako hiter, da se matematiki vse pogosteje spra&#353;ujejo, kako bo umetna inteligenca spremenila njihovo delo.</p><p>Posebej zanimiv je osebni ton Alp&#246;gejeve objave. Riemannovo hipotezo je &#382;elel re&#353;iti &#382;e kot &#353;tudent in se je desetletja pripravljal na spopad s tem problemom. Zdaj priznava, da ob morebitni re&#353;itvi ob&#269;uti tudi nekak&#353;no &#382;alost, saj izgublja problem, ki je dolga leta usmerjal njegovo raziskovanje. Hkrati pa ga je sodelovanje z umetno inteligenco navdalo z ob&#269;udovanjem. Prepri&#269;an je, da smo morda &#353;ele na za&#269;etku obdobja, v katerem bomo s pomo&#269;jo strojev odkrivali zakonitosti, ki si jih danes &#353;e ne znamo predstavljati.</p><p>Za zdaj torej &#353;e ne vemo, ali je eden najve&#269;jih odprtih problemov matematike res re&#353;en. Prvi ra&#269;unalni&#353;ki preizkusi so spodbudni, vendar bo za dokon&#269;no oceno potrebnega &#353;e veliko dela. Tudi drugi, neodvisni dokaz za zdaj ostaja predlog, ki ga mora matemati&#269;na skupnost temeljito preveriti.</p><p>Toda ne glede na razplet je dana&#353;nji dan &#382;e razkril nekaj pomembnega. Umetna inteligenca postaja vse zmogljivej&#353;e orodje matemati&#269;nega raziskovanja, ob tem pa se spreminja tudi na&#269;in, kako nastajajo in se preverjajo matemati&#269;ni dokazi. &#268;e se bo Alp&#246;gejev rezultat izkazal za pravilnega, bo pokazal, da lahko sodelovanje &#269;loveka in umetne inteligence pripelje do re&#353;itev, ki so bile doslej nedosegljive.</p><p>Ob tem se odpira &#353;e globlje vpra&#353;anje: kako se bo spremenila znanost, &#269;e bo umetna inteligenca sposobna odkrivati in dokazovati matemati&#269;ne zakonitosti, ki jih ljudje sami &#353;e ne znamo razumeti?</p><p><em>Opomba: Dogajanje se razvija izjemno hitro, nove informacije in strokovni odzivi pa se pojavljajo skoraj iz ure v uro.</em></p><h3>Viri in nadaljnje branje</h3><ul><li><p><a href="https://alpo.ge/remark.pdf">Levent Alp&#246;ge: izvirna izjava o domnevnem dokazu Riemannove hipoteze</a>, 20. 11. 2026.</p></li><li><p><a href="https://terrytao.wordpress.com/2026/11/20/unforced-euler-singularity-unforced-navier-stokes-singularity-and-the-generalized-riemann-hypothesis/">Terence Tao: Unforced Euler singularity, unforced Navier-Stokes singularity, and the Generalized Riemann Hypothesis</a>, 20. 11. 2026.</p></li><li><p><a href="https://www.quantamagazine.org/updates/transformation/">Quanta Magazine: Transformation &#8211; As mathematicians race to verify AI Riemann proof, a human proof emerges</a>, 20. 11. 2026.</p></li><li><p><a href="https://math216.wordpress.com/2026/11/20/hurried-announcement-alessandro-masullo-grh/">Ravi Vakil: Hurried Announcement &#8211; Alessandro Masullo GRH</a>, 20. 11. 2026.</p><p></p><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p></li></ul>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Skrivnost slovenske farmacije]]></title><description><![CDATA[Kaj se skriva za enim najve&#269;jih uspehov slovenskega gospodarstva?]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/skrivnost-slovenske-farmacije</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/skrivnost-slovenske-farmacije</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Fri, 13 Nov 2026 07:01:44 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!8--Y!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F561547ef-621f-4cc1-abff-b38af0d43468_1672x941.png" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!8--Y!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F561547ef-621f-4cc1-abff-b38af0d43468_1672x941.png" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!8--Y!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F561547ef-621f-4cc1-abff-b38af0d43468_1672x941.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!8--Y!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F561547ef-621f-4cc1-abff-b38af0d43468_1672x941.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!8--Y!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F561547ef-621f-4cc1-abff-b38af0d43468_1672x941.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!8--Y!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F561547ef-621f-4cc1-abff-b38af0d43468_1672x941.png 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!8--Y!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F561547ef-621f-4cc1-abff-b38af0d43468_1672x941.png" width="1456" height="819" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/561547ef-621f-4cc1-abff-b38af0d43468_1672x941.png&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:819,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:2302361,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/png&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/i/224711638?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F561547ef-621f-4cc1-abff-b38af0d43468_1672x941.png&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!8--Y!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F561547ef-621f-4cc1-abff-b38af0d43468_1672x941.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!8--Y!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F561547ef-621f-4cc1-abff-b38af0d43468_1672x941.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!8--Y!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F561547ef-621f-4cc1-abff-b38af0d43468_1672x941.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!8--Y!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F561547ef-621f-4cc1-abff-b38af0d43468_1672x941.png 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>Molekula aspirina ima 21 atomov. Kemik jo lahko sestavi v laboratoriju, postopek zapi&#353;e in drugi kemiki ga ponovijo kjerkoli na svetu. Adalimumab, zdravilo za revmatoidni artritis in Crohnovo bolezen, ima pribli&#382;no 20.000 atomov. Gre za protitelo, veliko beljakovino, ki je s kemijskimi postopki v industrijskem obsegu prakti&#269;no ni mogo&#269;e sestaviti. Za njeno proizvodnjo uporabljajo &#382;ive celice, tudi pri nas v Meng&#353;u.</p><p>Skoraj vedno so to celice iz jaj&#269;nikov kitajskega hr&#269;ka, potomke tistih, ki so jih leta 1957 v ameri&#353;kem laboratoriju odvzeli neki samici. Z genskim in&#382;enirstvom so jih nau&#269;ili izdelovati &#269;love&#353;ka protitelesa, zdaj pa se mno&#382;ijo v velikih posodah, imenovanih bioreaktorji. Celica verigi aminokislin doda &#353;e razvejene verige sladkorjev, od katerih je odvisno, kako dolgo bo zdravilo ostalo v krvi in kako se bo nanj odzval imunski sistem. Kak&#353;ne bodo te verige, dolo&#269;ajo geni, pa tudi temperatura, kisik, kislost in hranila v posodi. Iz istega genskega zapisa nastane ob nekoliko druga&#269;nih razmerah malo druga&#269;no zdravilo.</p><p>Ko pote&#269;e patent za originalno zdravilo, ki mu pravimo tudi inovativno, lahko drugo podjetje izdela generik, zdravilo z isto u&#269;inkovino in enakim terapevtskim u&#269;inkom. Tak primer je aspirin. Ker so proizvodni postopki originalnega zdravila &#353;e vedno lahko patentno za&#353;&#269;iteni, mora proizvajalec generika pogosto razviti druga&#269;no pot do iste u&#269;inkovine. Pri biolo&#353;kih zdravilih gre za podoben izziv. Novi proizvajalec mora originalno zdravilo podrobno analizirati, nato z lastnimi celicami in lastnim proizvodnim postopkom dose&#269;i primerljiv rezultat. Ker se tudi posamezne serije originalnega biolo&#353;kega zdravila nekoliko razlikujejo, mora dokazati, da je njegovo zdravilo po klju&#269;nih lastnostih dovolj podobno originalu ter da med njima ni klini&#269;no pomembnih razlik v varnosti in u&#269;inkovitosti. Takim zdravilom pravimo podobna biolo&#353;ka zdravila.</p><p>Razvoj tak&#353;nih postopkov zahteva tudi znanje, ki ga ni mogo&#269;e v celoti zapisati v navodila. Mad&#382;arsko-britanski kemik in filozof Michael Polanyi je tak&#353;nemu znanju rekel tiho znanje in ga strnil v misel, da vemo ve&#269;, kot znamo povedati. Kolesar ne ra&#269;una sil in navorov, a se vseeno ne prevrne. Podobno tudi razvoj zahtevnega proizvodnega postopka temelji na izku&#353;njah strokovnjakov, ki znajo predvideti, kje se lahko pojavijo te&#382;ave in kako jih prepre&#269;iti. Njihova naloga je razviti postopek, pri katerem so klju&#269;ni parametri pod nadzorom, odstopanja pa pravo&#269;asno zaznana, ne glede na to, kdo vodi proizvodnjo. Farmacija je ena najbolj dokumentiranih industrij na svetu, v njej je vsak korak zapisan in podpisan. Toda za to natan&#269;no urejenostjo so desetletja poskusov, izku&#353;enj in re&#353;evanja problemov.</p><p>Najbolj se to poka&#382;e, ko postopek zapusti laboratorij. Celice, ki dobro uspevajo v dvolitrski posodi, se v 2000-litrskem bioreaktorju znajdejo v drugem svetu. Me&#353;anje, dovajanje kisika in odvajanje toplote se s prostornino ne spreminjajo sorazmerno, zato na dnu posode morda vladajo druga&#269;ne razmere kot pri vrhu. Pasti skriva tudi navadna tableta. Molekule iste u&#269;inkovine se lahko zlo&#382;ijo v razli&#269;ne kristalne oblike, ki se v prebavilih raztapljajo razli&#269;no hitro. Leta 1998 se je v proizvodnji ritonavirja, zdravila proti virusu hiv, ki je bilo takrat &#382;e dve leti na trgu, nenadoma pojavila nova, stabilnej&#353;a, a precej slab&#353;e topna kristalna oblika. Ker so mikroskopska semena te nove oblike kontaminirala proizvodne obrate in onemogo&#269;ila nastanek prvotne oblike, je moral proizvajalec kapsule umakniti s trga.</p><p>Slovenska farmacevtska industrija zdaj zdru&#382;uje ve&#269; zahtevnih proizvodnih in razvojnih dejavnosti. Krka in Lek imata dolgo tradicijo razvoja in proizvodnje generi&#269;nih zdravil, tudi zahtevnih tabletnih formulacij, pri katerih je treba zagotoviti stabilnost razli&#269;nih u&#269;inkovin. Lek, ki je zdaj del Sandoza, razvija in izdeluje tudi podobna biolo&#353;ka zdravila. Novartis pri nas proizvaja inovativna zdravila, od leta 2025 pa v Meng&#353;u tudi virusne vektorje, s katerimi genske terapije v celice prina&#353;ajo zdravilne gene.</p><p>Farmacevtska zgodovina Meng&#353;a sega v sredino petdesetih let prej&#353;njega stoletja, ko so tam v velikih kotlih gojili plesni, ki izlo&#269;ajo penicilin. Ob biotehnolo&#353;ki proizvodnji se je razvijala tudi kemijska sinteza. Sledili so novi izdelki in tehnologije, od drugih mikroorganizmov in sesalskih celic do dana&#353;njih virusnih vektorjev. Vmes se je zamenjala dr&#382;ava, leta 2002 je Lek postal del Novartisa, leta 2023 pa se je Sandoz od Novartisa lo&#269;il. Menjali so se lastniki, imena in izdelki, znanje o razvoju zahtevnih proizvodnih postopkov pa se je skozi sedem desetletij prena&#353;alo med generacijami in nenehno nadgrajevalo.</p><p>Znanje, ki omogo&#269;a razvoj zahtevnih zdravil, je porazdeljeno med ljudi, ki so se z leti nau&#269;ili skupaj re&#353;evati probleme. Zato ga ni mogo&#269;e preprosto preseliti drugam. Toda tak&#353;no znanje se ohranja in razvija le ob novih zahtevnih nalogah. Prav zato je pomembno, da se v Sloveniji poleg proizvodnje nadaljuje tudi razvoj novih postopkov in tehnologij. Tak&#353;ne nalo&#382;be prina&#353;ajo ve&#269; kot nova delovna mesta: ustvarjajo okolje, v katerem se znanje kopi&#269;i in nadgrajuje, kar privablja nove zahtevne projekte.</p><p>Nove mo&#382;nosti odpira tudi umetna inteligenca. Vsaka proizvodna serija ustvari podatke, v katerih ra&#269;unalni&#353;ki modeli lahko odkrivajo vzorce in povezave, ki jih je bilo do zdaj te&#382;ko prepoznati. Del znanja, ki je bilo vezano na izku&#353;nje ljudi, tako postaja la&#382;je prenosljiv. Toda uporaba tak&#353;nih modelov zahteva skrbno preverjanje in nadzor. V prihodnosti bodo zato vse pomembnej&#353;i strokovnjaki, ki znajo nove tehnologije razvijati, prilagajati in presojati njihovo zanesljivost.</p><p>Slovenska farmacija danes temelji na znanju, ki se je kopi&#269;ilo skozi desetletja. Tovarno je mogo&#269;e zgraditi, opremo kupiti in prevzeti &#382;e razvite proizvodne postopke. Toda sposobnosti razvijanja novih postopkov ni mogo&#269;e preprosto prenesti skupaj z opremo in navodili. Nastaja tam, kjer strokovnjaki skupaj i&#353;&#269;ejo re&#353;itve za vedno nove in zahtevnej&#353;e probleme.</p><p>https://www.delo.si/mnenja/kolumne/skrivnost-slovenske-farmacije</p><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Ujetniki sebičnega gena]]></title><description><![CDATA[Kako nam znanstvene metafore pomagajo razumeti svet in zakaj lahko postanemo ujetniki njihovih uspehov]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/ujetniki-sebicnega-gena</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/ujetniki-sebicnega-gena</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Fri, 30 Oct 2026 07:36:36 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2vB9!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F14a831a5-9332-47e2-b01a-9ebb79315fc9_1677x938.png" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2vB9!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F14a831a5-9332-47e2-b01a-9ebb79315fc9_1677x938.png" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2vB9!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F14a831a5-9332-47e2-b01a-9ebb79315fc9_1677x938.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2vB9!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F14a831a5-9332-47e2-b01a-9ebb79315fc9_1677x938.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2vB9!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F14a831a5-9332-47e2-b01a-9ebb79315fc9_1677x938.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2vB9!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F14a831a5-9332-47e2-b01a-9ebb79315fc9_1677x938.png 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2vB9!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F14a831a5-9332-47e2-b01a-9ebb79315fc9_1677x938.png" width="1456" height="814" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/14a831a5-9332-47e2-b01a-9ebb79315fc9_1677x938.png&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:814,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:2819283,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/png&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/i/222748055?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F14a831a5-9332-47e2-b01a-9ebb79315fc9_1677x938.png&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2vB9!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F14a831a5-9332-47e2-b01a-9ebb79315fc9_1677x938.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2vB9!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F14a831a5-9332-47e2-b01a-9ebb79315fc9_1677x938.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2vB9!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F14a831a5-9332-47e2-b01a-9ebb79315fc9_1677x938.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2vB9!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F14a831a5-9332-47e2-b01a-9ebb79315fc9_1677x938.png 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>Pred petdesetimi leti je iz&#353;la knjiga, ki je mo&#269;no vplivala na na&#353;e razumevanje &#382;ivljenja. Britanski biolog Richard Dawkins je leta 1976 v <em>Sebi&#269;nem genu</em> predlagal preprost, a daljnose&#382;en obrat v razmi&#353;ljanju: namesto da bi evolucijo opazovali z vidika organizmov, ki se borijo za pre&#382;ivetje, jo poskusimo razumeti z vidika genov, ki se prena&#353;ajo iz roda v rod. &#381;iva bitja so v tej zgodbi postala za&#269;asna prevozna sredstva, s katerimi si geni zagotavljajo prihodnost.</p><p>Dawkins je spoznanja evolucijske biologije povezal v izjemno prepri&#269;ljivo pripoved. Z njo je &#353;ir&#353;emu ob&#269;instvu pribli&#382;al tudi razlago navideznega paradoksa nesebi&#269;nega vedenja v naravi. Kako je mogo&#269;e, da je naravni izbor ohranil lastnosti, zaradi katerih se &#382;ival izpostavlja nevarnosti, da bi za&#353;&#269;itila svoje sorodnike? Kar je z vidika posameznika videti kot &#382;rtvovanje, lahko pove&#269;a mo&#382;nosti za ohranitev genov, katerih kopije nosijo tudi sorodniki. Sebi&#269;nost genov je tako pomagala pojasniti nesebi&#269;nost organizmov.</p><p>Prav izjemen uspeh te knjige pa postavlja vpra&#353;anje, ki sega dale&#269; onkraj biologije. Kaj se zgodi, ko znanstvena prispodoba postane tako vplivna, da jo za&#269;nemo dojemati kot neposreden opis resni&#269;nosti in pozabimo na njen metafori&#269;ni izvor?</p><p>O metaforah v znanosti obi&#269;ajno razmi&#353;ljamo kot o pripomo&#269;kih za razlago. Znanstveniki naj bi naravo opisovali z meritvami in ena&#269;bami, prispodobe pa uporabili &#353;ele takrat, ko je treba spoznanja pribli&#382;ati javnosti. Vendar zgodovina znanosti ka&#382;e, da imajo metafore precej pomembnej&#353;o vlogo. Ko so bili urni mehanizmi vrhunec tehnike, so si znanstveniki vesolje predstavljali kot velikansko uro. Z razvojem parnih strojev so v ospredje stopili pojmi energije, toplote in izkoristka. V dobi ra&#269;unalnikov so mo&#382;gani postali procesorji informacij, DNK pa program, po katerem nastane organizem. Tak&#353;ne podobe so odpirale nova raziskovalna vpra&#353;anja in usmerjale iskanje odgovorov. Metafore so tako sodelovale &#382;e pri nastajanju znanja.</p><p>Kako globoko se lahko prispodobe zasidrajo v znanstveno mi&#353;ljenje, ka&#382;e jezik molekularne biologije. Gen se prepi&#353;e, nastali zapis se prevede v beljakovino, celica bere genetsko kodo, mutacijo pa si lahko predstavljamo kot nekak&#353;no tipkarsko napako. Biologija je pre&#382;eta s prispodobami iz sveta pisanja, branja in jezika, vendar se njihovega metafori&#269;nega izvora skoraj ne zavedamo ve&#269;. Postale so natan&#269;no opredeljeni strokovni izrazi. O sebi&#269;nem genu &#353;e razmi&#353;ljamo kot o prispodobi, genetski zapis pa razumemo kot nekaj povsem samoumevnega. Najvplivnej&#353;e metafore so tako pogosto prav tiste, ki jih ne opazimo ve&#269;, ker so postale del obi&#269;ajnega jezika znanosti.</p><p>Tak&#353;ne predstave vplivajo tudi na pri&#269;akovanja o tem, kaj bomo z raziskavami odkrili. Ob koncu prej&#353;njega stoletja je podoba genoma kot knjige z navodili za izdelavo &#269;loveka spodbujala prepri&#269;anje, da bomo z razvozlavanjem njegovega zapisa razumeli delovanje telesa in vzroke bolezni. Toda raziskave &#269;love&#353;kega genoma so razkrile precej bolj zapleteno sliko. Izkazalo se je, da imamo ljudje presenetljivo malo genov, ki kodirajo beljakovine. Le pribli&#382;no toliko kot drobna glista. Zapletenosti &#269;loveka torej ni mogo&#269;e pojasniti zgolj s &#353;tevilom genov. Pomembno je tudi, kdaj in kako se izra&#382;ajo, kako sodelujejo med seboj in z drugimi sestavnimi deli celice ter kako na razvoj vpliva okolje. Poznati vse &#269;rke genetskega zapisa &#353;e zdale&#269; ne pomeni razumeti zgodbe, ki nastaja iz njih.</p><p>Prav tu se skriva zanimiv paradoks. Uspe&#353;na metafora znanstvenikom lahko odpre povsem nov pogled na raziskovani pojav ter jih usmeri k vpra&#353;anjem in odkritjem, do katerih bi sicer te&#382;ko pri&#353;li. Toda njeni uspehi lahko hkrati utrjujejo prepri&#269;anje, da svet res deluje tako, kot ga opisuje prispodoba. Mehanska predstava vesolja je bila tako vplivna, da so fiziki dolgo iskali mehanske razlage tudi tam, kjer se je pozneje izkazalo, da niso ustrezne. Celo za &#353;irjenje svetlobe so predpostavili poseben medij, ki naj bi zapolnjeval prostor. Najtrdovratnej&#353;e omejitve na&#353;ega mi&#353;ljenja lahko tako izvirajo prav iz predstav, ki so nam dolgo zelo dobro slu&#382;ile.</p><p>Bi se tej pasti lahko izognili tako, da bi metafore preprosto opustili? Ne, saj so prispodobe nepogre&#353;ljiv del znanstvenega mi&#353;ljenja. Pomagajo nam oblikovati pojme, postavljati raziskovalna vpra&#353;anja in razvijati razlage. Pomembno pa je, da se zavedamo njihovih omejitev in znamo isti pojav pogledati z razli&#269;nih zornih kotov. Gen kot sebi&#269;ni replikator osvetli dolo&#269;ene vidike naravnega izbora, organizem kot dejaven soustvarjalec lastnega razvoja pa druge. Pogleda si ne nasprotujeta nujno. Prav njuno dopolnjevanje nam lahko omogo&#269;i bolj&#353;e razumevanje &#382;ivljenja.</p><p>Na koncu <em>Sebi&#269;nega gena</em> je Dawkins predstavil &#353;e eno zamisel. Po analogiji z genom je uvedel pojem mema, enote kulturnega prenosa, ki se &#353;iri s posnemanjem in se lahko ohranja ne glede na svojo resni&#269;nost. Petdeset let pozneje se v tem skriva zanimiva ironija. Prav sebi&#269;ni gen je postal eden najuspe&#353;nej&#353;ih memov sodobne znanosti. Prispodoba je za&#382;ivela dale&#269; onkraj evolucijske biologije in se tako globoko zasidrala v na&#353;em razmi&#353;ljanju, da jo &#353;e danes te&#382;ko lo&#269;imo od pojavov, ki naj bi jih pojasnjevala. Dawkins je tako z idejo o memih nehote opisal tudi usodo svoje najslavnej&#353;e prispodobe.</p><p>https://www.delo.si/mnenja/kolumne/ujetniki-sebicnega-gena</p><div><hr></div><p><em>Pripravil sem kratko anonimno anketo o Kvarkadabri in svojem delu. Zanima me, katere teme vas najbolj pritegnejo, kaj pri mojih zapisih cenite in &#269;esa bi si &#382;eleli ve&#269;. Vesel bom tudi kriti&#269;nih pripomb in predlogov.</em></p><p><em>Anketa vam bo vzela pribli&#382;no 5 minut, va&#353;i odgovori pa mi bodo v veliko pomo&#269;.</em></p><p><em><strong><a href="https://tally.so/r/2jjoZM?utm_source=substack&amp;utm_medium=newsletter&amp;utm_campaign=bralska_anketa">Izpolnite anketo o Kvarkadabri</a></strong></em></p><p><em>Hvala vsem, ki ste &#382;e sodelovali!</em></p><div><hr></div><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Na zatohli strani Alp]]></title><description><![CDATA[Zakaj ima neodvisnost v slovenskem znanstvenem prostoru tako visoko ceno in kaj to pove o na&#353;ih institucijah]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/na-zatohli-strani-alp</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/na-zatohli-strani-alp</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Fri, 16 Oct 2026 07:21:44 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!NFIV!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa0237064-e0e0-4f56-86fd-0283028eacf9_1672x941.png" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!NFIV!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa0237064-e0e0-4f56-86fd-0283028eacf9_1672x941.png" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!NFIV!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa0237064-e0e0-4f56-86fd-0283028eacf9_1672x941.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!NFIV!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa0237064-e0e0-4f56-86fd-0283028eacf9_1672x941.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!NFIV!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa0237064-e0e0-4f56-86fd-0283028eacf9_1672x941.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!NFIV!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa0237064-e0e0-4f56-86fd-0283028eacf9_1672x941.png 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!NFIV!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa0237064-e0e0-4f56-86fd-0283028eacf9_1672x941.png" width="1456" height="819" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/a0237064-e0e0-4f56-86fd-0283028eacf9_1672x941.png&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:819,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:2443999,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/png&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/i/220650708?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa0237064-e0e0-4f56-86fd-0283028eacf9_1672x941.png&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!NFIV!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa0237064-e0e0-4f56-86fd-0283028eacf9_1672x941.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!NFIV!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa0237064-e0e0-4f56-86fd-0283028eacf9_1672x941.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!NFIV!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa0237064-e0e0-4f56-86fd-0283028eacf9_1672x941.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!NFIV!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa0237064-e0e0-4f56-86fd-0283028eacf9_1672x941.png 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>Konec julija sem dobil dve uradni pismi, ki bi te&#382;ko bili bolj razli&#269;ni. V prvem se mi je generalni direktor Unesca zahvalil za delo v Svetovni komisiji za etiko znanosti in tehnologije (COMEST) in me <a href="https://x.com/SasoDolenc/status/2082899423571640458">povabil k sodelovanju v drugem mandatu</a>. V drugem pa me je direktorica Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS) obvestila, da Kvarkadabra ni bila izbrana na razpisu za podporo popularizaciji in komuniciranju znanosti, ki je osrednji vir financiranja mojega dela. Med <a href="https://www.aris-rs.si/uploads/akti/Seznam_Pilotni-JR-PZ-2026.pdf">24 podprtimi projekti</a> za nas ni bilo prostora.</p><p>Seveda gre za razli&#269;ni odlo&#269;itvi, a ko sem si ogledal ocenjevalno dokumentacijo, me je presenetilo, kako zelo razli&#269;no je mogo&#269;e presojati isto delo celo znotraj slovenskega znanstvenega prostora. Prijave je ocenjeval &#353;est&#269;lanski ekspertni panel doma&#269;ih strokovnjakov, <a href="https://www.aris-rs.si/o-agenciji/agencija/druge-skupne-zadeve/zunanji-ekspertni-panel#item-zunanji-ekspertni-panel-za-popularizacijo-in-komuniciranje-znanosti-2-acc">katerega sestava je javno objavljena</a>, vsako vlogo pa sta ocenila po dva &#269;lana. Prvi je Kvarkadabri dodelil vseh 80 mo&#382;nih to&#269;k in dejavnost opisal z navdu&#353;ujo&#269;imi besedami, drugi pa ji je prisodil zgolj 67 to&#269;k. Kvarkadabra je tako dosegla povpre&#269;no oceno 73,5 to&#269;ke, zadnji financirani projekt pa 74 to&#269;k. Zaradi razlike zgolj pol to&#269;ke smo ostali popolnoma brez financiranja.</p><p>Pri&#269;akovali bi, da bi bilo tako veliko razhajanje med ocenama razlog za dodatno preverjanje ali temeljito razpravo znotraj panela. Po informacijah, ki sem jih pridobil o poteku ocenjevanja, pa &#269;lani panela na skupnem sestanku na daljavo sploh niso vsebinsko razpravljali o posameznih ocenah, ampak so se zgolj seznanili s prednostnim seznamom. Celo pri maturitetnem eseju obstajajo varovalke: &#269;e se oceni preve&#269; razlikujeta, esej pregleda &#353;e tretji ocenjevalec. Zakaj podobnih varovalk ni pri razpisu, kjer se odlo&#269;a o javnih sredstvih?</p><p>Posebej povedna je bila presoja mojega mednarodnega dela. Recenzent je zapisal, da ima Kvarkadabra &#187;nedvomno odli&#269;ne reference&#171;, a ji je to&#269;ke vseeno odbil, ker naj bi bilo &#187;manj jasno, kako je z mre&#382;enjem v tujini&#171;. Za odlo&#269;itev, ali projekt sploh izpolnjuje pogoj mednarodnega sodelovanja, je po lastnih besedah &#187;potreboval precej &#269;asa&#171;, &#269;eprav sem pred kratkim <a href="https://x.com/SasoDolenc/status/1917290871940120646">izdal &#353;tiri knjige pri eni ve&#269;jih kitajskih zalo&#382;b</a>. Moje &#269;lanstvo v Unescovi komisiji je ozna&#269;il za &#187;bolj organizacijske narave&#171;. To je nenavaden opis telesa, v katerem mednarodna skupina 18 strokovnjakov obravnava temeljna vpra&#353;anja etike znanosti in tehnologije. Komisija pripravlja strokovna poro&#269;ila za dr&#382;ave &#269;lanice, za nedavno izdano poro&#269;ilo o <a href="https://www.jstor.org/stable/resrep79351">etiki kvantnega ra&#269;unalni&#353;tva</a> pa sem sam prispeval ve&#269;ji del besedila. Pravkar sem se vrnil s <a href="https://www.unesco.org/en/articles/33rd-ordinary-session-ibc/joint-session-ibc-and-igbc/14th-extraordinary-session-comest">celotedenskega zasedanja komisije v Parizu</a>, na katerem smo pripravljali novo poro&#269;ilo o vplivu generativne umetne inteligence na znanost.</p><p>O razpisu za podporo komuniciranju znanosti doslej nisem pisal, saj sem &#382;elel po&#269;akati na kon&#269;no odlo&#269;itev. Agencija Aris je medtem zavrnila moj ugovor. Ob branju njenega sklepa pa me je &#269;akalo &#353;e eno presene&#269;enje. Agencija se je sklicevala na del recenzije, ki ga v posredovani dokumentaciji ni bilo mogo&#269;e prebrati, ker je bil izpis odrezan. Po mojem opozorilu je Aris priznal tehni&#269;no napako, se opravi&#269;il in posredoval popolna obrazca. Ni pa &#353;e pojasnil, kako namerava odpraviti posledice dejstva, da sem moral ugovor pripraviti brez vpogleda v celotno obrazlo&#382;itev, na katero se je agencija pozneje sklicevala pri njegovi zavrnitvi.</p><p>Letos bo moje delo tako ostalo brez javne podpore, &#269;eprav je doseglo zelo &#353;iroko javnost in ve&#269;krat poseglo v pomembne dru&#382;bene razprave. Zakaj o tem pi&#353;em? Ker me ta zgodba &#382;alosti, ker se podobni &#187;zapleti&#171; ne dogajajo samo meni in ker se te&#382;ko znebim ob&#269;utka, da smo neodvisni in kriti&#269;ni glasovi pri nas neza&#382;eleni. Demokrati&#269;na dru&#382;ba pa ne more delovati, &#269;e nih&#269;e ne postavlja tudi vpra&#353;anj, ki so za marsikoga zoprna.</p><p>Kvarkadabra ne pripada nobeni politi&#269;ni opciji, univerzi ali in&#353;titutu. Tak&#353;na neodvisnost ji omogo&#269;a, da kriti&#269;no obravnava tudi delovanje institucij, od katerih ni organizacijsko odvisna. Toda neodvisnost in na&#269;elnost imata pri nas izjemno visoko ceno. Brez institucionalnega zaledja in stabilnega financiranja tak&#353;na organizacija lahko &#382;e zaradi ene same nizke ocene ostane povsem brez javne podpore. Nekaj podobnega se je zgodilo &#382;e pred &#269;asom, ko je vlada na predlog pristojnega ministrstva Kvarkadabri <a href="https://x.com/SasoDolenc/status/1878818408474509473">odvzela status delovanja v javnem interesu</a> na podro&#269;ju izobra&#382;evanja.</p><p>V majhnem slovenskem znanstvenem prostoru se ocenjevalci in ocenjevani pogosto poznamo. To samo po sebi ni problem, zahteva pa ve&#269;jo skrb za nepristranskost in odgovornost. Anonimnost lahko ocenjevalce varuje pred pritiski, ne sme pa onemogo&#269;ati preverjanja morebitnih nasprotij interesov, pristranskosti in dejanskih napak. &#268;e vrednotenje vsebuje neutemeljene trditve, mora obstajati mo&#382;nost argumentirane kritike vsaj znotraj panela, ki je odgovoren za oceno.</p><p>V Sloveniji radi govorimo o odli&#269;nosti, mednarodni vpetosti in pomenu znanosti za dru&#382;bo. Konec julija sta me dve pismi spomnili, kako razli&#269;no lahko razumemo te besede. Eno je prihajalo iz mednarodnega okolja, kjer so prepoznali moj vsebinski prispevek k razpravam o znanosti prek meja disciplin in dr&#382;av. Drugo je izviralo iz doma&#269;ega akademskega sistema, v katerem je mogo&#269;e refleksijo znanosti na najvi&#353;ji mednarodni ravni odpraviti kot dejavnost predvsem &#187;organizacijske&#171; narave. <a href="https://www.aris-rs.si/o-agenciji/agencija/organi-agencije/upravni-odbor">Upravni odbor Arisa</a> je to oznako povzel v kon&#269;nem sklepu in presodil, da je kot del strokovne ocene ni mogo&#269;e izpodbijati.</p><p>Razlika v razumevanju tega, kaj &#353;teje kot pomembno delo za javno dobro, je dovolj povedna. &#352;e bolj povedna pa je odsotnost resne razprave o tem, kako se tak&#353;ne odlo&#269;itve sprejemajo in preverjajo. V majhnem slovenskem znanstveno-akademskem prostoru je zaradi institucionalne zaprtosti in tesno prepletenih odnosov zrak &#382;e dolgo precej zatohel. Po tridesetih letih dela in &#353;tevilnih podobnih izku&#353;njah se bojim, da se okna ne bodo odprla, &#269;e jih ne boste pomagali odpreti tudi vi, ki stojite zunaj.</p><p><a href="https://www.delo.si/mnenja/kolumne/na-zatohli-strani-alp">https://www.delo.si/mnenja/kolumne/na-zatohli-strani-alp</a></p><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p><p></p>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Kaj je politična levica?]]></title><description><![CDATA[Od francoske revolucije do dana&#353;njih sporov: kako se je spreminjala zahteva po enakosti in kaj danes pomeni biti na levici.]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/kaj-je-politicna-levica</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/kaj-je-politicna-levica</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Thu, 08 Oct 2026 06:26:18 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!WrTa!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F775b5ea8-711e-497e-94d0-3b2e40f4221d_1672x941.png" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!WrTa!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F775b5ea8-711e-497e-94d0-3b2e40f4221d_1672x941.png" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!WrTa!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F775b5ea8-711e-497e-94d0-3b2e40f4221d_1672x941.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!WrTa!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F775b5ea8-711e-497e-94d0-3b2e40f4221d_1672x941.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!WrTa!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F775b5ea8-711e-497e-94d0-3b2e40f4221d_1672x941.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!WrTa!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F775b5ea8-711e-497e-94d0-3b2e40f4221d_1672x941.png 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!WrTa!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F775b5ea8-711e-497e-94d0-3b2e40f4221d_1672x941.png" width="1456" height="819" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/775b5ea8-711e-497e-94d0-3b2e40f4221d_1672x941.png&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:819,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:2532709,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/png&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/i/219277671?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F775b5ea8-711e-497e-94d0-3b2e40f4221d_1672x941.png&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!WrTa!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F775b5ea8-711e-497e-94d0-3b2e40f4221d_1672x941.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!WrTa!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F775b5ea8-711e-497e-94d0-3b2e40f4221d_1672x941.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!WrTa!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F775b5ea8-711e-497e-94d0-3b2e40f4221d_1672x941.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!WrTa!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F775b5ea8-711e-497e-94d0-3b2e40f4221d_1672x941.png 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-GK1x3M" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-GK1x3M" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>Konec poletja 1789 je bila dvorana v poslopju Menus-Plaisirs v Versaillesu nabito polna. V njej je zasedalo ve&#269; kot tiso&#269; poslancev ustavodajne skup&#353;&#269;ine, na galerijah pa so se gnetli radovedne&#382;i, ki so govornikom ploskali ali jih prekinjali z vzkliki. Razprava, ki se je vlekla ves september, je na videz zadevala tehni&#269;no vpra&#353;anje: ali naj ima kralj pravico zavrniti zakone, ki jih sprejme skup&#353;&#269;ina. &#268;e jo ima, ali lahko zakon dokon&#269;no zavrne ali zgolj odlo&#382;i njegovo uveljavitev? V resnici je &#353;lo za vpra&#353;anje, komu v novi Franciji pripada zadnja beseda.</p><p>V tistih tednih so se poslanci za&#269;eli presedati. Plemi&#269; baron de Gauville je v dnevniku zapisal, da so se poslanci za&#269;eli zdru&#382;evati po prepri&#269;anjih: tisti, ki so bili zvesti veri in kralju, so zasedli prostor desno od predsedujo&#269;ega, da bi se izognili vpitju, kletvicam in nespodobnostim, ki so si jih po njegovem opa&#382;anju brez zadr&#382;kov privo&#353;&#269;ili v nasprotnem taboru. Nasprotni tabor je sedel na levi. Ni &#353;lo za sklep skup&#353;&#269;ine ali uradni sede&#382;ni red. Poslanci, ki so si bili politi&#269;no blizu, so se usedli skupaj, podobno kot se za mizo radi usedemo k ljudem, s katerimi se dobro razumemo.</p><p>Zgodovina ima pri tem svojo ironijo. Poslanci na desni tej razporeditvi niso bili naklonjeni, ker so menili, da mora vsak poslanec zastopati ves narod, ne le posamezne politi&#269;ne skupine. Tisti, ki so s svojim presedanjem ustvarili desnico, so torej zavra&#269;ali prav delitev politike na nasprotujo&#269;e si tabore. Razpored se je kljub temu obdr&#382;al. Ko je leta 1791 dotedanjo skup&#353;&#269;ino nadomestila nova, so se tudi novi poslanci usedli po istem klju&#269;u.</p><p>Spor o kraljevem vetu danes zanima predvsem zgodovinarje, razlikovanje med politi&#269;no levico in desnico pa &#353;e vedno uporabljamo. Zakaj se je prav ta oznaka ohranila ve&#269; kot dve stoletji? Italijanski filozof Norberto Bobbio je leta 1994, ko so mnogi razgla&#353;ali konec ideologij in s tem konec razlikovanja med levico in desnico, napisal kratko knjigo, v kateri je zagovarjal nasprotno. Zagovorniki kralja bi se lahko usedli na levo, njihovi nasprotniki pa na desno; med politi&#269;nimi prepri&#269;anji in stranjo dvorane ni bilo nobene nujne povezave. Toda oznaki sta se po Bobbiu ohranili zato, ker sta za&#269;eli ozna&#269;evati trajnej&#353;o razliko v odnosu do dru&#382;bene enakosti.</p><p>Po tem merilu je levica bolj pripravljena zmanj&#353;evati neenakosti, ki jih ustvarjajo ali utrjujejo dru&#382;bene ustanove, desnica pa ve&#269; razlik sprejema kot neizogibne ali upravi&#269;ene ter bolj poudarja meje prizadevanj za ve&#269;jo enakost. Gre za primerjavo politi&#269;nih usmeritev, ki se v konkretnih primerih lahko prepletajo. Da bi razumeli, kaj zahteva po ve&#269;ji enakosti pomeni v praksi, Bobbio predlaga tri vpra&#353;anja. Prvo je, koga zahteva po enakosti zajema: vse ljudi, vse dr&#382;avljane, samo mo&#353;ke, samo lastnike? Drugo je, pri &#269;em naj bi bili ljudje enaki: pri pravicah pred zakonom, volilni pravici, dohodku, dostopu do izobrazbe ali zdravstvene oskrbe? Tretje je, po kak&#353;nem klju&#269;u naj se deli: po zaslugah, po potrebah, po opravljenem delu ali vsem enako? Ko levica zahteva ve&#269; enakosti, lahko zahteva, da se raz&#353;iri krog tistih, ki &#353;tejejo, da postane dostopna nova pravica ali dobrina ali da se spremeni klju&#269; delitve. Volilna pravica za mo&#353;ke in &#382;enske zato zagotavlja ve&#269; enakosti kot volilna pravica samo za mo&#353;ke, ta pa ve&#269; kot volilna pravica, vezana na premo&#382;enje. Dr&#382;ava, ki ljudem poleg svobo&#353;&#269;in zagotavlja &#353;e zdravstvo in pokojnine, je bolj zavezana enakosti kot dr&#382;ava, ki jim zagotavlja le svobo&#353;&#269;ine.</p><p>Te razlike so politi&#269;no pomembne tudi zato, ker vplivajo na to, koliko lahko &#269;lovek odlo&#269;a o svojem &#382;ivljenju in koliko je odvisen od odlo&#269;itev drugih. Volilna pravica omogo&#269;a sodelovanje pri izbiri oblasti, socialna varnost zmanj&#353;uje odvisnost od delodajalca ali dru&#382;inske pomo&#269;i, lastni&#353;tvo podjetja pa daje vpliv na nalo&#382;be in organizacijo dela. V zgodovini levice se zato zahteve po pravi&#269;nej&#353;i delitvi dobrin prepletajo z zahtevami po pravi&#269;nej&#353;i razporeditvi mo&#269;i.</p><p>Bobbievo merilo je vplivno, ni pa edino. Tudi sam je pisal z dolo&#269;enega politi&#269;nega izhodi&#353;&#269;a: pri&#353;teval se je k liberalnemu socializmu. Konservativec bi razliko opisal druga&#269;e. Edmund Burke, ki je svoja <em>Razmi&#353;ljanja o revoluciji v Franciji</em> objavil leto po tistih tednih v Versaillesu, desnice ni utemeljeval z naklonjenostjo neenakosti. Utemeljeval jo je z nezaupanjem do vsakega na&#269;rta, ki bi dru&#382;bo preuredil po zamislih ene same generacije. Ameri&#353;ki ekonomist Thomas Sowell je dve stoletji pozneje razliko opisal kot spor o tem, koliko lahko spremenimo &#269;love&#353;ko ravnanje. Po enem pogledu so sebi&#269;nost, omejeno znanje in nasprotujo&#269;i si interesi trajne zna&#269;ilnosti &#269;loveka, zato potrebujemo predvsem ustanove, ki omejujejo njihove &#353;kodljive posledice. Drugi pogled bolj zaupa, da lahko z vzgojo, razumom in spremembo dru&#382;benih razmer spremenimo tudi ravnanje ljudi ter tako odpravimo vzroke krivic. Bobbiev opis ima za ta esej eno prednost: omogo&#269;a nam, da se vpra&#353;amo, katere neenakosti ho&#269;e neko gibanje zmanj&#353;ati in katere sprejema. Zato se ga bomo dr&#382;ali kot pripomo&#269;ka, ne kot nepristranske razsodbe o vseh sporih med levico in desnico.</p><p>Bobbievo merilo pojasni, zakaj je razlikovanje pre&#382;ivelo, a hkrati odpre vpra&#353;anje, zaradi katerega je levica tako izmuzljiv pojem. &#268;e je levica mesto v dvorani in ne nauk, se na tem mestu skozi &#269;as zvrstijo zelo razli&#269;ni ljudje. Vsaka generacija znova dolo&#269;i, koga je treba &#353;e vklju&#269;iti in kaj razdeliti pravi&#269;neje. Pri tem lahko sprejme stali&#353;&#269;a, ob katerih bi jo predhodniki na istih sede&#382;ih komaj prepoznali. Kaj torej ostane, ko se ljudje zamenjajo? Najbolje je za&#269;eti pri tistih, ki so na levi sedeli prvi.</p><h2>Od liberalne do socialisti&#269;ne levice</h2><p>V Franciji v dvajsetih letih 19. stoletja, po padcu Napoleona in vrnitvi Burbonov, so na levi strani zbornice sedeli liberalci. Zahtevali so spo&#353;tovanje ustavne listine, svobodo tiska, odgovorno vlado in &#353;ir&#353;o volilno pravico. Volilna pravica je bila tedaj vezana na pla&#269;ani davek in je v dr&#382;avi s pribli&#382;no 30 milijoni prebivalcev pripadala okoli 100.000 premo&#382;nim mo&#353;kim. Za liberalce je bila enakost predvsem enakost pred zakonom: odprava stanovskih privilegijev in plemi&#353;kih predpravic, mo&#382;nost napredovanja po sposobnostih in ne po poreklu. V praksi je veliko teh liberalcev pravico do politi&#269;nega odlo&#269;anja &#353;e vedno pridr&#382;alo premo&#382;nim mo&#353;kim. Odprava stanovskih razlik torej ni pomenila, da so bili vsi &#382;e vklju&#269;eni v politi&#269;no skupnost.</p><p>Dana&#353;nji bralec si te&#382;ko predstavlja, da so bili zagovorniki svobodnega trga neko&#269; levica. Pa vendar je bila v tistem svetu tr&#382;na svoboda radikalna zahteva, saj je ru&#353;ila cehe, fevdalne dajatve in monopole, ki jih je podeljevala krona. Levica je bila stran, ki je hotela odpraviti dru&#382;beno hierarhijo, dolo&#269;eno z rojstvom, in liberalizem je bil njeno orodje.</p><p>Razpoka se je pokazala leta 1848. Februarja je revolucija v Parizu zru&#353;ila oblast kralja Ludvika Filipa. Njegovo vladavino so imenovali julijska monarhija, ker se je za&#269;ela po julijski revoluciji leta 1830. Za&#269;asna vlada je razglasila republiko in splo&#353;no mo&#353;ko volilno pravico. Na zahtevo delavcev, ki so v revoluciji nosili glavno te&#382;o uli&#269;nih bojev, so ustanovili tako imenovane nacionalne delavnice, ki so brezposelnim zagotavljale javna dela. Pravico do dela je zagovarjal Louis Blanc, novinar in socialisti&#269;ni mislec, ki je postal &#269;lan za&#269;asne vlade. Predlagal je, naj dr&#382;ava podpre ustanavljanje delavskih zadrug, v katerih bi delavci skupaj vodili proizvodnjo. Nacionalne delavnice, ki so jih organizirali drugi &#269;lani vlade, pa so bile druga&#269;e zasnovane: dr&#382;ava je brezposelne razporejala na javne gradbene in druge projekte.</p><p>&#352;tevilo prijavljenih je hitro nara&#353;&#269;alo, dela na javnih projektih pa ni bilo dovolj za vse. Stro&#353;ki so se pove&#269;evali, delavnice pa niso mogle izpolniti obljube, da bodo vsakomur zagotovile delo. Konservativnej&#353;i republikanci so jih zato razgla&#353;ali za drage in neu&#269;inkovite, v njih pa so videli tudi nevaren poseg dr&#382;ave v gospodarstvo. Ko je nova skup&#353;&#269;ina, izvoljena s splo&#353;no mo&#353;ko volilno pravico, junija delavnice ukinila, so delavci v pari&#353;kih &#269;etrtih postavili barikade. Vojska pod poveljstvom generala Cavaignaca je upor v nekaj dneh zatrla. V spopadih in represiji je umrlo ve&#269; tiso&#269; ljudi, sledile so mno&#382;i&#269;ne aretacije in izgoni v Al&#382;irijo. Ocene &#382;rtev in &#353;tevila izgnanih se med zgodovinarji precej razlikujejo.</p><p>Junijski dnevi so razkrili spor znotraj republikanskega tabora, iz katerega sta se pozneje razvili razli&#269;ni levici. Ista republika, ki je delavcem dala glasovnico, je nanje streljala, ko so zahtevali delo. Delavci so politi&#269;no in socialno enakost razumeli kot povezani zahtevi: pravica do sodelovanja pri odlo&#269;anju naj bi jim pomagala dose&#269;i tudi varnej&#353;e pre&#382;ivetje. Junija pa se je pokazalo, da priznanje volilne pravice &#353;e ne pomeni, da bo dr&#382;ava zagotavljala tudi delo. Izraz socialna demokracija je leta 1848 ozna&#269;eval skrajno levo krilo &#353;ir&#353;ih radikalnih koalicij. Pozneje je postal ime za politi&#269;ni projekt, ki je hotel demokracijo raz&#353;iriti tudi na dru&#382;bene in gospodarske odnose. Po tem prepri&#269;anju volitve in ustavne pravice ne zado&#353;&#269;ajo, &#269;e ve&#269;ina ljudi zaradi neenake porazdelitve lastnine, dohodka in mo&#269;i pri delu nima pravega vpliva na svoje &#382;ivljenje.</p><p>Francoski socialist Jean Jaur&#232;s je to pol stoletja pozneje strnil v preprosto zahtevo: tako kot dr&#382;avljani demokrati&#269;no in skupaj izvr&#353;ujejo politi&#269;no oblast, morajo skupaj izvr&#353;evati tudi ekonomsko. Zahteva po pravi&#269;nej&#353;i delitvi se je tako raz&#353;irila s pravic na dobrine, krog tistih, ki naj bi sodelovali pri odlo&#269;anju, pa z lastnikov na ljudi, ki za pre&#382;ivetje lahko ponudijo le svoje delo. Liberalci, ki so &#353;e v&#269;eraj sedeli skrajno levo, so se v tem novem sporu zna&#353;li v sredini, marsikje pa &#382;e na desni. Tu se prvi&#269; poka&#382;e vzorec, ki se bo &#353;e ponavljal: zahteva, neko&#269; postavljena na levici, lahko postane del politi&#269;ne sredine, medtem ko se spor premakne k novi neenakosti.</p><p>Za uveljavitev teh zahtev so se delavska gibanja opirala na sindikate, dru&#353;tva in politi&#269;ne stranke. Organiziranje ni ostalo omejeno na posamezne dr&#382;ave: vse pomembnej&#353;e je postajalo tudi mednarodno povezovanje.</p><h2>Delavska gibanja in mno&#382;i&#269;ne politi&#269;ne stranke</h2><p>Poleti 1889 je bil Pariz poln tujcev. Na Marsovem polju je potekala svetovna razstava ob stoletnici revolucije, nad njo pa se je dvigal &#382;elezni stolp in&#382;enirja Eiffela, odprt istega leta in &#353;e vedno predmet posmeha pari&#353;kih umetnikov. Obiskovalci so hodili gledat stroje, elektri&#269;no razsvetljavo in paviljone iz kolonij. Na drugem koncu mesta, v dvorani na ulici Rochechouart pod Montmartrom, se je 14. julija, na obletnico padca Bastilje, zbralo nekaj sto delegatov delavskih in socialisti&#269;nih organizacij iz vse Evrope in &#353;e od drugod. Ustanovili so zvezo, ki se je kasneje za&#269;ela imenovati druga internacionala.</p><p>So&#269;asnost ni bila naklju&#269;na. Obe prireditvi sta se sklicevali na isto revolucijo, njuni organizatorji pa so se imeli za njene prave dedi&#269;e. Razstava je slavila proizvodne sile, ki jih je sprostila me&#353;&#269;anska dru&#382;ba, kongres pa je slavil tiste, ki so jih poganjali s svojim delom, a bili dele&#382;ni najmanj njihovih sadov. Socialisti&#269;na gibanja so hotela kapitalizem odpraviti ali temeljito preoblikovati, njegovi zagovorniki pa so njihovemu vzponu nasprotovali. Toda njun odnos ni bil samo spopad. Industrijski razvoj je pove&#269;eval &#353;tevilo delavcev in njihovo gospodarsko mo&#269;, delavska gibanja pa so s svojimi zahtevami spreminjala pogoje, pod katerimi so delovala podjetja: izborila so kraj&#353;i delovnik, ve&#269; pravic pri delu in socialno varnost.</p><p>Toda tudi med socialisti ni bilo soglasja o tem, kako dose&#269;i spremembe. Kongres na ulici Rochechouart, na katerem so imeli glavno vlogo marksisti, ni bil edino socialisti&#269;no sre&#269;anje v Parizu. Iste dni je potekal &#353;e kongres, ki so ga pripravili francoski reformisti. Imenovali so jih posibilisti, ker so dajali prednost reformam, ki jih je bilo mogo&#269;e dose&#269;i v obstoje&#269;i dru&#382;beni ureditvi. Ob svetovni razstavi se torej ni zbralo enotno socialisti&#269;no gibanje: &#382;eljo po mednarodnem povezovanju so spremljali spori o politi&#269;ni strategiji.</p><p>Sklep marksisti&#269;nega kongresa, ki je imel najtrajnej&#353;e posledice, je bil na videz skromen. Delegati so pozvali delavce vseh dr&#382;av, naj prvega maja naslednjega leta hkrati pripravijo demonstracije za osemurni delovnik. Zahteva po pravi&#269;nej&#353;i delitvi je tako zajela tudi &#269;as: koliko dneva mora delavec nameniti delu in koliko mu ga ostane za &#382;ivljenje zunaj tovarne. Delavec, ki dela 14 ur, nima &#269;asa ne za dru&#382;ino ne za branje ne za politiko. Osem ur dela, osem ur po&#269;itka, osem ur za to, kar ho&#269;emo, se je glasilo geslo, ki je enakost preneslo iz pravnega reda v vsakdanjik.</p><p>V naslednjih 25 letih se je utrdila nova oblika politi&#269;nega delovanja: mno&#382;i&#269;na delavska stranka. Za zgled je veljala nem&#353;ka socialdemokracija. Bismarck jo je med letoma 1878 in 1890 sku&#353;al zatreti s protisocialisti&#269;nim zakonom, ki je prepovedal njena dru&#353;tva in &#269;asopise, a je smela nastopati na volitvah. Ko je zakon prenehal veljati, je stranka zrasla hitreje, kot si je kdorkoli predstavljal. Leta 1912 je postala najve&#269;ja stranka v nem&#353;kem parlamentu, s 110 od 397 sede&#382;ev, pred vojno pa je imela &#382;e ve&#269; kot milijon &#269;lanov.</p><p>&#352;tevilke pa ne povedo, kaj je stranka pomenila svojim &#269;lanom v vsakdanjem &#382;ivljenju. Nem&#353;ki delavec je lahko od rojstva do smrti &#382;ivel v socialdemokratskem svetu. Obstajala so dru&#353;tva delavskih pevcev, telovadcev, kolesarjev, plavalcev, ljubiteljev narave, abstinentov in svobodomislecev, delavsko gledali&#353;&#269;e, delavske knji&#382;nice in samaritanska dru&#353;tva. Stranka je vzdr&#382;evala pisarne, ki so ljudem svetovale pri pravnih te&#382;avah, in leta 1914 so te pisarne odgovorile na skoraj 700.000 vpra&#353;anj. Levica ni bila ve&#269; mesto v dvorani, postala je na&#269;in &#382;ivljenja.</p><p>Ta zgodovina poka&#382;e tudi vlogo delavskih gibanj pri demokratizaciji Evrope. Demokracija ni nastala zgolj z gospodarskim razvojem ali s soglasjem premo&#382;nih. K njej so pomembno prispevala gibanja, ki so desetletja zahtevala splo&#353;no volilno pravico, tudi za &#382;enske, svobodo zdru&#382;evanja in odgovornost vlade parlamentu. Za &#353;tevilne socialisti&#269;ne stranke so politi&#269;na demokracija, socialno zavarovanje za stare, bolne in brezposelne ter urejen trg dela postopno postali pogoji, pod katerimi so bile pripravljene sprejeti gospodarstvo z zasebno lastnino in trgom. Evropski socialni model, kot ga poznamo danes, je bil pred 130 leti &#353;e seznam zahtev ene strani v dvorani.</p><h2>Prva svetovna vojna in razcep levice</h2><p>Konec julija 1914 je nem&#353;ka socialdemokracija po vsej dr&#382;avi sklicala zborovanja za mir. V Berlinu se jih je udele&#382;ilo 30.000 ljudi, v Leipzigu 50.000. Vodilni socialdemokrati niso organizirali splo&#353;ne stavke, s katero so voditelji internacionale leta in leta grozili, &#269;e bi vlade Evropo pahnile v vojno. Na ulicah je vladalo domoljubno navdu&#353;enje in vodstvo stranke se mu ni upalo postaviti po robu. Ko je vlada vojno predstavila kot obrambo pred ruskim carizmom, ki je veljal za najbolj reakcionaren re&#382;im v Evropi, so imeli socialdemokrati celo &#187;napreden&#171; razlog, da se ji pridru&#382;ijo.</p><p>V Parizu so 31. julija v kavarni blizu uredni&#353;tva njegovega &#269;asopisa ustrelili Jeana Jaur&#232;sa, najstrastnej&#353;ega zagovornika mednarodne delavske solidarnosti v Franciji. Tri dni pozneje se je poslanska skupina nem&#353;kih socialdemokratov sestala za zaprtimi vrati. Proti vojnim kreditom je glasovalo 14 poslancev, zanje pa 78. Manj&#353;ina se je podredila strankarski disciplini. 4. avgusta je stranka v parlamentu soglasno glasovala za kredite, s katerimi je cesarska vlada financirala vojno. Isti dan je cesar Viljem II. izrekel stavek, da ne pozna ve&#269; strank, pozna le &#353;e Nemce. Francoski socialisti so istega dne glasovali enako in nekaj tednov pozneje sta dva izmed njih vstopila v vlado.</p><p>Zakaj je to popoldne tako pomembno? Internacionalizem ni bil okrasek levice, bil je jedro odgovora na vpra&#353;anje, kdo &#353;teje. Enakost naj bi veljala med delavci ne glede na dr&#382;avo, v kateri so se rodili, in ravno zato naj bi bili nem&#353;ki in francoski delavci drug drugemu bli&#382;ji kot vsak svojemu cesarju ali predsedniku. Tistega popoldneva se je pokazalo, do kod je segala ta obljuba: vodstva najmo&#269;nej&#353;ih delavskih strank so dala prednost svoji dr&#382;avi. Milijoni delavcev z obeh strani meje so se nato &#353;tiri leta streljali v jarkih.</p><p>Iz te polomije sta zrasli dve levici. Ena je ostala zvesta parlamentu, volitvam in postopnim reformam. Druga je v ruski revoluciji leta 1917 videla dokaz, da je mogo&#269;e oblast prevzeti neposredno, in v zlomu starih strank dokaz, da so reformisti izdajalci. Leta 1920 je komunisti&#269;na internacionala postavila pogoje za sprejem, ki so od socialisti&#269;nih strank zahtevali prelom z zmernimi voditelji in podreditev Moskvi. Stranke so se za&#269;ele cepiti. Decembra istega leta se je na kongresu v Toursu ve&#269;ina francoskih socialistov pridru&#382;ila novoustanovljeni komunisti&#269;ni stranki, manj&#353;ina pa je ostala v dotedanji socialisti&#269;ni stranki. Podobni razcepi so se zgodili skoraj povsod.</p><p>Obe levici sta se sklicevali na enakost, vendar sta se razhajali glede oblasti, politi&#269;nega nasilja in pravic nasprotnikov. Da bi ju razlo&#269;ili, Bobbio uvede drugo os: odnos do svobode. Levica, ki je hkrati egalitarna in avtoritarna, ima po njem zgodovinski zgled v jakobincih, levico, ki si prizadeva za enakost in hkrati spo&#353;tuje svobo&#353;&#269;ine, pa povezuje z liberalnim socializmom. Sem uvr&#353;&#269;a tudi demokrati&#269;no socialdemokracijo. Na drugi strani je podobna delitev med konservativno desnico, ki ostaja zvesta demokraciji, in skrajno desnico, ki jo zavra&#269;a. Shema je groba, a pojasni nekaj, kar je sicer te&#382;ko razumeti: zakaj sta si bili dve levici tako sovra&#382;ni, da sta se v tridesetih letih v Nem&#269;iji spopadali med seboj, medtem ko je oblast prevzemal Hitler. Sporov o parlamentarni demokraciji, politi&#269;nih svobo&#353;&#269;inah in revoluciji ni bilo mogo&#269;e razre&#353;iti zgolj s sklicevanjem na skupni cilj.</p><p>Razcep je odprl tudi vpra&#353;anje, ki spremlja vsak socialisti&#269;ni projekt: &#269;e kapital ni ve&#269; v zasebnih rokah, kdo odlo&#269;a o njegovi uporabi? Dr&#382;avno lastni&#353;tvo samo po sebi &#353;e ne zagotavlja, da lahko dr&#382;avljani ali zaposleni vplivajo na upravljanje. Odlo&#269;ilno je, kdo upravljavce izbira in nadzoruje ter kako jih lahko zamenja. Zahteva po gospodarski enakosti zato potrebuje odgovor tudi na vpra&#353;anje politi&#269;ne odgovornosti.</p><p>Po letu 1920 je levica zajemala gibanja z zelo razli&#269;nimi odgovori na ta vpra&#353;anja. Komunisti so reformiste pogosto razgla&#353;ali za izdajalce, socialdemokrati pa so morali pokazati, da je mogo&#269;e neenakost zmanj&#353;evati tudi brez odprave politi&#269;ne svobode.</p><h2>Socialdemokracija in nastanek socialne dr&#382;ave</h2><p>Leta 1928 je Per Albin Hansson, novi predsednik &#353;vedskih socialdemokratov, v &#353;vedskem parlamentu opisal dru&#382;bo, kakr&#353;no si je &#382;elel. Za prispodobo je izbral dom. V dobrem domu, je rekel, ni privilegiranih in zapostavljenih &#269;lanov, ni ljubljencev in pastorkov, vladajo enakost, obzirnost, sodelovanje in pripravljenost pomagati. &#268;e bi to prenesli na dru&#382;bo kot skupni dom vseh dr&#382;avljanov, bi morali podreti vse dru&#382;bene in ekonomske pregrade, ki zdaj lo&#269;ujejo dr&#382;avljane na privilegirane in zapostavljene, na vladajo&#269;e in odvisne, na bogate in revne. &#352;vedska, je nadaljeval, &#353;e ni ljudski dom. Ima formalno enakost politi&#269;nih pravic, a v dru&#382;benem smislu ostaja razredna dru&#382;ba, v ekonomskem pa vlada diktatura pe&#353;&#269;ice.</p><p>Prispodoba je imela nenavadno poreklo. Besedo <em>folkhem</em> je v politiko pred prvo svetovno vojno vpeljalo &#353;vedsko kme&#269;ko gibanje, zares pa jo je uveljavil konservativni politolog Rudolf Kjell&#233;n, isti mo&#382;, ki je skoval besedo geopolitika. Kjell&#233;n je sanjal o &#352;vedski, v kateri bi se posamezni razredi podredili narodu kot celoti, in socialdemokratom o&#269;ital, da s svojim internacionalizmom ljudi odvra&#269;ajo od zvestobe domovini. Ponujal je, kot se je izrazil, nacionalni socializem namesto razrednega. Hansson je prispodobo prevzel in ji dal druga&#269;no vsebino: dom, v katerem ima vsak &#269;lan enak polo&#382;aj, ne pa narod, ki od svojih &#269;lanov zahteva podreditev. Podobne besede so torej lahko nosile zelo razli&#269;ne politi&#269;ne zamisli.</p><p>Pri tem ni &#353;lo zgolj za spretno prisvajanje besed. Hansson je razumel nekaj, &#269;esar mnogi njegovi tovari&#353;i v Evropi niso. Industrijski delavci na &#352;vedskem niso bili ve&#269;ina in stranka, ki bi nagovarjala samo njih, ne bi nikoli pri&#353;la na oblast. Potrebovala je tudi podporo kmetov, uradnikov in malome&#353;&#269;anstva. Ko je v za&#269;etku tridesetih let tudi &#352;vedsko zajela velika gospodarska kriza, so socialdemokrati v volilnem programu zapisali, da jih ne zanima, ali so &#382;rtve krize industrijski delavci, kmetje, gozdni delavci, prodajalci, uradniki ali izobra&#382;enci. Leta 1932 so dobili skoraj 42 % glasov. Za ve&#269;ino v parlamentu so potrebovali partnerja in na&#353;li so ga v kme&#269;ki stranki. Kmetje so dobili za&#353;&#269;ito pred uvozom mleka in &#382;ita, socialdemokrati podporo za javna dela in politiko zaposlovanja. S tem sta stranki povezali pomo&#269; kmetijstvu in ukrepe proti brezposelnosti: vsaka je podprla tudi ukrepe, ki so bili pomembni za volivce druge.</p><p>Leta 1933, ko sta se &#353;vedski stranki dogovorili za sodelovanje, je v Nem&#269;iji oblast prevzel Hitler. &#352;vedski socialdemokrati so uspe&#353;no nagovarjali tudi kmete in srednji sloj, nem&#353;ki pa so se mo&#269;neje oprli na delavsko identiteto. Iz tega ne sledi, da bi &#353;ir&#353;a podpora nem&#353;kim socialdemokratom sama po sebi prepre&#269;ila Hitlerjev prihod na oblast. &#352;vedski primer pa poka&#382;e, kako je stranka s povezovanjem interesov delavcev, kmetov in srednjega sloja pridobila dovolj podpore za izvajanje svojega programa. &#352;vedski primer tudi poka&#382;e, da socialne demokracije ni treba razumeti zgolj kot kompromis med marksizmom in liberalizmom. Imela je svojo politi&#269;no zamisel z dvema stebroma. Prvi steber je bilo prepri&#269;anje, da politika lahko in mora usmerjati gospodarstvo, namesto da bi &#269;akala, da se kapitalizem zru&#353;i pod te&#382;o lastnih protislovij, kot je napovedoval marksizem, ali da se trg uravnava sam, kot je verjel liberalizem. Drugi steber je bilo prepri&#269;anje, da morajo ljudje skupaj poskrbeti za socialno varnost vseh: brezposelnost, bolezen ali starost posameznika ne smejo pahniti v rev&#353;&#269;ino. Zato naj bi dr&#382;ava z javnimi storitvami in socialnim zavarovanjem zagotavljala varnost, ki je posameznik pogosto ne more dose&#269;i sam. Ko je &#353;vedski finan&#269;ni minister Ernst Wigforss &#382;e pred Keynesovo znamenito knjigo zagovarjal javno porabo v &#269;asu krize, je to po&#269;el iz obeh razlogov hkrati.</p><p>&#352;vedska pot je na vpra&#353;anje, kdo &#353;teje, odgovorila druga&#269;e kot gibanje, osredoto&#269;eno na en sam razred: socialna dr&#382;ava naj bi povezala delavce, kmete in srednji sloj. Socialna varnost ob brezposelnosti, zdravstvena oskrba in pokojnine niso bile nagrada samo za pripadnost enemu razredu. Toda ljudski dom je imel tudi dr&#382;avno mejo. Ve&#269;ino teh pravic so najprej u&#382;ivali &#269;lani dolo&#269;ene nacionalne politi&#269;ne skupnosti; napetost med univerzalno solidarnostjo in pravicami dr&#382;avljanov ni izginila.</p><p>Po drugi svetovni vojni se je ta model raz&#353;iril po Evropi. Nem&#353;ki socialdemokrati so &#353;e v petdesetih letih vztrajali pri marksisti&#269;nem besednjaku in zaporedoma izgubljali volitve. Leta 1959 so v Bad Godesbergu sprejeli program, ki je podr&#382;avljenje proizvodnih sredstev opredelil kot eno od mo&#382;nih orodij, po katerem naj bi posegli &#353;ele, ko druga ne bi zalegla. Njihovo novo geslo se je glasilo: toliko konkurence, kolikor je mogo&#269;e, toliko na&#269;rtovanja, kolikor je potrebno. Program je poudaril spo&#353;tovanje verskih prepri&#269;anj ter samostojnosti cerkva in verskih skupnosti. Pozdravil je tudi pripravljenost vernikov, da iz svojih prepri&#269;anj prevzamejo odgovornost za dru&#382;bo in pomagajo drugim. Stranka se je tako odprla sodelovanju z verniki, obenem pa se je odpovedala trditvi, da lahko vsem predpisuje en sam svetovni nazor ali razgla&#353;a dokon&#269;ne resnice.</p><p>Povojni uspeh teh zahtev je prinesel tudi paradoks. Levica je v Zahodni Evropi po vojni dobila skoraj vse, kar je zahtevala na ulici Rochechouart: splo&#353;no volilno pravico, osemurni delavnik, pokojnine, zavarovanje za primer bolezni in brezposelnosti. A socialne dr&#382;ave niso gradili samo socialdemokrati. Gradili so jo tudi kr&#353;&#269;anski demokrati v Nem&#269;iji in Italiji ter konservativci v Veliki Britaniji, ki so jo prevzeli kot nekaj samoumevnega. Kar je bilo leta 1889 zahteva levice, so zdaj zagovarjale tudi stranke politi&#269;ne sredine. Uresni&#269;itev teh zahtev je izbolj&#353;ala &#382;ivljenje milijonov ljudi. Ker pa so socialno dr&#382;avo sprejele tudi druge stranke, se levica od njih ni mogla ve&#269; razlikovati zgolj z zagovarjanjem pokojnin, zdravstvenega zavarovanja in delavskih pravic. Opredeliti je morala, katere neenakosti ostajajo in kaj bo storila za njihovo zmanj&#353;anje.</p><h2>Leto 1968 in &#353;irjenje zahtev po enakosti</h2><p>Maja 1968 se je skupina &#353;tudentov s Sorbone odpravila v Boulogne-Billancourt na zahodnem robu Pariza. Tam je stala najve&#269;ja Renaultova tovarna v Franciji s pribli&#382;no 35.000 delavci, mo&#269;no opori&#353;&#269;e komunisti&#269;nega sindikata. Imenovali so jo rde&#269;a trdnjava Francije. Delavci so tovarno pravkar zasedli. &#352;tudenti, ki so &#382;e ve&#269; kot teden dni na barikadah Latinske &#269;etrti govorili o revoluciji, so pri&#353;li, da bi se jim pridru&#382;ili. Toda v tovarno jih niso spustili. Komunisti&#269;ni sindikat CGT, ki je vodil zasedbo, je vrata ohranil zaprta in delavce svaril pred &#353;tudentskimi pozivi.</p><p>V tistih tednih se je v Franciji zgodilo nekaj izjemnega. Stavkalo je od 8 do 10 milijonov ljudi. Obstali so promet in po&#353;tne storitve, delo so ustavile tudi tovarne letal in avtomobilov. V Nantesu je stavkovni odbor delavcev, kmetov in &#353;tudentov za nekaj dni prevzel nadzor nad mestno hi&#353;o. Na zidovih Sorbone so se pojavila gesla, ki jih pozna ves svet: domi&#353;ljijo na oblast, bodite realisti, zahtevajte nemogo&#269;e. Toda med &#353;tudentskim gibanjem, komunisti&#269;no partijo in sindikatom CGT je vladalo nezaupanje. Pogosto so nastopali lo&#269;eno, tudi ko so protestirali proti isti oblasti.</p><p>Najbolj zgovoren trenutek je sledil konec maja. Po pogajanjih v Grenellu so vlada, delodajalci in sindikati oblikovali predlog, ki je predvideval precej&#353;nje zvi&#353;anje minimalne pla&#269;e, zvi&#353;anje drugih pla&#269; in nadaljnja pogajanja o delovnem &#269;asu. Toda delavci v Billancourtu so nadaljevali stavko. To ni pomenilo, da pla&#269;e niso bile pomembne. Pomenilo je, da ponudba ni odpravila vseh razlogov za upor: med njimi so bili tudi pogoji dela, dostojanstvo in vpra&#353;anje, koliko lahko delavci vplivajo na svoj delovni vsakdan. Zamisel, ki so jo &#353;tevilni &#353;tudenti imenovali samoupravljanje, je postala konkretna zahteva tudi za del delavcev.</p><p>Leto 1968 je v ospredje postavilo vpra&#353;anja, ki jih zahteve po vi&#353;jih pla&#269;ah in socialni varnosti niso zajele v celoti. Kdo dolo&#269;a pogoje dela v tovarni in pravila na univerzi? Kdo v dru&#382;ini razpolaga z denarjem in kdo opravlja nepla&#269;ano delo? Kdo sme odlo&#269;ati o lastnem telesu, spolnosti in rojstvu otrok? V naslednjem desetletju so feministke zahtevo po enakosti usmerile tudi v organizacije levice: zakaj so vodilne polo&#382;aje ve&#269;inoma zasedali mo&#353;ki, &#382;enskam pa so pogosto prepu&#353;&#269;ali podporna opravila? Gibanja za dr&#382;avljanske pravice so opozarjala na zapostavljanje ljudi zaradi barve ko&#382;e ali porekla, protikolonialna gibanja na podrejenost koloniziranih ljudstev, okoljevarstveniki pa na posledice dana&#353;njih odlo&#269;itev za ljudi, ki se &#353;e niso rodili. Ko so nem&#353;ki zeleni marca 1983 prvi&#269; vstopili v zvezni parlament, je na ustanovno sejo prikorakala pisana dru&#353;&#269;ina v pletenih puloverjih. Wolfgang Sch&#228;uble, ki je v Bundestagu tedaj sedel na drugi strani, se je desetletja pozneje spominjal, da je z novimi poslanci v dvorano pri&#353;lo pol gozda. Med tradicionalno levico in desnico so si morali izboriti prostor, ki ga sede&#382;ni red ni predvidel.</p><p>S &#353;irjenjem zahtev se je odprlo tudi vpra&#353;anje, kdo bo dolo&#269;al politi&#269;ne prednostne naloge levice. Sindikati in delavske stranke so imeli mno&#382;i&#269;no &#269;lanstvo, organizacijske izku&#353;nje in uveljavljeno vlogo pri zastopanju delavcev. &#352;tudentska gibanja in del akademske levice so izpodbijali njihove na&#269;ine vodenja in predstavo, da mora vsako prizadevanje za spremembo potekati pod njihovim vodstvom. Feministi&#269;na in okoljska gibanja so pozneje zahtevala, da vpra&#353;anja, ki so jih odpirala, dobijo samostojno mesto v politi&#269;nih programih. Spor zato ni zadeval samo ciljev, ampak tudi vpliv: kdo govori v imenu levice, katere zahteve imajo prednost in kdo vodi pogajanja z oblastjo.</p><p>Tu lahko prepoznamo paradoks: gibanja, ki so zahtevala bolj enakopravno dru&#382;bo, so se med seboj potegovala za vodilno vlogo pri njenem spreminjanju. V teh sporih so se prepletali vsebinska nesoglasja, skrb za ljudi, ki so jih organizacije zastopale, ter boj za ugled in vpliv. Zaprta vrata Billancourta zato lahko razumemo tudi kot vpra&#353;anje, kdo sme sodelovati pri oblikovanju zahtev in vodenju protesta. Del nove levice je zrasel na univerzah, vendar so zahteve po ve&#269;ji svobodi pri delu prihajale tudi iz tovarn. Delitev na &#353;tudente, ki naj bi hoteli svobodo, in delavce, ki naj bi hoteli le varnost, zato ne zado&#353;&#269;a. Prav v &#269;asu teh sporov so politi&#269;ne in gospodarske elite za&#269;ele opozarjati, da so zahteve po ve&#269;jem vplivu na odlo&#269;anje &#353;le predale&#269;.</p><h2>Ko je postalo te&#382;je vladati</h2><p>Marca 1972 so delavci v tovarni General Motors v Lordstownu v Ohiu za&#269;eli stavko, ki jo je odobril njihov lokalni sindikat. Tovarna je veljala za tehnolo&#353;ki ponos podjetja in njen teko&#269;i trak za najhitrej&#353;i na svetu. Ko je tovarno prevzela posebna upravna enota, znana po trdi roki, so ukinili veliko delovnih mest in tempo skoraj podvojili. Delavec je imel zdaj za vsaj osem opravil na posameznem avtomobilu na voljo 36 sekund. Za odhod na strani&#353;&#269;e je moral dvigniti roko in &#269;akati, da ga kdo zamenja. Delavci v Lordstownu so bili stari povpre&#269;no 28 let. Na konec teko&#269;ega traku je nekega dne prispel avtomobil, v katerem so le&#382;ali vsi deli, lepo zlo&#382;eni, vendar &#353;e ne vgrajeni. Uprava je govorila o sabota&#382;i in spro&#382;ila na stotine disciplinskih postopkov. Tisk je stavko poimenoval industrijski Woodstock. Po slabem mesecu dni so sklenili kompromis, ki ni razre&#353;il vseh sporov o hitrosti teko&#269;ega traku in disciplinskih ukrepih.</p><p>V Lordstownu se je dogajalo nekaj podobnega kot v Billancourtu. Pla&#269;e in delovna mesta so bila pomembna, toda spor je zadeval tudi tempo, nadzor in dostojanstvo pri delu.</p><p>Leto pozneje je kriza zajela celotno gospodarstvo. Jeseni 1973 so arabske dr&#382;ave izvoznice nafte po vojni z Izraelom omejile izvoz in cena nafte se je v nekaj mesecih ve&#269;krat pove&#269;ala. Zahodna gospodarstva sta hkrati prizadeli visoka inflacija in brezposelnost. Ta kombinacija je ote&#382;ila dotedanjo gospodarsko politiko: spodbujanje povpra&#353;evanja je lahko pove&#269;alo inflacijo, njeno zaviranje pa brezposelnost. Tudi levica je zato te&#382;je na&#353;la odgovor na krizo. Naftni &#353;ok ni bil edini vzrok krize, vendar je zaostril gospodarske te&#382;ave, ki so trajale &#353;e ve&#269; let.</p><p>Leta 1975 je Trilateralna komisija, zasebno zdru&#382;enje vplivnih politikov, poslovne&#382;ev in strokovnjakov iz Zdru&#382;enih dr&#382;av, Zahodne Evrope in Japonske, izdala poro&#269;ilo z naslovom <em>Kriza demokracije</em>. Avtorji so razpravljali o tem, ali lahko politi&#269;ne ustanove obvladujejo vse &#353;tevilnej&#353;e zahteve in sprejemajo u&#269;inkovite odlo&#269;itve. Politolog Samuel Huntington je v poglavju o Zdru&#382;enih dr&#382;avah trdil, da je &#353;ir&#353;a politi&#269;na udele&#382;ba pove&#269;ala pri&#269;akovanja do dr&#382;ave in oslabila avtoriteto ustanov. Del te&#382;av je pripisal &#187;prese&#382;ku demokracije&#171;. Menil je, da u&#269;inkovito delovanje demokracije potrebuje tudi nekaj politi&#269;ne neaktivnosti, vse skupine pa bi morale pri postavljanju zahtev pokazati ve&#269; samoomejevanja.</p><p>Tu je treba lo&#269;iti vpra&#353;anje od predlaganega odgovora. Vlada ne more hkrati izpolniti vseh zahtev, zlasti kadar si nasprotujejo ali presegajo razpolo&#382;ljiva sredstva. Vi&#353;je pla&#269;e, ni&#382;ji davki, bolj&#353;e javne storitve in stabilne cene so lahko vsak zase razumljivi cilji, skupaj pa zahtevajo izbiro in kompromise. Toda iz te&#382;av pri usklajevanju &#353;e ne sledi, da je re&#353;itev manj politi&#269;nega sodelovanja. Tudi razprava ob poro&#269;ilu ni bila enotna: kritiki so opozorili, da skrb za sposobnost vladanja lahko postane zahteva po pove&#269;anju mo&#269;i vlade. Za levico se je zato odprlo vpra&#353;anje, kako &#353;ir&#353;o udele&#382;bo povezati z ustanovami, ki znajo razlike med zahtevami razre&#353;evati in sprejete odlo&#269;itve tudi izvajati.</p><p>Francoski filozof Gr&#233;goire Chamayou v knjigi <em>Nevladljiva dru&#382;ba</em> ponuja druga&#269;en poudarek. Odzive uprav podjetij na delavske upore in razprave o te&#382;avah vladanja povezuje s prizadevanji za ohranitev nadzora nad zaposlenimi in omejitev vpliva dru&#382;benih gibanj. Ta razlaga opozarja na resni&#269;en spor o mo&#269;i: delodajalci, sindikati, vlade in nova gibanja niso imeli enakih interesov. Vendar iz posameznih odzivov ne moremo sklepati, da so vse politi&#269;ne in gospodarske elite delovale po skupnem na&#269;rtu ali da je bil poznej&#353;i politi&#269;ni obrat zgolj obramba njihovih privilegijev. Chamayoujev pogled pomaga prepoznati, kdo je hotel ohraniti vpliv, sam pa ne zado&#353;&#269;a za razlago gospodarske krize in volilnega uspeha nove desnice.</p><p>Inflacija in brezposelnost sta prizadeli tudi ljudi, ki niso pripadali nobeni eliti. Stranke levice so morale pokazati, kako bodo svoje cilje uresni&#269;ile v razmerah, v katerih dotedanji gospodarski ukrepi niso ve&#269; dajali pri&#269;akovanih rezultatov. Margaret Thatcher je leta 1979 v Veliki Britaniji in Ronald Reagan leto pozneje v Zdru&#382;enih dr&#382;avah dobila dovolj volilne podpore za druga&#269;no politi&#269;no usmeritev. Njuna zmaga ne dokazuje, da so bile vse njune re&#353;itve pravilne, ka&#382;e pa, da politi&#269;nega obrata ni mogo&#269;e pojasniti samo z interesi poslovnih in politi&#269;nih vodstev. Za levico je bil to preizkus sposobnosti vladanja: zahteve po enakosti je morala povezati v izvedljiv program, ki bi ohranil podporo dovolj &#353;irokega kroga ljudi.</p><h2>Levica na oblasti</h2><p>Junija 1982 je Fran&#231;ois Mitterrand v Versaillesu gostil voditelje dr&#382;av skupine G7. Leto prej je zmagal z obljubo, da bo francoska levica temeljito preoblikovala gospodarstvo. Njegova vlada je dvignila minimalno pla&#269;o, omogo&#269;ila upokojitev pri 60 letih in podr&#382;avila banke ter velika industrijska podjetja. Zdaj je druge voditelje pozival, naj z usklajenimi ukrepi spodbudijo gospodarstvo. Podpore, ki jo je iskal, ni dobil. Francoski socialisti so imeli volilno ve&#269;ino in oblast v svoji dr&#382;avi, niso pa mogli dolo&#269;ati gospodarske politike svojih trgovinskih partnerjev.</p><p>Prav tu se je zapletel njihov na&#269;rt. Vlada je s pove&#269;evanjem dohodkov in porabe sku&#353;ala o&#382;iviti gospodarstvo, toda Francija je bila vpeta v svet, ki ga je &#353;e vedno prizadevala recesija. Ameri&#353;ke obrestne mere so bile visoke, francoski izvoz je izgubljal konkuren&#269;nost, frank pa je bil pod pritiskom. Ve&#269; doma&#269;ega povpra&#353;evanja tudi ni pomenilo samo ve&#269; naro&#269;il francoskim tovarnam: del dodatne porabe je &#353;el za uvo&#382;eno blago. Na volitvah pridobljena podpora je vladi omogo&#269;ila sprejeti reforme, ni pa odpravila vpra&#353;anj, kako financirati porabo, ohraniti vrednost denarja in prodajati izdelke v tujini.</p><p>Marca 1983, po ponovnih razvrednotenjih franka, se je Mitterrand odlo&#269;il za omejevanje porabe in pla&#269;. S tem je Francijo ohranil v evropskem monetarnem sistemu, dogovoru, ki je omejeval nihanje te&#269;ajev med evropskimi valutami. &#352;tevilne za&#269;etne reforme so ostale, prvotni na&#269;rt nadaljnje preobrazbe pa je zastal. To ni bila preprosta ugotovitev, da je gospodarska politika levice nemogo&#269;a. Bila je odlo&#269;itev, katerim ciljem bo vlada dala prednost in kak&#353;no ceno je pripravljena pla&#269;ati zanje. Francoski primer je pokazal, da mora levica na oblasti poleg tega, kaj &#382;eli pravi&#269;neje razdeliti, pojasniti tudi, kako bo njena politika delovala v gospodarstvu, povezanem z drugimi dr&#382;avami.</p><p>V devetdesetih letih so britanski laburisti iskali druga&#269;en odgovor na vpra&#353;anje, kako vladati v tak&#353;nem svetu. Tony Blair je po dolgem obdobju stranke v opoziciji prenavljal njen program. Leta 1995 so laburisti iz statuta &#269;rtali zahtevo po skupnem lastni&#353;tvu proizvodnih sredstev. Nem&#353;ki socialdemokrati so podoben korak naredili &#382;e v Bad Godesbergu, vendar je Blair vse ve&#269;ji poudarek namenjal drugemu na&#269;inu zmanj&#353;evanja neenakosti: &#353;irjenju mo&#382;nosti, da posameznik izbolj&#353;a svoj polo&#382;aj. Ta usmeritev je postala pomemben del njegove tretje poti, poskusa povezati tr&#382;no gospodarstvo s cilji socialne pravi&#269;nosti.</p><p>Osrednjo vlogo je dobilo izobra&#382;evanje. Na strankarskem kongresu leta 1996 je Blair svoje tri prednostne naloge strnil v eno besedo, ponovljeno trikrat: izobra&#382;evanje, izobra&#382;evanje, izobra&#382;evanje. Bolj&#353;e &#353;ole naj bi ljudem omogo&#269;ile bolj&#353;o zaposlitev in ve&#269;jo samostojnost, gospodarstvu pa zagotovile znanje za uspeh v mednarodni konkurenci. Javna vlaganja v &#353;olstvo naj bi tako hkrati pove&#269;ala blaginjo in raz&#353;irila dostop do nje. Tretja pot je zajemala tudi druga podro&#269;ja politike, vendar je izobra&#382;evanje posebej jasno pokazalo premik v razumevanju enakosti.</p><p>Z Bobbievimi vpra&#353;anji lahko ta premik opi&#353;emo natan&#269;neje. Poleg delitve dohodka, lastnine in gospodarske mo&#269;i je ve&#269;ji poudarek dobila delitev mo&#382;nosti za uspeh. Enakost naj bi pomenila, da tudi otrok iz revne dru&#382;ine dobi prilo&#382;nost za izobrazbo in dru&#382;beni vzpon. S tem se je spreminjalo tudi merilo, po katerem naj bi bile razlike sprejemljive: &#269;e imajo ljudje primerljive mo&#382;nosti, je uspeh la&#382;je pripisati sposobnostim in prizadevanju. To ni pomenilo opustitve vseh politik prerazdeljevanja, je pa odprlo novo vpra&#353;anje. Ali mo&#382;nost vzpona posameznikov dovolj izbolj&#353;a tudi polo&#382;aj ljudi, ki ostanejo na slab&#353;e pla&#269;anih delovnih mestih? In koliko so mo&#382;nosti zares enake, &#269;e se razlike v premo&#382;enju in dru&#382;inskem zaledju ohranjajo? Podatki o volivcih poka&#382;ejo, kako se je ob &#353;irjenju izobra&#382;evanja spreminjalo tudi razmerje med levico in ljudmi, ki jih je nagovarjala.</p><h2>Kako so se spremenili volivci levice</h2><p>S poudarkom na izobra&#382;evanju se odpre tudi vpra&#353;anje, koga levica nagovarja in kdo jo voli. Izobrazbo lahko razumemo kot obliko kapitala: znanje, spretnosti in diploma &#269;loveku pomagajo do zaposlitve, dohodka in dru&#382;benega vpliva. Za politiko, ki stavi na enakost mo&#382;nosti, je &#353;irjenje dostopa do tega kapitala na&#269;in zmanj&#353;evanja neenakosti. Toda izobrazba ostaja tudi vir razlik med ljudmi. Ob njenem &#353;irjenju se je spreminjala sestava volilnega telesa levice: vse ve&#269; podpore je dobivala med visoko izobra&#382;enimi, njena nekdanja prednost med manj izobra&#382;enimi pa se je zmanj&#353;evala. Ta dolgoro&#269;ni premik lahko spremljamo z anketami volivcev. Francoski podatki ponujajo nazoren primer.</p><p>Na francoskih parlamentarnih volitvah leta 1956 so med stranke levice spadali socialisti, komunisti in radikali. Povolitvene ankete ka&#382;ejo, med katerimi skupinami volivcev so imele ve&#269; podpore. Med volivci z najve&#269; osnovno&#353;olsko izobrazbo jih je levico volilo 57 %. Takih volivcev je bilo tedaj veliko ve&#269; kot danes. Med redkimi, ki so imeli univerzitetno diplomo, jih je levico volilo le 37 %. Levica je tedaj dobila ve&#269; podpore med manj izobra&#382;enimi kot med univerzitetnimi diplomanti.</p><p>Na predsedni&#353;kih volitvah leta 2012 je socialist Fran&#231;ois Hollande premagal Nicolasa Sarkozyja. Med volivci z najve&#269; osnovno&#353;olsko izobrazbo je dobil 47 % glasov, med univerzitetnimi diplomanti pa 57 %. Primerjamo torej glasove za stranke na parlamentarnih volitvah leta 1956 z glasovi za kandidata na predsedni&#353;kih volitvah leta 2012; pomembnej&#353;a od posameznih &#353;tevilk je dolgoro&#269;ni premik. Razlika glede na petdeseta leta je o&#269;itna, podatki za vmesne volitve pa ka&#382;ejo, da ni nastala &#269;ez no&#269;.</p><p>Ekonomist Thomas Piketty je tak&#353;ne podatke zbral za Francijo, Veliko Britanijo in Zdru&#382;ene dr&#382;ave, pozneje pa je s sodelavci raziskavo raz&#353;iril na 21 zahodnih demokracij. Ugotovil je soroden dolgoro&#269;ni premik, &#269;eprav se njegov obseg in potek med dr&#382;avami razlikujeta. V petdesetih in &#353;estdesetih letih so levico volili ljudje z ni&#382;jo izobrazbo in ni&#382;jimi dohodki, desnico ljudje z vi&#353;jo izobrazbo in vi&#353;jimi dohodki. V zadnjih desetletjih, ki jih zajemajo raziskave, sta se ti dve povezavi v mnogih dr&#382;avah razhajali: visoko izobra&#382;eni volivci so se pogosteje odlo&#269;ali za levico, premo&#382;ni pa &#353;e naprej pogosteje za desnico. Piketty je novo razmerje opisal s prispodobo iz indijskega kastnega sistema: na eni strani brahmanska levica, stranka izobra&#382;enske elite, na drugi trgovska desnica, stranka poslovne elite. Za ljudi brez diplome in ve&#269;jega premo&#382;enja je postalo manj samoumevno, katera stranka zastopa njihove interese. Nekateri ne volijo, drugi podpirajo druge stranke in gibanja. Ne odlo&#269;ajo se vsi enako.</p><p>Za razumevanje tega premika je pomembno &#353;irjenje izobra&#382;evanja. Diploma, ki je bila neko&#269; redkost, je postala dosegljiva veliko ve&#269; ljudem. S tem se je spremenil tudi pomen oznake &#187;manj izobra&#382;en&#171;: &#269;lovek, ki danes nima kon&#269;ane srednje &#353;ole, ni v enakem polo&#382;aju kot ve&#269;ina njegovih vrstnikov pred 70 leti. Pomembno pa je tudi, ali so stranke levice &#353;e znale zastopati ljudi, ki od &#353;irjenja izobra&#382;evanja niso imeli enake koristi. Ankete ka&#382;ejo spremembe v povezavi med izobrazbo in politi&#269;no izbiro, ne omogo&#269;ajo pa spremljanja posameznih dru&#382;in skozi ve&#269; generacij.</p><p>&#352;ir&#353;i dostop do izobra&#382;evanja tudi ni odpravil razlik v samem &#353;olskem sistemu. Piketty poka&#382;e, da je francoska levica, ko je bila na oblasti, ohranila visoko&#353;olski sistem, ki za &#353;tudenta elitne &#353;ole namenja dva do trikrat ve&#269; javnega denarja kot za &#353;tudenta obi&#269;ajne univerze, kamor ve&#269;inoma pridejo otroci iz revnej&#353;ih dru&#382;in. V osemdesetih in devetdesetih letih je sodelovala tudi pri sprostitvi pretoka kapitala. To je zmanj&#353;alo prostor za samostojno gospodarsko politiko in okrepilo polo&#382;aj tistih, ki so lahko kapital premikali prek meja. Razkorak med obljubo enakih mo&#382;nosti in dejanskimi razlikami je zato zadeval tako &#353;olstvo kot &#353;ir&#353;o gospodarsko ureditev.</p><p>Piketty nasprotuje razlagi, da bi obrat povzro&#269;il predvsem rasizem ali strah pred priseljenci. Obrat se je po njegovih podatkih za&#269;el &#382;e v &#353;estdesetih in sedemdesetih letih, veliko prej, preden je priseljevanje postalo osrednja politi&#269;na tema, in zgodil se je tudi v dr&#382;avah, kjer ta tema nima skoraj nobene vloge. Piketty zato poudarja spremembe v programih strank, v dav&#269;ni politiki in v zastopanosti manj premo&#382;nih. To je pomemben del razlage, ne pa edini: odnos do priseljevanja, kulturna vpra&#353;anja in politi&#269;ne identitete so lahko v posameznih dr&#382;avah in na posameznih volitvah prav tako odlo&#269;ilni. Volilne &#353;tevilke poka&#382;ejo premik; same po sebi &#353;e ne poka&#382;ejo, kaj vse ga je povzro&#269;ilo. Za&#269;el se je &#382;e pred Blairovo tretjo potjo, zato ga ni mogo&#269;e razlo&#382;iti kot preprosto posledico njenega poudarka na izobra&#382;evanju. Tudi med strankami levice so razlike: podpora visoko izobra&#382;enih je posebej izrazita pri zelenih in drugih gibanjih, ki poudarjajo osebne svobo&#353;&#269;ine; socialdemokrati ne zastopajo povsod predvsem izobra&#382;enske elite.</p><p>Z Bobbievimi vpra&#353;anji lahko ta problem izrazimo &#353;e druga&#269;e. Del levice je izobrazbo vse bolj razumel kot prednost, ki jo je mogo&#269;e pridobiti po pravi&#269;nej&#353;ih pravilih kot podedovano premo&#382;enje: z javnim &#353;olstvom naj bi bil dostop odprt vsem, uspeh pa odvisen od sposobnosti in prizadevanja. Tak&#353;no merilo pa lahko tudi upravi&#269;uje neenakosti. Britanski sociolog Michael Young je &#382;e leta 1958 opozoril, da bi uspe&#353;ni lahko svoj polo&#382;aj razumeli kot dokaz sposobnosti in truda, slab&#353;i polo&#382;aj drugih pa bi dru&#382;ba pripisovala njihovim osebnim pomanjkljivostim. Za tak&#353;no dru&#382;bo je skoval izraz meritokracija, ki ga danes ve&#269;inoma uporabljamo brez ironije. &#352;ola lahko odpre mo&#382;nosti, ne more pa sama odpraviti razlik v premo&#382;enju, dru&#382;inskem zaledju in mo&#269;i. Kadar politika te razlike spregleda, lahko ljudem v slab&#353;em polo&#382;aju posredno sporo&#269;a, da so si zanj krivi sami.</p><p>Prav tu se poka&#382;e meja politike, ki stavi predvsem na vzpon posameznika. Tudi ljudje, ki ne dose&#382;ejo visoke izobrazbe ali bolje pla&#269;ane zaposlitve, potrebujejo dostojno pla&#269;ilo, javne storitve in vpliv na odlo&#269;itve. Njihovo dobro &#382;ivljenje ne sme biti odvisno od tega, ali jim uspe dru&#382;beni vzpon. &#352;irjenje mo&#382;nosti za uspeh zato ne more nadomestiti zmanj&#353;evanja neenakosti v &#382;ivljenjskih in delovnih razmerah.</p><h2>Ali enaka pravila zagotavljajo enake mo&#382;nosti?</h2><p>Izobrazba lahko &#269;loveku odpre vrata, vendar diploma &#353;e ne zagotavlja, da ga bodo za njimi obravnavali enakopravno. Na njegove mo&#382;nosti lahko vplivajo tudi spol, poreklo, invalidnost ali spolna usmerjenost. Zahteva po enakosti se zato ne ustavi pri dostopu do &#353;olanja. Zadeva tudi ovire pri zaposlovanju, napredovanju in sodelovanju pri odlo&#269;anju. Toda kako te ovire odpravljati? Ali zadostujejo enaka pravila za vse ali potrebujemo tudi posebne ukrepe za ljudi, ki so bili doslej zapostavljeni?</p><p>Razliko najla&#382;je razumemo na konkretnem primeru. Univerza lahko vsem dovoli vpis, a predavalnica, do katere vodijo samo stopnice, &#353;tudentu na invalidskem vozi&#269;ku &#353;e vedno ni dostopna. Enako pravilo mu torej ne zagotovi enake mo&#382;nosti sodelovanja. Za to potrebujemo prilagoditev prostora. Podobno vpra&#353;anje se pojavi pri &#353;tipendijah: enak znesek za vse ali ve&#269; pomo&#269;i tistim, ki si brez nje &#353;tudija ne morejo privo&#353;&#269;iti? Razli&#269;no obravnavanje je lahko na&#269;in zmanj&#353;evanja neenakosti, &#269;e odpravlja konkretno oviro. Spor se za&#269;ne pri presoji, katera ovira upravi&#269;uje kak&#353;en ukrep in koga naj ta zajame.</p><p>Tak&#353;na vpra&#353;anja obravnavajo tudi politike, ki jih ozna&#269;ujemo z angle&#353;ko kratico DEI: <em>Diversity, Equity, and Inclusion</em>. Raznolikost pomeni zastopanost ljudi z razli&#269;nimi ozadji in zna&#269;ilnostmi. Vklju&#269;evanje zadeva njihovo dejansko mo&#382;nost sodelovanja: ni dovolj, da je nekdo navzo&#269;, &#269;e nima dostopa do dela ali vpliva na odlo&#269;itve. Izraz <em>equity</em> poudarja pravi&#269;no obravnavo glede na razli&#269;ne okoli&#353;&#269;ine in potrebe. Nekateri pristopi zato poleg pravil za vstop spremljajo tudi razlike v zastopanosti in dose&#382;enih rezultatih. DEI je skupna oznaka za razli&#269;ne ukrepe, ne en sam politi&#269;ni program. Razlika med skupinami je razlog za preverjanje ovir, sama po sebi pa &#353;e ne pove, kaj jo povzro&#269;a in kateri ukrep jo bo zmanj&#353;al.</p><p>V razpravah o teh vpra&#353;anjih se pogosto pojavi beseda <em>woke</em>. Prvotno je ozna&#269;evala pozornost do rasnih krivic, pozneje pa je postala tudi polemi&#269;na oznaka za zelo razli&#269;ne zahteve in prakse. Filozofinja Susan Neiman je leta 2023 v knjigi <em>Levica ni woke</em> opozorila na nevarnost, da bi del levice &#269;loveka presojal predvsem po skupini, ki ji pripada. Zagovarja univerzalizem: prepri&#269;anje, da imamo vsi ljudje enako dostojanstvo in da obveznosti do drugih segajo prek meja na&#353;e skupnosti. Njeno opozorilo lahko pove&#382;emo z vpra&#353;anjem enakosti: kako posebno krivico, storjeno dolo&#269;eni skupini, popraviti po merilu, ki ga lahko uporabimo tudi za druge? To ni isto kot zavra&#269;anje vsakega ukrepa proti diskriminaciji.</p><p>Toda tudi sklicevanje na pravice vseh lahko prikrije izklju&#269;evanje. Deklaracija o pravicah &#269;loveka in dr&#382;avljana iz leta 1789 je govorila o splo&#353;nih pravicah, ustava iz leta 1791 pa je volilno pravico odrekla &#382;enskam in revnim. Olympe de Gouges je zato napisala <em>Deklaracijo o pravicah &#382;enske in dr&#382;avljanke</em>. &#381;enske so morale opozoriti prav na svoj polo&#382;aj, da bi zahteva po splo&#353;ni enakosti zajela tudi njih. Prepoznavanje zapostavljene skupine in zagovarjanje pravic vseh torej lahko podpirata isti cilj. Te&#382;ava nastane, kadar pripadnost skupini postane edino merilo, po katerem presojamo posameznika, njegove potrebe ali njegove trditve.</p><p>Tu se poglavje pove&#382;e tudi z vpra&#353;anjem premo&#382;enja. Premo&#382;na &#382;enska in revna &#382;enska nimata enakih mo&#382;nosti, &#269;eprav se obe lahko sre&#269;ujeta s spolno diskriminacijo. Ve&#269;ja raznolikost med vodilnimi v podjetju sama po sebi &#353;e ne izbolj&#353;a pla&#269; in pogojev dela zaposlenih na dnu njegove hierarhije. Odpravljanje diskriminacije in zmanj&#353;evanje ekonomskih neenakosti zato zahtevata pozornost do razli&#269;nih ovir. Z Bobbievimi vpra&#353;anji lahko presojamo oboje: kdo je zapostavljen, pri &#269;em in po kak&#353;nem klju&#269;u naj se njegov polo&#382;aj izbolj&#353;a? Cilj je, da pripadnost skupini ne omejuje &#269;lovekovih pravic in mo&#382;nosti, ob tem pa tudi ljudje znotraj iste skupine dobijo pomo&#269; glede na svoj dejanski polo&#382;aj.</p><p>Enakosti nazadnje ne zagotavljamo samo z izbiranjem ljudi za omejeno &#353;tevilo &#353;olskih mest, zaposlitev ali vodilnih polo&#382;ajev. Ustanove lahko uredimo tudi tako, da dobrine postanejo dostopne &#353;ir&#353;emu krogu ljudi. Sociolog Erik Olin Wright je za primer vzel javno knji&#382;nico. Knjigarna prodaja knjige tistim, ki jih lahko pla&#269;ajo, knji&#382;nica pa jih izposoja tudi tistim, ki si jih ne bi mogli kupiti. Pravila izposoje in &#269;akalne vrste ne odpravijo vseh razlik, vendar dostopa ne dolo&#269;a samo kupna mo&#269;. Wright je v knji&#382;nicah, zadrugah in drugih skupnih projektih videl mo&#382;nosti za postopno spreminjanje gospodarstva. Za na&#353;o razpravo je pomemben preprost premik: pravi&#269;nej&#353;a dru&#382;ba potrebuje tako dostop do polo&#382;ajev kot dostop do dobrin in storitev, ki ljudem omogo&#269;ajo dobro &#382;ivljenje ne glede na to, kako visoko napredujejo.</p><h2>Kaj danes pomeni biti na levici?</h2><p>Sede&#382;ni red iz Versaillesa je pre&#382;ivel skoraj vse, kar je v dveh stoletjih in pol pri&#353;lo in od&#353;lo. V polkro&#382;ni dvorani Evropskega parlamenta v Strasbourgu &#353;e danes sedijo politi&#269;ne skupine od leve proti desni, v zaporedju, ki bi ga baron de Gauville brez te&#382;av prepoznal, &#269;eprav ne bi razumel skoraj ni&#269;esar od tega, o &#269;emer se prepirajo.</p><p>Ljudje na levih sede&#382;ih so se v tem &#269;asu ve&#269;krat zamenjali. Najprej so tam sedeli liberalci, ki so zahtevali enakost pred zakonom, nato delavske stranke, ki so zahtevale enakost v tovarni, nato socialdemokrati, ki so gradili ljudski dom, nato &#353;tudenti, feministke in zeleni. Danes imajo med volivci strank levice opaznej&#353;o vlogo visoko izobra&#382;eni, medtem ko povezava z delavskimi in manj izobra&#382;enimi volivci ni ve&#269; tako samoumevna. Zgodovina zato ni preprosto zaporedje ljudi, ki drug za drugim zavzamejo iste sede&#382;e. Je tudi zgodovina ljudi, ki so jih stranke levice izgubile izpred o&#269;i, &#269;eprav so jih &#353;e naprej pri&#353;tevale med svoje.</p><p>Kaj torej ostaja? Programi so se spreminjali iz generacije v generacijo, uspehi levice pa so spreminjali tudi polo&#382;aj skupin, ki jih je zastopala. Po merilu, ki smo mu sledili, razli&#269;ne smeri levice povezuje prizadevanje za zmanj&#353;evanje neenakosti v pravicah, &#382;ivljenjskih mo&#382;nostih in dru&#382;beni mo&#269;i. Vsebina tega prizadevanja pa ostaja predmet spora: katere razlike so nepravi&#269;ne, koga prizadenejo in s katerimi ukrepi jih je mogo&#269;e zmanj&#353;ati?</p><p>Tudi politi&#269;ni tekmeci nagovarjajo ljudi, ki se po&#269;utijo presli&#353;ane, in jim obljubljajo ve&#269;ji vpliv. V&#269;asih to po&#269;nejo pod pogojem, da se pravice odvzamejo komu drugemu. Bobbievo merilo je zato tudi preizkus za levico samo. &#268;e njena obljuba velja le za skupino, ki ji je trenutno najbli&#382;ja, ni dovolj, da se sklicuje na enakost. Vpra&#353;ati se mora, ali izbolj&#353;uje &#382;ivljenje ljudi, ki jim doslej ni znala prisluhniti, in ali pri tem ohranja pravice drugih. Zgodovina je pokazala, da levi&#269;arska gibanja tega merila niso vedno izpolnila.</p><p>Piketty in Neiman opozarjata na razli&#269;ni nevarnosti: da bi levica izgubila stik z ljudmi brez visoke izobrazbe ali ugodnega materialnega polo&#382;aja in da bi izgubila skupni jezik pravi&#269;nosti. Obe opozorili sta uporabni, &#269;eprav ne odpravita sporov o davkih, lastnini, priseljevanju ali pravicah manj&#353;in. Prav v tak&#353;nih konkretnih sporih se poka&#382;e, kaj merilo enakosti pomeni v praksi.</p><p>Pri gospodarski enakosti zato ni dovolj vpra&#353;ati, kako razdeliti ustvarjeni dohodek. Pomembno je tudi, kdo odlo&#269;a o nalo&#382;bah, proizvodnji in delu. Prav tu socialisti&#269;na zahteva prese&#382;e prerazdelitev: problematizira lastni&#353;tvo kapitala in mo&#269;, ki iz njega izhaja. Razli&#269;ne smeri levice se razhajajo glede tega, koliko te mo&#269;i je treba omejiti z zakoni in koliko je treba spremeniti tudi lastni&#353;tvo samo.</p><p>Toda sprememba lastnika &#353;e ne zagotovi pravi&#269;nej&#353;ega upravljanja. Podjetje v javni lasti lahko postane odvisno od politi&#269;nih interesov, zadruga pa mora prav tako zagotoviti financiranje, organizirati odlo&#269;anje in obvladovati poslovno tveganje. Za vsako obliko lastni&#353;tva moramo zato vpra&#353;ati, kdo imenuje in nadzoruje upravljavce, kdo odgovarja za slabe odlo&#269;itve in kdo nosi izgube. Demokrati&#269;ni nadzor potrebuje tudi strokovnost, pregledna pravila in mo&#382;nost popravljanja napak.</p><p>Enakost je tako merilo, po katerem lahko presojamo razli&#269;ne gospodarske ureditve, ne pa &#382;e izdelan na&#269;rt ene same. Levica mora pokazati, kako njeni predlogi zmanj&#353;ujejo odvisnost ljudi od mo&#269;i drugih, zagotavljajo dostop do klju&#269;nih &#382;ivljenjskih potreb in ohranjajo sposobnost ustvarjanja novega. Pri tem mora prepre&#269;evati koncentracijo mo&#269;i tako pri zasebnih lastnikih kot pri politi&#269;nih upravljavcih javnega premo&#382;enja.</p><p>Pri tem se mora levica varovati zmote, da je nasprotje nepravi&#269;ne ureditve &#382;e samo po sebi pravi&#269;no. Odprava trga &#353;e ne zagotavlja, da bodo dobrine dostopnej&#353;e ali gospodarstvo bolje delovalo; prenos lastnine na dr&#382;avo &#353;e ne pomeni, da bodo o njej odlo&#269;ali ljudje. Tudi &#269;e podjetje upravljajo delavci sami, lahko kratkoro&#269;ne koristi prevladajo nad vlaganji, od katerih je odvisna njihova dolgoro&#269;na varnost. Prisilno izena&#269;evanje lahko ustvari novo neenakost, &#269;e tisti, ki ga izvajajo, zase ohranijo privilegije in se izognejo nadzoru. Prepri&#269;anje, da delujejo v dobro vseh ali da so &#187;na pravi strani zgodovine&#171;, jim ne daje pravice, da sami odlo&#269;ajo, katere &#382;rtve morajo za ta cilj sprejeti drugi. Pravi&#269;nost predlagane ureditve je treba presojati po njenih posledicah in po mo&#382;nostih ljudi, da odlo&#269;evalce nadzorujejo, njihove odlo&#269;itve izpodbijajo in jih zamenjajo.</p><p>Podobna zmota je prepri&#269;anje, da ve&#269; neposrednega sodelovanja pri odlo&#269;anju vedno pomeni tudi bolj&#353;e &#382;ivljenje. Ljudje potrebujejo mo&#382;nost vpliva na odlo&#269;itve, ki jih zadevajo, vendar si ne &#382;elijo vsi nenehno sodelovati pri upravljanju podjetij, javnih slu&#382;b ali skupnih zadev. &#268;as in pozornost lahko namenjajo &#353;tudiju, umetnosti, potovanjem, dru&#382;ini ali drugim dejavnostim. &#268;e jim vsako skupno vpra&#353;anje nalaga novo odlo&#269;itev, lahko sodelovanje postane breme. Demokrati&#269;na ureditev mora zato omogo&#269;ati tudi, da odlo&#269;anje zaupajo predstavnikom in strokovno usposobljenim upravljavcem, ob tem pa ohranijo pravico do nadzora in ugovora. Tudi neposredno odlo&#269;anje ve&#269;ine potrebuje omejitve, ki varujejo pravice manj&#353;in. Cilj je, da so odlo&#269;itve premi&#353;ljene in odgovorne ter ljudem omogo&#269;ajo dobro &#382;ivljenje, ne da bi morali o vsem odlo&#269;ati sami.</p><p>Zaprta vrata Billancourta so pokazala, da niti skupna pripadnost levici ne zagotavlja soglasja o tem, kdo naj odlo&#269;a in kako. Danes to vpra&#353;anje zajema tako zasebne lastnike kot upravljavce javnega premo&#382;enja, politi&#269;ne predstavnike in vodstva dru&#382;benih gibanj. Za demokrati&#269;no levico je zato odlo&#269;ilno, kako zmanj&#353;evanje neenakosti povezati s politi&#269;no svobodo in sposobnostjo odgovornega vladanja in gospodarjenja. Njene predloge je treba presojati po tem, ali izbolj&#353;ujejo kakovost &#382;ivljenja in zadovoljstvo ljudi z njim ter jim omogo&#269;ajo vpliv na odlo&#269;itve, ki jih zadevajo. Prav tako je pomembno, ali je mogo&#269;e nosilce mo&#269;i nadzorovati in zamenjati ter ali ustanove znajo uresni&#269;evati sprejete odlo&#269;itve in popravljati napake.</p><h2>Viri in literatura</h2><ul><li><p>Abou-Chadi, Tarik in Simon Hix. &#187;Brahmin Left versus Merchant Right? Education, class, multiparty competition, and redistribution in Western Europe.&#171; <em>The British Journal of Sociology</em> 72, &#353;t. 1 (2021): 79&#8211;92.</p></li><li><p>Berman, Sheri. <em>The Primacy of Politics: Social Democracy and the Making of Europe&#8217;s Twentieth Century</em>. Cambridge: Cambridge University Press, 2006.</p></li><li><p>Bobbio, Norberto. <em>Desnica in levica: razlogi in pomeni politi&#269;nega razlikovanja</em>. Prev. Marjan Sedmak. Ljubljana: Znanstveno in publicisti&#269;no sredi&#353;&#269;e, 1995. Izvirnik: <em>Destra e sinistra</em>. Rim: Donzelli, 1994.</p></li><li><p>Chamayou, Gr&#233;goire. <em>La soci&#233;t&#233; ingouvernable</em>. Pariz: La Fabrique, 2018.</p></li><li><p>Crozier, Michel J., Samuel P. Huntington in Joji Watanuki. <em>The Crisis of Democracy: Report on the Governability of Democracies to the Trilateral Commission</em>. New York: New York University Press, 1975.</p></li><li><p>Eley, Geoff. <em>Forging Democracy: The History of the Left in Europe, 1850&#8211;2000</em>. Oxford: Oxford University Press, 2002.</p></li><li><p>Gethin, Amory, Clara Mart&#237;nez-Toledano in Thomas Piketty, ur. <em>Political Cleavages and Social Inequalities: A Study of Fifty Democracies, 1948&#8211;2020</em>. Cambridge, MA: Harvard University Press, 2021.</p></li><li><p>Neiman, Susan. <em>Left Is Not Woke</em>. Cambridge: Polity Press, 2023.</p></li><li><p>Piketty, Thomas. <em>Capital et id&#233;ologie</em>. Pariz: Seuil, 2019.</p></li><li><p>Wright, Erik Olin. <em>Kako biti antikapitalist v 21. stoletju</em>. Prev. Toma&#382; Gerdina. Ljubljana: OPRO, zavod za aplikativne &#353;tudije, 2020. Izvirnik: <em>How to Be an Anticapitalist in the Twenty-First Century</em>. London: Verso, 2019.</p></li><li><p>Young, Michael. <em>Vzpon meritokracije</em>. Prev. Mitja Sardo&#269;. Ljubljana: Krtina, 2023. Izvirnik: <em>The Rise of the Meritocracy, 1870&#8211;2033</em>. London: Thames and Hudson, 1958.</p><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p></li></ul>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Lažje je obsojati kot razumeti]]></title><description><![CDATA[Pojava nismo razumeli &#382;e s tem, ko smo ga pravilno poimenovali.]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/lazje-je-obsojati-kot-razumeti</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/lazje-je-obsojati-kot-razumeti</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Fri, 02 Oct 2026 10:36:54 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!KCv9!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F0b296e51-bc7d-44ec-897e-ed662a7f2fae_2912x1632.png" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!KCv9!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F0b296e51-bc7d-44ec-897e-ed662a7f2fae_2912x1632.png" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!KCv9!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F0b296e51-bc7d-44ec-897e-ed662a7f2fae_2912x1632.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!KCv9!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F0b296e51-bc7d-44ec-897e-ed662a7f2fae_2912x1632.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!KCv9!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F0b296e51-bc7d-44ec-897e-ed662a7f2fae_2912x1632.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!KCv9!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F0b296e51-bc7d-44ec-897e-ed662a7f2fae_2912x1632.png 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!KCv9!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F0b296e51-bc7d-44ec-897e-ed662a7f2fae_2912x1632.png" width="1456" height="816" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/0b296e51-bc7d-44ec-897e-ed662a7f2fae_2912x1632.png&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:816,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:10786032,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/png&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/i/218472098?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F0b296e51-bc7d-44ec-897e-ed662a7f2fae_2912x1632.png&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!KCv9!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F0b296e51-bc7d-44ec-897e-ed662a7f2fae_2912x1632.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!KCv9!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F0b296e51-bc7d-44ec-897e-ed662a7f2fae_2912x1632.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!KCv9!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F0b296e51-bc7d-44ec-897e-ed662a7f2fae_2912x1632.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!KCv9!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F0b296e51-bc7d-44ec-897e-ed662a7f2fae_2912x1632.png 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>Kdor se danes loti pisanja o kateri od velikih, travmati&#269;nih tem na&#353;ega &#269;asa &#8211; naj gre za aktualne konflikte ali za doma&#269;o medvojno in povojno zgodovino &#8211;, hitro opazi, da mora besedilo najprej prestati nekak&#353;en carinski pregled. Bralca pogosto ne zanima najprej, kaj se je pravzaprav zgodilo in kateri viri so na voljo. Najprej preveri potni list besedila: ali je avtor izrekel pri&#269;akovano geslo? Je uporabil pravo moralno oznako? Je z ustreznim tonom potrdil pripadnost pravemu taboru? &#268;e geslo manjka, se za&#269;ne zadr&#382;anost hitro brati kot izmikanje, relativizacija ali celo prikrita podpora nasprotniku. Kot da je vstopnica v javno razpravo postala zahteva, da se avtor najprej ritualno &#187;pofo&#269;ka&#171; na pravi strani.</p><p>Moralna sodba sama po sebi seveda ni problem. O vojnih zlo&#269;inih, pobijanju civilistov in politi&#269;nem nasilju je treba izre&#269;i jasno sodbo. Problem nastane, ko za&#269;ne sodba opravljati delo razlage, ko se zdi, da smo pojav razumeli &#382;e s tem, ko smo ga pravilno poimenovali. Filozofinja Alenka Zupan&#269;i&#269; je nedavno opozorila na pomenljiv preobrat: vlogo tistega, &#269;emur v teoriji pravijo feti&#353;, lahko danes prevzame prav razgla&#353;anje, da nekaj zelo dobro vemo. Feti&#353; v tem pomenu ni ni&#269; skrivnostnega. Predstavljamo si ga lahko kot talisman, ki se ga posameznik v negotovosti oprime, ker mu pomaga &#382;iveti z neprijetno resni&#269;nostjo, ne da bi se moral v celoti soo&#269;iti z njenimi posledicami.</p><p>Nekaj podobnega se lahko zgodi z moralnimi sodbami. Nekaj vemo, o tem govorimo in to iskreno obsojamo, kar v nas vzbuja jezo, &#382;alost ali ob&#269;utek nemo&#269;i. Prav ponavljanje obsodbe pa lahko prinese dolo&#269;eno olaj&#353;anje, &#269;eprav dobro vemo, da smo s tem le malo vplivali na sam problem. Ko dovolj odlo&#269;no izre&#269;emo, da se zavedamo podnebne krize, pobijanja civilistov ali dru&#382;benih krivic, lahko javna izjava postane nadomestek za soo&#269;enje s silami, ki problem proizvajajo. Jasno smo povedali, na kateri strani stojimo, zato imamo ob&#269;utek, da smo vsaj nekaj storili. In tak ritual ni nujno le poza. K njegovemu izvajanju prispeva tudi povsem realna nemo&#269; posameznika, ki problem jasno vidi, vendar nima u&#269;inkovitega vzvoda, da bi nanj vplival.</p><p>Na dru&#382;benih omre&#382;jih je ta dinamika &#353;e posebno u&#269;inkovita. Izrekanje pri&#269;akovanih fraz ponuja hitro moralno orientacijo v razmerah, ko se posameznik po&#269;uti nemo&#269;nega. Od pisca se zato hitro pri&#269;akuje, da ne bo predvsem analiziral, ampak tudi potrjeval pripadnost. Posebno ostri odzivi lahko pridejo prav od ljudi, s katerimi si delimo temeljne vrednote. Odkriti nasprotnik notranje koherence skupine ve&#269;inoma ne ogro&#382;a, njegova kritika jo lahko celo utrjuje. Precej bolj neprijeten je nekdo, ki deli iste vrednote, ne sprejme pa tudi vseh razlag in politi&#269;nih sklepov, ki naj bi iz njih samoumevno sledili.</p><p>Tu se sre&#269;ata dve predstavi o odgovornosti javne besede. Prva poudarja njene politi&#269;ne posledice in upravi&#269;eno opozarja, da neskon&#269;no problematiziranje in zahtevanje vedno novih dokazov lahko postaneta na&#269;in odlaganja ukrepanja. V&#269;asih je poziv k &#187;&#353;e ve&#269; razumevanja&#171; res izgovor za pasivnost. Druga poudarja odgovornost do tega, kar dejansko vemo, in zahteva razlikovanje med zanesljivo potrjenimi dejstvi, odprtimi vpra&#353;anji, legitimnimi razlagami in politi&#269;no manipulacijo. Njena naloga ni umetno uravnote&#382;evanje tam, kjer dejstva govorijo jasno, ampak zvestoba stanju vedenja, tudi kadar je to za politi&#269;no sporo&#269;ilo neprijetno. Obe zahtevi sta legitimni, vendar nista vedno skladni: politika zahteva odlo&#269;anje tudi v negotovosti, odgovornost do resnice pa prepoveduje, da bi zaradi &#382;elenega u&#269;inka negotovost prikazovali kot gotovost.</p><p>Razlaga mehanizma zato ni opravi&#269;evanje dejanja. Razumeti, kako je pri&#353;lo do nekega zgodovinskega dogajanja, ne pomeni vsem razlagam pripisati enake te&#382;e. Prav nasprotno: natan&#269;na rekonstrukcija okoli&#353;&#269;in &#353;ele omogo&#269;i razlikovati med razlago, izgovorom, propagando in dejstvom. Moralna obsodba nam pove, kako dejanje vrednotimo, ne more pa sama pojasniti, zakaj se je nekaj zgodilo.</p><p>To je posebno o&#269;itno pri razlagi politi&#269;nega in zgodovinskega nasilja. &#268;e neko dejanje ozna&#269;imo za zlo&#269;in, teror ali preganjanje, smo povedali nekaj pomembnega o tem, kako ga vrednotimo, vendar &#353;e nismo pojasnili, kako je postalo mogo&#269;e. Za razumevanje moramo pogledati, katere predstave o nevarnosti so ljudje sprejeli, kak&#353;ni interesi in strahovi so jih vodili, katere institucije so nasilje omogo&#269;ile in kako so se dejanja, ki bi bila v obi&#269;ajnih okoli&#353;&#269;inah nesprejemljiva, postopno za&#269;ela kazati kot nujna ali samoumevna. Prav tu postane razumevanje neprijetno: dlje ko gremo v razlago, manj nam ostane udobje prepri&#269;anja, da je zlo mogo&#269;e pojasniti zgolj z zlobo tistih, ki so ga zagre&#353;ili.</p><p>Dobra analiza je neprijetna prav zato, ker ru&#353;i udobje vnaprej&#353;njih razlag. La&#382;je je &#382;iveti v svetu, v katerem ravnanje druge strani pojasnjuje njena norost ali pokvarjenost. Te&#382;je je rekonstruirati preplet interesov, strahov, institucionalnih spodbud in napa&#269;nih presoj, ki lahko pripelje do katastrofalnih posledic. Moralna sodba zaradi tega ni ni&#269; manj jasna. Izgubimo pa udobje prepri&#269;anja, da smo pojav pojasnili &#382;e s tem, ko smo ga pravilno obsodili.</p><p>Besedilo, ki na carinskem pregledu no&#269;e pokazati pri&#269;akovanega potnega lista, zato &#353;e ne tihotapi moralnega relativizma. Lahko po&#269;ne nekaj zahtevnej&#353;ega: zavra&#269;a domnevo, da je pravilna moralna oznaka &#382;e tudi razlaga sveta. Zlo je pogosto razmeroma lahko poimenovati. Veliko te&#382;je je razumeti dinamiko, zaradi katere nastane, se reproducira in ljudem postane samoumevno.</p><p>https://www.delo.si/mnenja/kolumne/lazje-je-obsojati-kot-razumeti</p><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p><p></p>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Kaj je bila revolucija v Sloveniji?]]></title><description><![CDATA[Kako je majhna ilegalna organizacija med odporom proti okupatorjem postala jedro nove oblasti]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/kaj-je-bila-revolucija-v-sloveniji</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/kaj-je-bila-revolucija-v-sloveniji</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Fri, 25 Sep 2026 04:01:47 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!lh-Y!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fdd482a2f-5fc5-4dcc-8aab-ad92eadc8e6b_1672x941.png" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!lh-Y!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fdd482a2f-5fc5-4dcc-8aab-ad92eadc8e6b_1672x941.png" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!lh-Y!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fdd482a2f-5fc5-4dcc-8aab-ad92eadc8e6b_1672x941.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!lh-Y!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fdd482a2f-5fc5-4dcc-8aab-ad92eadc8e6b_1672x941.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!lh-Y!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fdd482a2f-5fc5-4dcc-8aab-ad92eadc8e6b_1672x941.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!lh-Y!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fdd482a2f-5fc5-4dcc-8aab-ad92eadc8e6b_1672x941.png 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!lh-Y!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fdd482a2f-5fc5-4dcc-8aab-ad92eadc8e6b_1672x941.png" width="1456" height="819" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/dd482a2f-5fc5-4dcc-8aab-ad92eadc8e6b_1672x941.png&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:819,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:3248144,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/png&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/i/217219468?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fdd482a2f-5fc5-4dcc-8aab-ad92eadc8e6b_1672x941.png&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!lh-Y!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fdd482a2f-5fc5-4dcc-8aab-ad92eadc8e6b_1672x941.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!lh-Y!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fdd482a2f-5fc5-4dcc-8aab-ad92eadc8e6b_1672x941.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!lh-Y!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fdd482a2f-5fc5-4dcc-8aab-ad92eadc8e6b_1672x941.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!lh-Y!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fdd482a2f-5fc5-4dcc-8aab-ad92eadc8e6b_1672x941.png 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>Na predve&#269;er 12. obletnice oktobrske revolucije, 6. novembra 1929, je na Ljubljanskem gradu zagorela signalna bakla in v no&#269;no nebo je poletelo nekaj raket. Izstrelilo jih je pet mladeni&#269;ev: Boris Kidri&#269;, Edvard Kardelj, Tone Tom&#353;i&#269;, Vilibald Konte in Stane Oswald. Kidri&#269; je hodil &#353;e v gimnazijo, Konte pa je imel 21 let. V dr&#382;avi, ki je komunisti&#269;no partijo prepovedala in je tisto leto postala kraljeva diktatura, je bila to predrznost, ki se ni mogla dobro kon&#269;ati. Kidri&#269;a so naslednji dan aretirali kar med poukom.</p><p>Na prvi pogled je bila to mladostna politi&#269;na provokacija, kakr&#353;nih je bilo v tistih letih veliko. Toda imena niso naklju&#269;na. Kardelj in Kidri&#269; bosta &#269;ez dobro desetletje vodila odpor in revolucijo, po vojni pa bosta sodila med najvplivnej&#353;e mo&#382;e nove Jugoslavije. Tom&#353;i&#269; bo eden glavnih organizatorjev Osvobodilne fronte v Ljubljani, italijanski okupator pa ga bo leta 1942 ustrelil. Oswalda bo nova komunisti&#269;na oblast v politi&#269;no montiranem procesu obsodila na smrt in pozneje usmrtila. Tudi Vili Konte bo pri&#353;el visoko v dr&#382;avni gospodarski upravi, vendar se bo njegova zgodba kon&#269;ala tako, kot si tisto no&#269; na gradu ni mogel predstavljati nih&#269;e iz peterice.</p><p>Prizor odpre vpra&#353;anje, na katero sku&#353;a odgovoriti ta sestavek. Kako je iz pe&#353;&#269;ice mladeni&#269;ev, ki so v kraljevini lahko pri&#382;gali kve&#269;jemu nekaj raket, v 16 letih nastala organizacija, ki je prevzela dr&#382;avo? In kaj se je med potjo zgodilo z njimi samimi?</p><h2>Od klju&#269;avni&#269;arja do hotela Lux</h2><p>Ko se je Josip Broz leta 1935 odpravil v Moskvo, ni bil mlad politi&#269;ni za&#269;etnik, ampak 42-letni poklicni revolucionar z nenavadno &#382;ivljenjsko potjo. Rodil se je leta 1892 v Kumrovcu, izu&#269;il se je za klju&#269;avni&#269;arja in kot kovinarski delavec potoval po habsbur&#353;ki monarhiji. Med prvo svetovno vojno je slu&#382;il v avstro-ogrski vojski, bil leta 1915 ranjen in zajet v Rusiji ter tam do&#382;ivel revolucijo. Po vrnitvi v novo jugoslovansko dr&#382;avo se je leta 1920 pridru&#382;il komunisti&#269;ni partiji, deloval v sindikatih in ilegali ter bil leta 1928 na tako imenovanem bomba&#353;kem procesu obsojen na pet let zapora. Moskva je bila zato nadaljevanje dolgega politi&#269;nega vajeni&#353;tva, v katerem so se prepletali tovarni&#353;ko delo, vojna, revolucija, konspiracija in zapor.</p><p>Na ve&#269;er pred odhodom v Moskvo je Josip Broz skoraj pristal v rokah dunajske policije. Ilegalno je stanoval pri starej&#353;i judovski gospodinji, katere h&#269;i se je tisti ve&#269;er posku&#353;ala zastrupiti s plinom. Broz jo je v zadnjem hipu re&#353;il, ob prihodu oro&#382;nikov pa se je v zmedi komaj izmuznil skozi vrata. Bilo je konec februarja 1935. Zagreb&#353;ki tovari&#353;i so mu svetovali, naj odpotuje, ker se bodo razmere v Jugoslaviji kmalu zaostrile, v Sovjetski zvezi pa naj bi se pripravil na prihodnje naloge.</p><p>V Moskvi mu je sobo priskrbel Vladimir &#268;opi&#263;, eden od ustanoviteljev jugoslovanske partije in njen predstavnik pri Kominterni. V novincu je videl morebitnega tekmeca, vendar mu je kljub temu na&#353;el prostor v hotelu Lux. Poslopje je bilo natrpano s tujimi komunisti, ki so v Moskvi iskali zato&#269;i&#353;&#269;e. Nekateri stanovalci so se prito&#382;evali nad umazanijo in hotelskimi podganami, toda za pri&#353;leke iz revnej&#353;ih delov Evrope so centralno ogrevanje, topla voda, skupne prhe in plinske pe&#269;ice pomenili skoraj razko&#353;je. Lux je bil hkrati privilegirano zato&#269;i&#353;&#269;e in prostor nadzora, v katerem so vsi &#382;iveli drug ob drugem in nikoli niso mogli vedeti, kdo bo pono&#269;i izginil.</p><p>Prva naloga novega stanovalca je bila, da napi&#353;e svoj &#382;ivljenjepis, in to ve&#269;krat. Kadrovski oddelek je razli&#269;ice primerjal ter v razlikah iskal morebitne la&#382;i. Nato sta mu predstavnik sovjetske politi&#269;ne policije Jakubovi&#269; in bolgarski komunist Ivan Karaivanov naro&#269;ila &#353;e kadrovske ocene, tako imenovane karakteristike, sedem najpomembnej&#353;ih &#269;lanov jugoslovanske partije. Med njimi je bil generalni sekretar Milan Gorki&#263;. To ni bila izjemna naloga, namenjena samo novincu. Vsi uslu&#382;benci Kominterne so morali redno oddajati delovna poro&#269;ila, samokriti&#269;ne ocene in kompromitirajo&#269;e podatke o drugih; kadrovski oddelek, ki je podatke izmenjeval z NKVD, je deloval kot njena notranja tajna slu&#382;ba.</p><p>Broz je nalogo opravil vestno ter tovari&#353;e hvalil ali kritiziral, kakor je presodil. Enaindvajsetega maja 1935 je Karaivanov zapisal, da si s politi&#269;nega vidika zaslu&#382;i zaupanje, kmalu zatem pa je Broz v Kominterni dobil novo konspirativno identiteto Friedrich Walter; vzdevek Tito je uporabljal &#382;e od leta 1934. &#268;ez dve leti so Gorki&#263;a poklicali v Moskvo, ga aretirali in ustrelili kot britanskega vohuna ter sovra&#382;nika ljudstva. Ni mogo&#269;e ugotoviti, ali je Brozova karakteristika kakorkoli vplivala na njegovo usodo. Primer pa razkriva nevarnost sistema, v katerem so osebne sodbe o tovari&#353;ih postajale gradivo za policijske preiskave in so lahko nazadnje pomagale sestaviti obto&#382;nico, ki se je kon&#269;ala z usmrtitvijo.</p><p>Jeseni 1938 so Friedrichu Walterju, kakor se je Broz imenoval v Kominterni, nalo&#382;ili, naj s &#268;opi&#263;em in Kamilom Horvatinom uredi srbohrva&#353;ki prevod zgodovine sovjetske partije, izdane pod Stalinovim imenom, zato je bila vsaka beseda politi&#269;no ob&#269;utljiva. Dela niso dokon&#269;ali. Tretjega novembra so agenti NKVD aretirali &#268;opi&#263;a. Da so ga pono&#269;i odpeljali, je Brozu povedala sna&#382;ilka hotela Lux, kjer sta oba stanovala. Ni&#269; mu ni pomagalo, da je v &#352;paniji poveljeval XV. mednarodni brigadi, v kateri je bil tudi ameri&#353;ki bataljon Abraham Lincoln.</p><p>Broz je v tistih letih po&#269;el tisto, kar je bilo v Luxu najpametneje: ostajal je neopazen. Rojakom se je izogibal deloma zaradi samote, ki se je je navadil v zaporu, predvsem pa zato, ker je hitro razumel vrednost molka, zlasti v sobah s telefonom. Prislu&#353;kovanje je veljalo za samoumevno. Hodil je od hotela do stavbe Kominterne in nazaj, obiskoval te&#269;aje konspiracije, vodenja in voja&#353;kih zadev ter pozneje menil, da ga je prav to re&#353;ilo pred Stalinovim no&#382;em. Ruth von Mayenburg, ki je prav tako stanovala v Luxu, se ga je spominjala kot &#269;loveka, ki se je po dolgih hodnikih premikal skoraj kakor nevidna mi&#353;.</p><p>Ko so Horvatina preiskovali zaradi domnevnega trockizma, Broz ni hotel potrditi obto&#382;b, za katere ni imel nobenih dokazov. Toda iz Moskve se je vrnil tudi s stavkom, ki ga je sli&#353;al od Dimitrova in ki veliko pove o politi&#269;ni kulturi &#269;asa: pri odstranjevanju bolezni je v&#269;asih bolje zarezati tudi v zdravo meso, kakor pustiti bolezen pri miru.</p><p>To je bila &#353;ola, iz katere so pri&#353;li nekateri ljudje, ki so leta 1941 organizirali odpor in pozneje prevzeli oblast. Nau&#269;ili so se &#382;iveti pod tujimi imeni, preverjati lojalnost, sestavljati ocene o tovari&#353;ih, delovati v celicah in mol&#269;ati. Nau&#269;ili pa so se tudi ne&#269;esa nevarnej&#353;ega: da lahko organizacija zasleduje cilj, ob katerem posameznik postane predvsem sredstvo.</p><h2>Propadla odprava v &#352;panijo</h2><p>Poleti 1936 je v &#352;paniji izbruhnila dr&#382;avljanska vojna. Sovjetska zveza se je postavila na stran republike, po Evropi pa so se za&#269;eli zbirati prostovoljci. Broz je v Moskvi dobil nalogo, naj jih pridobiva med Jugoslovani, Gorki&#263; pa je v tem videl prilo&#382;nost, da Kominterni poka&#382;e u&#269;inkovitost svoje partije. V za&#269;etku marca 1937 je iz Marseilla proti jugoslovanski obali poslal parnik <em>La Corse</em>, najet za 750.000 frankov. Ladja naj bi vkrcala prostovoljce z razli&#269;nih krajev obale in jih odpeljala v &#352;panijo. Akcija bi morala ostati tajna, toda organizatorji so preve&#269; govorili. Policija je izvedela, kaj se pripravlja, in pri Budvi prepre&#269;ila na&#269;rtovano vkrcanje. Namesto pri&#269;akovanega organizacijskega uspeha je moral Gorki&#263; Kominterni poro&#269;ati o polomu.</p><p>Sam neuspeh verjetno &#353;e ne bi bil usoden. Gorki&#263; pa se je zna&#353;el sredi Stalinovih &#269;istk. Njegovo &#382;eno so aretirali &#382;e prej in ga je med zasli&#353;evanjem obremenila. Ko so v Moskvo poklicali &#353;e njega, ni mogel pri&#269;akovati ni&#269; dobrega: 19. avgusta 1937 so ga aretirali, 1. novembra pa ustrelili. V &#269;istkah je izginil tudi velik del jugoslovanskega partijskega vodstva, ki je bil v Sovjetski zvezi. Partija je bila s tem obglavljena, zato so nekateri &#269;lani vodstva Brozu predlagali, naj prevzame njeno vodenje. Gorki&#263;eva smrt mu je tako odprla pot proti vrhu. V naslednjih letih je polo&#382;aj postopoma utrdil v politi&#269;nem okolju, v katerem notranji spor ni pomenil le izgube polo&#382;aja, ampak je lahko pomenil tudi smrt.</p><p>Koliko jugoslovanskih komunistov je izginilo v Stalinovih &#269;istkah, ni mogo&#269;e natan&#269;no ugotoviti. Po pribli&#382;ni oceni je &#353;lo za 900 oseb. Broz je mlaj&#353;e tovari&#353;e pred moskovsko nevarnostjo re&#353;eval tako, da jih je po&#353;iljal nazaj v ilegalo ali v &#352;panijo. Obe poti sta bili nevarni, vendar pogosto manj kakor &#269;akanje v hotelu Lux. Edvard Kardelj, ki je sredi tridesetih let delal v Moskvi, je bil ve&#269;krat postavljen pred nadzorno komisijo Kominterne in si je polo&#382;aj re&#353;eval s samokritiko. Tudi to je bila lekcija politi&#269;nega okolja, v katerem je moral posameznik priznati zmoto organizaciji, medtem ko organizaciji svojih zmot ni bilo treba priznati nikomur.</p><p>Kako je Kardelj takrat razmi&#353;ljal, vemo iz poznej&#353;ega spomina Ale&#353;a Beblerja. Na poti iz Moskve v &#352;panijo se je Bebler v Parizu sre&#269;al z njim in mu dale&#269; od prislu&#353;kovalnih naprav pripovedoval, kaj je videl v Sovjetski zvezi in kaj si misli o zlo&#269;inih, s katerimi Stalin gradi socializem. Kardelj ga ni prepri&#269;eval, da se moti ali pretirava. Govoril je o boju proti fa&#353;izmu in o nujnosti, da pri njem podprejo Sovjetsko zvezo. &#187;Morda le ustavimo napad fa&#353;istov,&#171; je dejal.</p><p>Beblerjev spomin ka&#382;e, da vsaj nekateri niso bili nevedni glede Stalinovega nasilja. Presodili so, da ga je treba zaradi boja proti fa&#353;izmu za&#269;asno sprejeti, zamol&#269;ati ali potisniti na stran. Tak&#353;na odlo&#269;itev se lahko v izrednih razmerah zdi razumljiva; nevarna pa postane, ko jo je mogo&#269;e vedno znova utemeljiti z naslednjim vi&#353;jim ciljem.</p><h2>Kako je bilo &#382;iveti v ilegali</h2><p>Hitro se pozabi, zakaj je bila partija sploh ilegalna. Na volitvah v ustavodajno skup&#353;&#269;ino novembra 1920 je dobila okoli 200.000 glasov in postala tretja stranka v dr&#382;avi. Le nekaj tednov pozneje, v no&#269;i z 29. na 30. december 1920, je notranji minister Milorad Dra&#353;kovi&#263; s sklicevanjem na stavko v Trbovljah izdal dekret, imenovan obznana. Z njim je prepovedal komunisti&#269;no propagando, ker naj bi vlada odkrila bolj&#353;evi&#353;ko zaroto in hotela dr&#382;avi prihraniti dr&#382;avljansko vojno po ruskem zgledu. Poleti 1921 je mladi komunist Dra&#353;kovi&#263;a ubil, dr&#382;ava pa je nato z zakonom o za&#353;&#269;iti dr&#382;ave partijo dokon&#269;no prepovedala. Od tedaj je nasilje delovalo v obe smeri: partija je v ilegalo za&#353;la tudi zaradi dejanj lastnih pripadnikov, v njej pa so jo dve desetletji ohranjali sistemati&#269;no preganjanje, zapori in mu&#269;enje.</p><p>Velik del ilegalnega &#382;ivljenja pa se je odvijal dale&#269; od doma. Kako je bilo videti od blizu, je opisal &#269;lovek, ki ga danes poznamo predvsem kot pisatelja. Lovro Kuhar, ki se je podpisoval kot Pre&#382;ihov Voranc, je velik del tridesetih let pre&#382;ivel kot politi&#269;ni emigrant po Evropi. Eden od njegovih zapisov, pozneje objavljenih v knjigi <em>Borba na tujih tleh</em>, se ne za&#269;ne s politiko, ampak s &#269;akanjem v vrsti.</p><p>Oddelek E v petem nadstropju pari&#353;ke prefekture je za&#269;el uradovati ob 9. uri. Voranc je pred vhodom za tujce na Cvetli&#269;nem trgu stal &#382;e ob 7. uri in pri&#269;akoval, da bo na &#269;elu vrste, vendar je pred zaprtimi vrati na&#353;el pet ljudi. Deset minut pozneje jih je bilo 25, ob 7.30 &#382;e 100, ob 8. uri pa 200. Ko je plo&#269;nik postal pretesen in se je vrsta razlila na cesti&#353;&#269;e, jo je policist s pendrekom spravil v red. Mimoido&#269;i so &#269;akajo&#269;e gledali izpod &#269;ela in se jim ogibali, kakor da hodijo mimo zbranega podzemskega Pariza.</p><p>Pet minut pred 9. uro so se vrata odprla in mno&#382;ica je stekla &#269;ez dvori&#353;&#269;e proti stopnicam. Voranc je imel hitre noge in je bil med prvimi v petem nadstropju, tam pa ga je &#269;akalo novo razo&#269;aranje. Na hodniku je &#382;e stala vrsta ljudi s tihimi, vdanimi obrazi; bilo jih je ve&#269; kot 50 in nih&#269;e ni vedel, kako so pri&#353;li noter. Postaran mo&#382; v oguljenem pla&#353;&#269;u mu je ob pri&#382;iganju smrdljivega &#269;ika zaupal skrivnost: &#353;el je okoli vogala in vstopil ob Seni, kjer so pravkar odna&#353;ali smeti. Prej&#353;nji dan je zaman &#269;akal od jutra do ve&#269;era.</p><p>Voranc je pred seboj na&#353;tel 65 ljudi. Ker so jih dopoldne odpravili 70 ali 80, je lahko ra&#269;unal, da bo pri&#353;el na vrsto. Za njim so od&#353;teli &#353;e 10 &#269;akajo&#269;ih, vse druge pa nagnali s hodnika. Nekateri so ugovarjali, drugi jokali, tretji se hudomu&#353;no nasmihali. Neki Poljak je rinil nazaj in policistu znova pojasnjeval, da mu je dovoljenje poteklo predv&#269;eraj&#353;njim; &#269;e ga najdejo na ulici, ga bodo zaprli in izgnali, tu pa &#382;e dva dni &#269;aka zaman. Dovoljenje za bivanje v dr&#382;avi, pripomni Voranc, ni bilo nepomemben dokument. Neko&#269; za tak&#353;ne papirje ni nih&#269;e spra&#353;eval, saj so bile delovne roke najbolj&#353;a legitimacija. Zdaj je pritiskala brezposelnost, vojna se je naglo bli&#382;ala, oblasti pa so se sku&#353;ale znebiti &#269;im ve&#269; tujcev.</p><p>Naslednji Voran&#269;ev zapis poka&#382;e drugo stran istega postopka. Nekega jesenskega jutra so ga odpeljali iz dunajskega zapora, kjer je 14 dni &#269;akal na izgon, in ga napotili proti &#269;e&#353;ki meji. Vpra&#353;ali so ga celo, v katero dr&#382;avo &#382;eli, in izbral je &#268;e&#353;ko, ker se mu je pot zdela najpreprostej&#353;a. Spremljala sta ga dva detektiva; drugi je vodil &#353;e dva izgnanca, mo&#353;kega in &#382;ensko, ki so jo avstrijske oblasti ozna&#269;ile za neza&#382;eleno prostitutko. Skupino je tako sestavljalo pet ljudi, ki so na lep jesenski dan hodili skozi vinograde.</p><p>Tik pod vrhom so obstali in eden od detektivov se je za&#269;el obna&#353;ati kakor tihotapec. &#352;epnil jim je, da ob tej uri tam ni nikogar, stra&#382;a pa pride &#353;ele ob 4. uri; &#269;ez vrh naj ne hodijo, ker bi ji padli naravnost v roke. Izgnanci so nekaj &#269;asa strmeli proti severu, nato pa si je vsak izbral svojo smer: Voranc levo pobo&#269;je, ki se mu je zdelo najvarnej&#353;e, &#382;enska gosto pora&#353;&#269;eno desno stran, zadnji naravnost po poti, saj bo, kakor je dejal, &#382;e nekam pri&#353;el. Vsi trije so se strinjali vsaj v tem: na tej strani so &#353;e jetniki, po prestopu meje pa bodo svobodni. Detektiv je dal znak in v hipu so izginili vsi, izgnanci in njihova spremljevalca.</p><p>Moskovski hodniki, pari&#353;ka vrsta in avstrijska meja so pripadali razli&#269;nim svetovom, vendar je bilo povsod &#382;ivljenje odvisno od dokumenta, gesla, zveze in pravilno izre&#269;enega imena. Kdor je tako pre&#382;ivel desetletje, se aprila 1941, ko se je dr&#382;ava razsula in so legalne politi&#269;ne ustanove izginile, ni zna&#353;el v povsem neznanih razmerah. Ilegalno &#382;ivljenje ga je nanje &#382;e pripravljalo.</p><h2>Slovensko vpra&#353;anje pred vojno</h2><p>Vpra&#353;anje politi&#269;nega polo&#382;aja Slovenije se v partiji ni odprlo &#353;ele leta 1941. Jugoslovanski komunisti so v prvih letih nove dr&#382;ave zagovarjali unitaristi&#269;no predstavo o enem jugoslovanskem narodu, leta 1923 pa so jo za&#269;eli opu&#353;&#269;ati. V glasilih tedaj legalne Neodvisne delavske stranke Jugoslavije so vse bolj poudarjali ve&#269;nacionalni zna&#269;aj dr&#382;ave in zagovarjali federativno ureditev. Slovenski komunisti so imeli pri preobratu pomembno vlogo: julija 1923 je njihov pokrajinski svet zahteval politi&#269;no samostojnost Slovenije in drugih jugoslovanskih narodnih enot.</p><p>Najostreje je nastopil in&#382;enir Dragotin Gustin&#269;i&#269;, eden teoretsko najprodornej&#353;ih slovenskih komunistov tistega desetletja. Konec leta 1923 in v za&#269;etku naslednjega leta je v <em>Glasu svobode</em> objavil <em>Glose k narodnostnemu vpra&#353;anju</em>. Slovenski proletarci, je pisal, se ne &#382;elijo preprosto utopiti v balkanski federaciji; &#269;e &#382;e nastane skupna socialisti&#269;na ureditev, naj gospodarsko in tehni&#269;no slab&#353;e razviti srbski tovari&#353;i raje pridejo k Slovencem v srednjo Evropo. Poziv je bil pokroviteljski, vendar ka&#382;e, kako dale&#269; od poznej&#353;e predstave o brezpogojnem jugoslovanskem zlitju so lahko segali tedanji komunisti&#269;ni pogledi.</p><p>Gustin&#269;i&#269;ev ton je bil njegov, zamisel o slovenski politi&#269;ni samostojnosti znotraj &#353;ir&#353;e socialisti&#269;ne ureditve pa ni bila osebni odklon. Slovenski komunisti so pomembno sodelovali pri spremembi narodnega programa celotne jugoslovanske partije.</p><p>&#352;tirinajst let pozneje je razprava dobila organizacijsko obliko. Aprila 1937 je bila na &#268;ebinah nad Trbovljami ustanovljena Komunisti&#269;na partija Slovenije kot posebna organizacija znotraj jugoslovanske partije; podobno organizacijo so dobili tudi Hrvati. Zamisel o ve&#269;nacionalni in federativni Jugoslaviji je bila tako vgrajena &#382;e v samo partijsko strukturo.</p><p>Narodni program, s katerim je partija nastopila leta 1941, torej ni nastal &#269;ez no&#269; ali kot takti&#269;na domislica okupacijskega &#269;asa. Vpra&#353;anje slovenske politi&#269;ne samostojnosti je premlevala skoraj dve desetletji, zato je imela ob razpadu dr&#382;ave vsaj del odgovorov pripravljen, medtem ko so jih druge politi&#269;ne skupine &#353;e iskale.</p><h2>&#352;panija kot voja&#353;ka &#353;ola</h2><p>Tretjega marca 1937 je jugoslovanski notranji minister Anton Koro&#353;ec izdal odredbo, ki je prepovedovala in kaznovala vsakr&#353;no pomo&#269; &#353;panski republiki. Ujetemu prostovoljcu je grozil mesec dni zapora, oblasti pa so sestavljale tudi sezname ljudi, ki jim niso smeli izdati potnega lista. V potne liste so v&#269;asih vpisali &#353;e opombo, da ne veljajo za &#352;panijo, kdor jo je prezrl, pa je tvegal izgubo dr&#382;avljanstva. Zato se je razmahnila dejavnost, v kateri so bili komunisti zaradi ilegalnega dela &#382;e dobro izurjeni: ponarejanje dokumentov.</p><p>Pot je bila dolga in je redko uspela v prvem poskusu. Mnogi so se odpravili dvakrat ali trikrat, ker so jih oro&#382;niki prestregli in vrnili, marsikdo pa je med po&#269;asnim napredovanjem proti Iberskemu polotoku tedne ali mesece pre&#382;ivel v zaporih. Potem ko je Francija avgusta 1936 uradno zaprla mejo s &#352;panijo, so prostovoljci Pireneje pre&#269;kali pono&#269;i ter na drugo stran prihajali izmu&#269;eni, &#382;ejni in prestra&#353;eni.</p><p>Prostovoljec ni potoval na slepo. Dobil je gesla, naslove javk, zveze in denar za pot, poseben partijski odbor pa je iskal varne kanale. Javke so bile v Celovcu, Gradcu, na Dunaju, v Pragi in Baslu, na ve&#269; krajih v Nem&#269;iji ter nazadnje v Parizu in Perpignanu. V gostilnah, restavracijah ali zasebnih stanovanjih so jih pri&#269;akali ljudje, ki so jih nahranili ter jim zaupali naslednje geslo in ime. Julija 1937 je Miha Marinko tako prek Avstrije, &#352;vice in Francije pripeljal &#353;tiri revirske fante do Pariza, od koder so nadaljevali proti &#352;paniji.</p><p>Nekateri so se zna&#353;li bolj domiselno. Ko je bila julija 1936 v Barceloni napovedana delavska olimpijada, ki je zaradi Francovega pu&#269;a odpadla, so nekateri &#353;portniki preprosto ostali in se pridru&#382;ili prvim enotam. Jo&#382;e Nose si je vozovnico do Pariza zagotovil tako, da se je prijavil na pari&#353;ko svetovno razstavo.</p><p>Iz slovenskega prostora je v &#352;panijo od&#353;lo ve&#269; kot 500 prostovoljcev. Natan&#269;nega &#353;tevila prav zaradi ilegalnih poti in tujih imen ni mogo&#269;e dolo&#269;iti, zato so sezname desetletja pozneje sestavljali s pomo&#269;jo &#269;asopisnih pozivov in pri&#269;evanj nekdanjih borcev. Najve&#269; prostovoljcev je pri&#353;lo s Primorske in iz Slovenske Istre, iz krajev, kjer fa&#353;izem ni bil oddaljena nevarnost, ampak nekaj vsakdanjega. Za 337 prostovoljcev poznamo dovolj rojstnih podatkov, da je mogo&#269;e oceniti njihovo starost. Nekaj ve&#269; kot polovica jih je bilo rojenih med letoma 1901 in 1910, zato so v &#352;panijo ve&#269;inoma odhajali v poznih 20. in 30. letih.</p><p>Jugoslovanska komunisti&#269;na partija je imela med evropskimi partijami izredno veliko &#353;panskih veteranov in &#353;tevilni so pozneje prevzeli vodilna mesta v partizanskem boju. Pri organiziranju poti prostovoljcev iz srednje Evrope je sodeloval tudi Josip Broz. &#352;panija zato ni bila le prizori&#353;&#269;e mednarodne solidarnosti, ampak najpomembnej&#353;a prakti&#269;na voja&#353;ka in organizacijska &#353;ola jugoslovanskega revolucionarnega gibanja pred letom 1941.</p><p>Istega leta, ko je Koro&#353;ec izdal odredbo proti pomo&#269;i republiki, je v <em>Domu in svetu</em> iz&#353;lo Kocbekovo <em>Premi&#353;ljevanje o &#352;paniji</em>, ki je vzroke vojne iskalo predvsem v dru&#382;benih razmerah in ostro kritiziralo ravnanje &#353;panske Cerkve. Predstavnika katoli&#353;kega tabora sta tako o isti vojni spregovorila povsem razli&#269;no: Koro&#353;ec z dr&#382;avno odredbo, Kocbek z esejem. Razlika poka&#382;e, kako globoko je bila slovenska katoli&#353;ka javnost razdeljena &#382;e pred okupacijo.</p><h2>Rev&#353;&#269;ina in privla&#269;nost revolucije</h2><p>Zakaj so ti ljudje odhajali v &#352;panijo in vstopali v partijo, ni mogo&#269;e pojasniti samo z Marxom, Stalinom ali organizacijsko disciplino. Pogledati je treba tudi dru&#382;bo, iz katere so prihajali, in obljubo, ki jim jo je ponujala ideologija.</p><p>Slovenski prostor je &#382;e pred prvo svetovno vojno ti&#269;al v za&#269;aranem krogu rev&#353;&#269;ine. Nizki dohodki so dopu&#353;&#269;ali malo var&#269;evanja, zato se je kapital kopi&#269;il po&#269;asi, nizka pa je bila tudi produktivnost. Prete&#382;no predmoderna in slabo raz&#269;lenjena dru&#382;ba se je na po&#269;asno modernizacijo pogosto odzivala z nezaupanjem do individualizma in podjetni&#353;tva.</p><p>Med vojnama se je marsikaj premaknilo. Industrija je ustvarila od 50.000 do 60.000 novih delovnih mest in s tem zagotavljala eksistenco pribli&#382;no 250.000 do 300.000 ljudem. Vendar je bila preobrazba prepo&#269;asna, da bi posrkala prese&#382;ek delovne sile s pode&#382;elja. Tedanji izra&#269;uni so govorili, da bi lahko glede na produktivnost in strukturo kmetijstva skoraj polovica kme&#269;kega prebivalstva brez te&#382;av od&#353;la s kmetij, podatki o zadol&#382;enosti pa so kazali, da je bilo na poti v gospodarski propad okoli 250.000 ljudi.</p><p>Tu se slovenski primer lo&#269;i od ruskega in razlika je pou&#269;na. V Rusiji je revolucijo leta 1917 v veliki meri poganjala kme&#269;ka lakota po zemlji. Kmetje so si posesti vzeli sami, ne zaradi komunizma, ampak zase, in s tem odprli pot bolj&#353;evikom v mestih, ki so jih pozneje s kolektivizacijo znova podredili dr&#382;avi. V Sloveniji tak&#353;nega pogona ni bilo. Kme&#269;kega vpra&#353;anja ni bilo mogo&#269;e re&#353;iti z agrarno reformo, ker zemlje, primerne za razdelitev, preprosto ni bilo dovolj. Zadol&#382;eni kmet ni mogel pri&#269;akovati, da mu bo revolucija prinesla posest. To je verjetno eden od razlogov, da je partija ostala majhna in si je morala pot do mno&#382;ic iskati druga&#269;e, prek narodnega vpra&#353;anja in koalicije z drugimi skupinami.</p><p>Veliki gospodarski krizi so sledili padec kupne mo&#269;i, ni&#382;ji dohodki, zadol&#382;enost in mno&#382;i&#269;na brezposelnost. V tak&#353;nih razmerah se je velik del izobra&#382;enstva, zlasti humanisti&#269;nega, obrnil proti liberalni demokraciji in kapitalizmu; pripravljenost na omejevanje osebnih, politi&#269;nih, socialnih in gospodarskih svobo&#353;&#269;in se je &#353;irila tako v katoli&#353;kem kakor v liberalnem okolju.</p><p>Radikalizacija zato ni bila lastnost ene strani, ampak zna&#269;ilnost desetletja. O politi&#269;ni poti posameznika so poleg socialnega polo&#382;aja odlo&#269;ali okolje, dru&#353;tva, u&#269;itelji, prijatelji in mre&#382;e, v katere je vstopal. Iz podobnih stisk in pogosto celo iz istih &#353;olskih klopi so pri&#353;li ljudje, ki so &#353;li v &#352;panijo branit republiko, in ljudje, ki so v <em>Stra&#382;i v viharju</em> pisali proti komunizmu.</p><p>Partija je imela v tem polo&#382;aju veliko prednost. Ponujala je razlago, ki je gospodarsko krizo, neenakost, fa&#353;izem in vojno povezala v eno samo zgodbo, ob njej pa organizacijo, ki je trdila, da ve, kaj je treba storiti. Kdor je bil mlad, brez dela in brez jasnega obeta, je dobil pojasnilo, zakaj je svet tak&#353;en, in nalogo za jutri.</p><p>Privla&#269;nost te ponudbe ni bila le v obljubi pravi&#269;nej&#353;e dru&#382;be, ampak tudi v njeni celovitosti in nujnosti. Svet naj bi bilo mogo&#269;e temeljito preobraziti, odpraviti izkori&#353;&#269;anje in prepre&#269;iti nove vojne; &#269;e je pot zahtevala &#382;rtve, so jih lahko razlo&#382;ili kot ceno prihodnje pravi&#269;nosti. Kritika se je zato hitro ujela v moralno past. Kdor je nasprotoval partiji, je lahko obveljal ne le za &#269;loveka z druga&#269;nim politi&#269;nim pogledom, ampak za zagovornika kapitalizma, veleposestnikov, imperialisti&#269;nih vojn in vseh krivic, ki naj bi jih revolucija odpravila.</p><p>Ideologija je dajala posebno vlogo tudi tistim, ki so verjeli, da razumejo zakonitosti zgodovine. Delavci in kmetje so lahko trpeli zaradi krivic, vendar naj bi bili v jeziku teorije pogosto ujeti v &#187;la&#382;no zavest&#171; in zato &#353;e ne bi razumeli lastnega polo&#382;aja. Ljudje, izurjeni v teoriji, so si lahko pripisali pravico, da v njihovem imenu dolo&#269;ijo smer razvoja ter dr&#382;avo uporabijo kot orodje dru&#382;benega preoblikovanja. Iskrena &#382;elja po odpravi krivic in &#382;elja po odlo&#269;anju o drugih se pri tem nista izklju&#269;evali; prav nasprotno, druga se je lahko napajala iz prve.</p><h2>Kako velika je bila partija</h2><p>Najbolj presenetljive pri tej zgodbi so &#353;tevilke. V &#269;asu priprav na ustanovni kongres na &#268;ebinah je partijska organizacija na Slovenskem &#353;tela okoli 250 &#269;lanov. Junija 1940 jih je bilo 650, oktobra istega leta med 800 in 900, povezovalo pa jih je 14 okro&#382;nih komitejev. Ob za&#269;etku vojne je imela partija ve&#269; kot 1.200 in verjetno manj kot 1.300 &#269;lanov. Na Slovenskem je tedaj &#382;ivelo pribli&#382;no 1,5 milijona ljudi. Partija je bila torej manj&#353;a od ve&#269;je tovarne, njen vpliv pa ni izviral predvsem iz &#353;tevil&#269;nosti.</p><p>Kdo so bili ti ljudje, poka&#382;e natan&#269;en popis kranjske organizacije jeseni 1943. Med 165 &#269;lani je bilo 94 delavcev in revnej&#353;ih obrtnikov, 14 hlapcev, bajtarjev in malih kmetov, 3 srednji kmetje ter 13 izobra&#382;encev; &#382;ensk je bilo 34. Partija torej ni bila preprosto organizacija intelektualcev, ki bi govorili v imenu delavstva. Velik del &#269;lanstva je prihajal iz delavskega in revnej&#353;ega okolja, vodilni kadri pa so imeli poleg tega izku&#353;nje ilegale, zaporov, Kominterne, &#352;panije in notranjih partijskih spopadov.</p><p>Ob partiji je delovala &#353;e Zveza komunisti&#269;ne mladine, SKOJ, v kateri so se oblikovali mlaj&#353;i kadri in iz katere so prihajali novi &#269;lani. Formalno &#353;tevilo partijcev zato ne poka&#382;e celotne mre&#382;e ljudi, ki so bili povezani z organizacijo in vajeni njenega na&#269;ina dela.</p><h2>Zakaj je bila partija pripravljena na okupacijo</h2><p>&#352;estega aprila 1941 so sile osi napadle Jugoslavijo in njena vojska se je vdala v enajstih dneh. Za to zgodbo je pomembneje, kaj je tako nagel zlom pomenil za slovensko politiko. Legalne stranke so &#269;ez no&#269; izgubile dr&#382;avo, parlament, upravo in politi&#269;ni tisk. Njihova mo&#269; je temeljila na ustanovah, teh pa ni bilo ve&#269;. Vodilni politiki so ostali doma, spo&#353;tovani in znani, vendar brez okolja, v katerem so bili vajeni delovati in iz katerega je izviral njihov vpliv.</p><p>Partija je izgubila manj, ker je bila &#382;e prej izrinjena iz legalnega politi&#269;nega &#382;ivljenja. Njeni ljudje so bili navajeni delovati brez pisarn, &#269;asopisov in pogosto tudi brez pravih imen. Vedeli so, kako se sestane pet ljudi, ne da bi za to izvedel &#353;esti, njihova mre&#382;a pa ni bila odvisna od parlamenta ali magistrata. Ilegalnost, ki je bila dve desetletji njihova najve&#269;ja slabost, je v nekaj tednih postala velika organizacijska prednost.</p><p>Boris Kidri&#269; je na partijski konferenci v za&#269;etku leta 1943 dejal, da je bila partija &#353;e tri leta prej majhna sekta, ki se je le ste&#382;ka prebijala do mno&#382;ic, zdaj pa nastaja nov tip aktivista, ki je hkrati politik, vojak in organizator oblasti. Ker je partija pred vojno dosledno zagovarjala nacionalne pravice, ji je po njegovem pripadla tudi dejanska in moralna pravica, da vodi odpor. V tem sklepu se skriva pomemben preskok. Iz dejstva, da je bila organizacija na okupacijo bolje pripravljena in je pred vojno zagovarjala nacionalne pravice, je nastala trditev, da ji zato pripada posebna politi&#269;na pravica do vodstva odpora.</p><p>&#352;estindvajsetega aprila 1941, dva tedna po zasedbi, so se v Ljubljani sestali predstavniki partije, kr&#353;&#269;anskih socialistov, opore&#269;ni&#353;kega dela sokolov in kulturnih delavcev ter ustanovili Osvobodilno fronto. Nastala je kot koalicija &#353;tirih skupin, partija pa je bila sprva samo &#269;lanica te koalicije. Tudi Kidri&#269; je pozneje poudaril, da brez sokolov in kr&#353;&#269;anskih socialistov Osvobodilne fronte ne bi bilo. Obe ugotovitvi sta bistveni: partija je bila klju&#269;ni organizator, odpor pa ni bil samo njen projekt. Napetost med tema dejstvoma je dolo&#269;ala nadaljnji razvoj gibanja.</p><h2>Kaj so prinesli iz Moskve</h2><p>Poleti 1935 je Broz v Moskvi sedel v dvorani sedmega kongresa Komunisti&#269;ne internacionale. Stalina je videl enkrat ali dvakrat, od dale&#269; in le za hip, ko je stal za marmornim stebrom. Pozneje se je &#353;alil, da se je zdelo, kakor da je hkrati prisoten in odsoten. Pomembnej&#353;e od Stalinovega pogleda pa je bilo tisto, kar se je na kongresu sklenilo.</p><p>Komunisti so do tedaj veljali za gibanje brez zaveznikov. Socialiste in socialne demokrate, ki so se dr&#382;ali parlamentarne demokracije, so imenovali socialfa&#353;iste in jih imeli za skoraj enako nevarne kot fa&#353;iste same. Po Hitlerjevem prihodu na oblast je Kominterna to stali&#353;&#269;e opustila. Komunisti naj ne verjamejo ve&#269;, da nimajo politi&#269;nih prijateljev, ampak naj proti fa&#353;izmu gradijo &#353;iroke ljudske fronte s socialisti, liberalci in vsemi, ki so se pripravljeni boriti. V Franciji je leta 1936 nastala vlada ljudske fronte, zato se je vodstvo jugoslovanske partije spomladi 1937 preselilo v Pariz, leto pozneje pa sta tja pri&#353;la tudi Kidri&#269; in Voranc. V istem duhu je bila z blagoslovom Moskve leta 1937 ustanovljena posebna slovenska partija, da bi presegla dotedanje sekta&#353;tvo in se bolje povezala s svojim okoljem.</p><p>Koalicijsko delovanje je bila pomembna ideja, ki so jo prinesli iz Moskve. Osvobodilna fronta aprila 1941 ni nastala v idejnem vakuumu, ampak je bila slovenska razli&#269;ica modela, ki ga je Kominterna priporo&#269;ala &#382;e 6 let: &#353;iroka koalicija razli&#269;nih skupin, v kateri ima najve&#269; vpliva najbolje organizirana.</p><p>Prav tako pomembna je bila metoda. Iz Moskve so prinesli predstavo o partiji kot majhni, disciplinirani avantgardi, ki ve, kam gre zgodovina, in zato sme voditi druge. Prinesli so navado preverjanja kadrov, pisanja karakteristik, delovanja v celicah, konspiracije in samokritike, pa tudi izku&#353;njo &#269;istk, v katerih so izginjali njihovi tovari&#353;i. Oblika in metoda sta se v Osvobodilni fronti sre&#269;ali. Navzven je bila koalicija, znotraj nje pa je delovala organizacija, odlo&#269;ena, da jo bo politi&#269;no usmerjala. Zato bi bilo naravno pri&#269;akovati, da bi Moskva med vojno revolucijo spodbujala. Zgodilo pa se je ravno nasprotno.</p><p>V za&#269;etku marca 1942 je Kominterna Titu &#269;estitala za uspehe in hkrati poudarila, da je za zdaj osnovna in neposredna naloga, pomembnej&#353;a od vseh drugih, zdru&#382;iti protinacisti&#269;na gibanja, pregnati zavojevalce in dose&#269;i narodno osvoboditev. Georgi Dimitrov, generalni sekretar Kominterne, mu je pisal, naj boja ne presoja samo z narodnega vidika, ampak tudi z vidika britansko-ameri&#353;ko-sovjetskega zavezni&#353;tva. Nato je dodal, da iz Titovih poro&#269;il nastaja vtis, da imajo privr&#382;enci Velike Britanije in jugoslovanske vlade morda prav, ko sumijo, da partizansko gibanje dobiva komunisti&#269;ni zna&#269;aj in te&#382;i k sovjetizaciji Jugoslavije. Vpra&#353;al ga je, zakaj je na primer potreboval posebno proletarsko brigado. Opomnil ga je &#353;e, da ima Sovjetska zveza pogodbene odnose z jugoslovanskim kraljem in vlado ter da bi odkrit nastop proti njima ote&#382;il skupni vojni napor.</p><p>Stalin vojne z Nem&#269;ijo tedaj ni predstavljal predvsem kot ideolo&#353;ki spopad med nacizmom in bolj&#353;evizmom, ampak kot domovinsko vojno Sovjetske zveze proti napadalcu. Titova zamisel, da bi osvobodilni boj uporabil tudi kot orodje socialisti&#269;ne revolucije, mu zato ni ustrezala. Govorjenje o svetovni revoluciji, je opozarjal, koristi samo Hitlerju in &#353;kodi zavezni&#353;tvu protifa&#353;isti&#269;nih sil.</p><p>Moskva je bila glede Broza tako zaskrbljena, da je isto sporo&#269;ilo poslala tudi Kardelju v Slovenijo. Prosila ga je, naj brzda Brozove ambicije, da bi postal predsednik narodnoosvobodilnega komiteja, torej nove vlade, ker bi zahodni zavezniki v tem lahko videli dokaz, da v Jugoslaviji ne poteka domovinska vojna, ampak revolucija.</p><p>Broz je Kominterni odgovoril, da je njegova poro&#269;ila napa&#269;no razumela. Obenem je prosil za oro&#382;je in opazovalce. Mo&#353;a Pijade je na planoti Durmitor v &#268;rni gori pripravil letali&#353;&#269;e za sovjetska letala in z ljudmi &#269;akal 37 no&#269;i v mrazu in snegu, vendar letalo ni priletelo. Konec maja 1942 je Dimitrov lahko poslal le navodila za izdelavo razstreliva.</p><p>Kritika iz Moskve pa je vendarle delovala. Pijade je Titu pisal, da ima Kominterna verjetno prav, ko pravi, da so &#353;li predale&#269;. Tito mu je ostro odgovoril, naj neha filozofirati o tako imenovanih levih odklonih. &#352;estega aprila 1942 pa je sam sklical centralni komite in opozoril prav na take odklone, ki so v nekaterih krajih, med drugim tudi v Sloveniji, dobili zaskrbljujo&#269;e razse&#382;nosti. Nekateri srbski partijci so celo trdili, da bo treba v drugi fazi revolucije pobiti vse kmete, u&#269;itelje, &#269;astnike in duhovnike, ki so se pridru&#382;ili partizanom, ker so potencialni sovra&#382;niki delovnega ljudstva.</p><p>Centralni komite je nato sklenil, da bo odslej poudarjal narodno osvoboditev namesto razrednega boja, pri &#269;emer moramo biti natan&#269;ni. Sklep ni pomenil, da so se revoluciji odpovedali. Pomenil je, da je bilo za zdaj bolj smotrno poudarjati domoljubni zna&#269;aj vstaje. Milovan &#272;ilas je pozneje zapisal, da se od tedaj politi&#269;na in takti&#269;na linija ni ve&#269; bistveno spreminjala in da je revolucija v boju z okupatorjem na&#353;la samo sebe.</p><p>Iz tega izhaja odgovor na vpra&#353;anje, ki je v slovenski razpravi pogosto postavljeno preozko: ali je bila revolucija na&#269;rtovana. Nauk, politi&#269;na smer in organizacijski model so pri&#353;li iz Moskve, hitrost in radikalnost njihovega uresni&#269;evanja pa sta bili doma&#269;i. Revolucija ni bila preprosto uvo&#382;ena. Jugoslovansko vodstvo jo je med vojno potiskalo dlje in hitreje, kot je ustrezalo tedanji sovjetski zavezni&#353;ki politiki, zato jo je Moskva posku&#353;ala zavirati. V tej razliki so se &#382;e nakazovala tudi nesoglasja, ki so leta 1948 prerasla v Titov spor s Stalinom.</p><p>Kaj je bilo pri tem posebej slovenskega, se vidi, &#269;e pogledamo, s kom je partija delila fronto. V ve&#269;ini drugih delov Jugoslavije v odporu ni imela za partnerje organiziranih nekomunisti&#269;nih skupin s tolik&#353;nim ugledom. V Sloveniji je bila Osvobodilna fronta vsaj do leta 1943 resni&#269;na koalicija, v kateri so sodelovali kr&#353;&#269;anski socialisti in sokoli z lastnimi ljudmi, ugledom in pogledi. Nasproti ji je stal mo&#269;an in dobro organiziran katoli&#353;ki tabor. Zato se je v Ljubljanski pokrajini dr&#382;avljanska vojna za&#269;ela prej in je bila ostrej&#353;a kot marsikje drugje. Slovenska partija je morala biti hkrati bolj odprta za koalicijsko sodelovanje in odlo&#269;nej&#353;a pri vzpostavljanju lastne prevlade; prav ta napetost je leta 1943 pripeljala do Dolomitske izjave.</p><h2>Vojska je popolnoma v rokah partije</h2><p>Konec leta 1942, po letu in pol vojne, ustanovitvi Osvobodilne fronte, prvih osvobojenih ozemljih in bojih pri Dra&#382;go&#353;ah, je partijska organizacija na Slovenskem &#353;e vedno &#353;tela le okoli 1.200 &#269;lanov. Pribli&#382;no 560 jih je bilo v vojski: 280 v 4 brigadah, 130 v odredih Ljubljanske pokrajine, 60 na Gorenjskem, 50 na &#352;tajerskem in Koro&#353;kem ter 40 na Primorskem. Odporni&#353;ko gibanje je &#353;tevil&#269;no mo&#269;no preraslo partijo, ta pa je ostala razmeroma majhna in selektivna. Njene mo&#269;i zato ne pojasni samo &#353;tevilo &#269;lanov, ampak predvsem polo&#382;aji, ki so jih zasedali.</p><p>Partizanske enote so imele dvojno voja&#353;ko-politi&#269;no vodstvo. Poleg komandanta je imel pomembno vlogo politi&#269;ni komisar, ki ni skrbel le za propagando v dana&#353;njem pomenu besede, ampak tudi za politi&#269;no usmeritev, moralo, zanesljivost enote in njeno povezanost z vodstvom gibanja. Franc Lesko&#353;ek je julija 1942 poro&#269;al, da so bili komisarji praviloma partijci ali skojevci. Partija je bila torej v vojski navzo&#269;a predvsem tam, kjer se je oblikovala politi&#269;na smer.</p><p>Posledico tak&#353;ne ureditve je Kardelj januarja 1943 Titu opisal brez olep&#353;evanja: vojska je popolnoma v rokah partije, saj so politi&#269;ni komisarji in njihovi namestniki njeni ljudje. Politi&#269;no delo je bilo s tem vgrajeno v samo vodstveno strukturo. V hitro rasto&#269;i vojski, v katero so prihajali ljudje z zelo razli&#269;nimi politi&#269;nimi predstavami, je komisar pomagal dolo&#269;ati, kako naj borci razumejo vojno, cilj odpora in svoje nasprotnike. Njegova dejanska vloga se je spreminjala glede na &#269;as, enoto in osebnost, zato ga ni mogo&#269;e opisati niti zgolj kot propagandista niti kot prikritega poveljnika.</p><p>Kaj je partijsko vodstvo razumelo pod revolucijo, je Kidri&#269; na isti konferenci povedal naravnost. Ker naj bi vladajo&#269;i razredi izdali svoje narode, ljudske sile pa prevzele pobudo v osvobodilni vojni, se je po njegovi razlagi narodnoosvobodilni boj povezoval z demokrati&#269;no revolucijo. Pri narodni osvoboditvi se zato ni smel ustaviti, ampak se je moral nadaljevati z osvobajanjem dru&#382;benih plasti, ki so k boju najve&#269; prispevale. Revolucija v tej predstavi ni bila naloga za &#269;as po vojni, ampak proces znotraj narodnoosvobodilnega boja. Pred partijskimi aktivisti je bilo to povedano odkrito, iz tega pa &#353;e ne sledi, da so cilj poznali ali enako razumeli vsi udele&#382;enci &#353;ir&#353;ega odporni&#353;kega gibanja.</p><p>Konec leta 1942 je organizacijski sekretar Boris Kraigher Titu poro&#269;al, da je revolucionarna zavest partizanov zelo visoka in da se imajo skoraj vsi za komuniste, &#269;eprav je bilo formalnih &#269;lanov partije v vojski bistveno manj. Med politi&#269;nim istovetenjem z gibanjem in &#269;lanstvom v organizaciji je torej zevala velika vrzel. Prav ta je partiji omogo&#269;ala posebno obliko mo&#269;i, saj je mno&#382;i&#269;no gibanje politi&#269;no usmerjala organizacija, ki je bila mnogo manj&#353;a od njega.</p><p>Iz iste logike je iz&#353;el nevarnej&#353;i sklep. Kidri&#269; je v istem referatu govoril o dveh taborih, taboru slovenskega naroda in taboru bele garde, za drugega pa predvidel eno samo re&#353;itev: &#187;fizi&#269;no uni&#269;enje&#171;. Tak&#353;na delitev skoraj ni pu&#353;&#269;ala prostora za legitimnega politi&#269;nega nasprotnika. Stran, ki se poistoveti z narodom, lahko svojega nasprotnika zlahka spremeni v izdajalca naroda. Do konca vojne sta bili &#353;e ve&#269; kot dve leti, politi&#269;ni jezik za upravi&#269;evanje poznej&#353;ega nasilja pa je &#382;e obstajal.</p><h2>Ko je partijska disciplina postala nasilje</h2><p>Avgusta 1941 je centralni komite slovenske partije ustanovil Varnostno-obve&#353;&#269;evalno slu&#382;bo, VOS. Formalno je delovala v okviru osvobodilnega gibanja, dejansko pa jo je vodila partija. Ni samo zbirala podatkov in varovala ilegalne mre&#382;e, ampak je imela tudi eksekutivo, ki je izvajala atentate in likvidacije. Kardelj je marca 1942 Titu poro&#269;al, da aparat sestavljajo komunisti, da ga partija ne namerava izpustiti iz rok in da drugim skupinam Osvobodilne fronte ne dovoljuje nadzora nad njim. VOS je bila tako hkrati obrambna slu&#382;ba odporni&#353;kega gibanja in sredstvo izklju&#269;ne partijske oblasti.</p><p>Septembra 1941 je vodstvo Osvobodilne fronte naredilo &#353;e korak dlje. Razglasilo se je za edinega zakonitega predstavnika slovenskega naroda in sprejelo odlok o njegovi za&#353;&#269;iti, ki je za izdajo, ovadu&#353;tvo in dejavno pomo&#269; okupatorju predvideval tudi smrtno kazen. Odporni&#353;ko gibanje v okupirani de&#382;eli je nedvomno potrebovalo za&#353;&#269;ito pred ovaduhi in vdori policije, toda odlo&#269;ilno je bilo vpra&#353;anje, kdo sme dolo&#269;iti, kaj je izdaja. Ko si je Osvobodilna fronta prisvojila izklju&#269;no pravico do organiziranja odpora, je lahko tudi politi&#269;na dejavnost zunaj nje postala sumljiva &#382;e zato, ker ni priznavala njenega monopola.</p><p>Za razumevanje tega nasilja je pomembna &#353;e ena poteza revolucionarnega mi&#353;ljenja. Sovra&#382;nik v njem ni bil samo tisti, ki je odkrito nastopil proti, ampak predvsem tisti, ki se je skrival za izjavami zvestobe in bi se kot izdajalec pokazal &#353;ele v odlo&#269;ilnem trenutku. Takega sovra&#382;nika ni mogo&#269;e prepoznati po dejanjih, ker jih &#353;e ni storil, zato je zado&#353;&#269;al sum. Kdor je prepri&#269;an, da so skriti sovra&#382;niki gotovo med nami, sprejme, da bo pri iskanju prizadel tudi nedol&#382;ne, in to razume kot neprijetno, a nujno ceno. V okupirani de&#382;eli, kjer so ovaduhi resni&#269;no obstajali, je bila tak&#353;na logika toliko bolj prepri&#269;ljiva, ker se je opirala na izku&#353;nje.</p><p>To se je pokazalo 4. decembra 1941, ko je eksekutiva VOS ubila Fanou&#353;a Emmerja. Organiziral je ilegalno Slovensko narodno gibanje, povezano z voja&#353;kim odporom Dra&#382;e Mihailovi&#263;a, in torej ni preprosto deloval kot javni sodelavec okupatorja; zavra&#269;al pa je izklju&#269;no vodstvo Osvobodilne fronte. V naslednjih mesecih sta med odmevnej&#353;imi &#382;rtvami VOS postala industrialec Avgust Praprotnik in duhovnik Lambert Ehrlich. Posamezni primeri so se razlikovali, skupna pa jim je bila oblast, ki si jo je partijski varnostni aparat vzel nad &#382;ivljenjem ljudi brez rednega in neodvisnega sodnega postopka. Poro&#269;ilo glavnega poveljstva iz za&#269;etka maja 1942 je navajalo 250 dotlej usmr&#269;enih ljudi, od tega 65 v Ljubljani, kar ka&#382;e, da ni &#353;lo za nekaj osamljenih dejanj.</p><p>Nasilje ni bilo omejeno le na Ljubljano in VOS. V partizanskih enotah ter na osvobojenem ozemlju je disciplina lahko segala od politi&#269;ne kritike in izklju&#269;itve do zapora ali usmrtitve zaradi suma izdaje, dezerterstva, neposlu&#353;nosti in drugih dejanj, ki so jih vodstva razumela kot ogro&#382;anje boja. Ponekod so bili med &#382;rtvami tudi ljudje, ozna&#269;eni za razredne sovra&#382;nike ali politi&#269;ne nasprotnike, &#269;eprav jim sodelovanje z okupatorjem ni bilo dokazano. Vojna, strah pred ovaduhi, slabe zveze in samovolja posameznih poveljnikov so zabrisovali mejo med nujnim varovanjem gibanja, kaznovanjem dejanskih zlo&#269;inov in revolucionarnim odstranjevanjem nasprotnikov.</p><p>Vodstvo je del tak&#353;nega ravnanja pozneje obsodilo kot &#187;leve odklone&#171;. Opozorilo ni pri&#353;lo samo iz moralnih razlogov: samovoljne usmrtitve, gro&#382;nje in grobo poseganje v &#382;ivljenje prebivalstva so odganjali ljudi od odpora ter krepili protikomunisti&#269;ni tabor. Toda oznaka &#187;odklon&#171; ne pojasni vsega. Nekatera dejanja so bila krajevna samovolja ali ma&#353;&#269;evanje, druga pa so izhajala iz ustanov, ukazov in predstav o sovra&#382;niku, ki jih je oblikovalo partijsko vodstvo samo.</p><p>Revolucionarno nasilje se ni kon&#269;alo z umirjanjem &#187;levih odklonov&#171;. Po kapitulaciji Italije septembra 1943 so partizanske enote pri Gr&#269;aricah in Turjaku zajele ve&#269;je &#353;tevilo &#269;etnikov in pripadnikov va&#353;kih stra&#382;, ki so dotlej delovali ob podpori italijanskega okupatorja. &#352;tevilne so pozneje usmrtili brez sojenja ali po naglih procesih pred partizanskimi voja&#353;kimi sodi&#353;&#269;i; med &#269;etniki, zajetimi pri Gr&#269;aricah, je bila pobita ve&#269;ina. Voja&#353;ki obra&#269;un s kolaboracijskimi formacijami se je tako prepletel z revolucionarnim odstranjevanjem oboro&#382;enih nasprotnikov prihodnje oblasti.</p><p>Zato revolucionarnega nasilja ni mogo&#269;e odpraviti niti kot golo posledico okupatorjevega terorja niti kot vrsto nepovezanih ekscesov. Okupacija je ustvarila skrajne razmere in okupatorji so izvajali neprimerno obse&#382;nej&#353;e sistemati&#269;no nasilje, vendar to ne spremeni dejstva, da je partija &#382;e med vojno z nasiljem disciplinirala tudi lastno gibanje, odstranjevala tekmece in utrjevala politi&#269;ni monopol. Prav ta dvojnost je bistvena: ista organizacija je vodila odpor proti nasilni okupaciji in hkrati gradila oblast, ki je znala prisilo utemeljiti z vi&#353;jim zgodovinskim ciljem.</p><p>VOS in partizanske enote pa seveda niso bili edini izvajalci politi&#269;nih umorov. Romanist Franc &#352;turm, redni profesor ljubljanske univerze, je bil od ustanovitve Osvobodilne fronte &#269;lan njenega prvega izvr&#353;nega odbora in glavni organizator gibanja na univerzi, leta 1942 pa je vstopil v partijo. V no&#269;i z 11. na 12. marec 1944 sta ga od doma odpeljala dva mo&#353;ka; za njim se je izgubila sled, poznej&#353;i viri pa njegovo ugrabitev in umor pripisujejo tako imenovani &#268;rni roki. Pri tej oznaki je potrebna previdnost, saj ni jasno, ali je &#353;lo za enotno tajno organizacijo ali za ime, pod katerim so ugrabljale in ubijale razli&#269;ne protikomunisti&#269;ne skupine; vsaj ponekod so bili storilci pripadniki rednih domobranskih enot. Natan&#269;en kraj in datum &#352;turmove smrti nista znana, vse pa ka&#382;e, da je postal tar&#269;a zaradi svoje vodilne vloge v ilegalni mre&#382;i Osvobodilne fronte na univerzi.</p><h2>Kdaj se je za&#269;ela revolucija</h2><p>Beseda <em>revolucija</em> ima v dana&#353;njih slovenskih razpravah mo&#269;an politi&#269;ni naboj in pogosto deluje bolj kot obto&#382;ba ali identitetna oznaka kakor zgodovinski pojem. Toda izraza niso skovali nasprotniki komunizma. Povojno zgodovinopisje je samo govorilo o ljudski revoluciji, temeljna zbirka virov pa se je imenovala <em>Dokumenti ljudske revolucije</em>. Te&#382;je od vpra&#353;anja, ali je revolucionarni proces obstajal, je zato vpra&#353;anje, kdaj se je za&#269;el in kaj vse je obsegal.</p><p>&#268;e za prelomnico vzamemo september 1941, ko je Osvobodilna fronta vzpostavljala lastne oblastne pristojnosti, revolucijo razumemo predvsem kot vpra&#353;anje politi&#269;ne oblasti. &#268;e izberemo februar 1943 in Dolomitsko izjavo, poudarimo monopolizacijo politi&#269;nega vodstva; Ko&#269;evski zbor jeseni istega leta pomeni nastanek novega predstavni&#353;kega sistema. Maj 1945 usmeri pozornost k prevzemu dr&#382;ave in obra&#269;unu z nasprotniki, leti 1945&#8211;1947 pa k politi&#269;nemu monopolu, nacionalizaciji, agrarni reformi in spremembi dru&#382;benega reda.</p><p>Dolomitska izjava si zato zaslu&#382;i ve&#269; kot omembo v &#269;asovnici. Konec februarja 1943 so jo pod pritiskom partije podpisali komunisti, kr&#353;&#269;anski socialisti in sokoli, z njo pa so nekomunisti&#269;ne ustanovne skupine opustile lastno organizacijo in pravico do samostojnih politi&#269;nih strank. Njihovi &#269;lani so lahko &#353;e naprej delovali v Osvobodilni fronti, vendar kot posamezniki, ne ve&#269; kot enakovredne skupine. Kar je bilo prej neenakopravna koalicija, je s tem tudi formalno dobilo enotno vodstvo pod partijsko prevlado.</p><p>Vsaka od teh prelomnic poudari drugo razse&#382;nost istega procesa, zato je najprimerneje govoriti o stopnjah revolucije. Ta se ni zgodila nekega dne, ampak je potekala vzporedno z odporom in skozi njegove institucije. Prav zato je danes te&#382;ko jasno razmejiti, kdo je med vojno podpiral odpor, kdo politi&#269;ni program Osvobodilne fronte in kdo celoten revolucionarni projekt. Za razli&#269;ne ljudi, ki so sodelovali v istem gibanju, to niso bili nujno le razli&#269;ni vidiki istega projekta.</p><h2>Anica Ivec in meje samokritike</h2><p>Kaj je tak&#353;na organizacija pomenila ljudem od znotraj, poka&#382;e zgodba Anice Ivec, &#353;ivilje iz Bele krajine in predvojne simpatizerke komunizma. Komunista je opisovala skoraj kot moralni ideal: &#269;loveka izjemne delavnosti, volje in energije, strogega do nepo&#353;tenja ter blagega do trpe&#269;ih. Ko so ji sporo&#269;ili, da bo sprejeta v partijo, se je po&#269;utila nevredno tak&#353;ne &#269;asti, saj po lastni presoji &#353;e ni storila ni&#269;esar, s &#269;imer bi si jo zaslu&#382;ila. Enajstega avgusta 1941 se je udele&#382;ila prvega celi&#269;nega sestanka in ga pozneje opisala kot najsre&#269;nej&#353;i dan svojega &#382;ivljenja.</p><p>Beseda <em>&#269;ast</em> se v partijskih dokumentih in spominih pojavlja dovolj pogosto, da je ne moremo imeti za naklju&#269;je. Dolomitska izjava pravi, da je za osvobodilne borce &#269;ast, &#269;e so sprejeti med aktiviste; Ivec se je &#269;utila nevredno sprejema v partijo. Organizacija torej ni ponujala samo razlage sveta in naloge za jutri, ampak tudi priznanje in status. Ker ga je podeljevala sama, ga je lahko tudi odvzela.</p><p>Sprejem v partijo ni pomenil le priznanja. Anici Ivec je dajal ob&#269;utek, da je njeno &#382;ivljenje postalo del zgodovinskega procesa, ki naj bi odpravil izkori&#353;&#269;anje in vojne. Iz iste vere je izhajala tudi njena senca. &#268;e je partija orodje zgodovine, posameznik proti njej ne more imeti prav, zato se je kritika sekretarja zlahka brala kot napad na partijo, napad na partijo pa kot napad na sam cilj.</p><p>Organizacija je Anici Ivec status kmalu odvzela. Najprej je bila izklju&#269;ena iz okro&#382;nega komiteja, novembra 1942 pa &#353;e iz partije, vendar ne zaradi svojega odnosa do okupatorja ali Osvobodilne fronte, ampak zaradi spora o notranjih odnosih. Zahtevala je, da lahko &#269;lani enakopravno zagovarjajo svoje poglede, odkrito govorijo tudi o napakah sekretarjev in pri presojanju drugih upo&#353;tevajo okoli&#353;&#269;ine. Okro&#382;no vodstvo s samovoljnim sekretarjem je njeno kritiko razumelo kot razbijanje enotnosti in napad na partijo.</p><p>Zgodba ima &#353;e tretje dejanje. Spomladi 1944 je na pobudo novega okro&#382;nega sekretarja napisala poro&#269;ilo o poru&#353;enih odnosih v prej&#353;njem vodstvu. Razkrila je tudi, da je nekdanjemu sekretarju v osebnem pogovoru naravnost rekla, da je egoist, materialist, terorist, diktator in absolutist. Centralni komite je nato njeno izklju&#269;itev ocenil za krivi&#269;no in jo sprejel nazaj v partijo.</p><p>Ironija je o&#269;itna. Organizacija je kritiko in samokritiko razgla&#353;ala za dol&#382;nost vsakega &#269;lana ter posebno to&#269;ko rednih sestankov, Ivec pa je bila kaznovana prav zato, ker je na&#269;elo vzela resno tudi pri presojanju nadrejenih. Njena zgodba vendarle ni povsem enosmerna: centralni komite je izklju&#269;itev razveljavil in jo sprejel nazaj. Toda popravek ni pri&#353;el iz okolja, v katerem se je krivica zgodila. Tudi pravica je v njenem primeru pri&#353;la od zgoraj.</p><h2>Od zmage do enopartijske dr&#382;ave</h2><p>Maja 1945 je partija prevzela dr&#382;avo, katere vojska, varnostna slu&#382;ba, politi&#269;no predstavni&#353;tvo in del uprave so zrasli &#382;e med vojno. V prvih povojnih tednih je nova jugoslovanska oblast brez rednih sodnih postopkov pobila velik del vrnjenih pripadnikov protikomunisti&#269;nih oboro&#382;enih formacij in druge zapornike. Pri tem ni &#353;lo samo za nenadzorovano ma&#353;&#269;evanje ob koncu krvave vojne, temve&#269; za organizirane transporte, zasli&#353;evanja in razvr&#353;&#269;anje, pri katerih sta imeli osrednjo vlogo vojska in varnostna slu&#382;ba Ozna.</p><p>To je bil najhitrej&#353;i in najbolj brutalen obraz prevzema oblasti. Za njim je potekalo manj opazno, vendar trajnej&#353;e preurejanje dr&#382;ave, pri katerem partiji ni bilo treba &#353;ele osvojiti posameznih ustanov od zunaj. V marsikateri je bila &#382;e navzo&#269;a, zdaj pa je bilo treba njene celice povezati, jim dolo&#269;iti naloge in zagotoviti, da bodo dr&#382;avna uprava, Osvobodilna fronta in politi&#269;no vodstvo delovali v isti smeri.</p><p>Jeseni 1945 se je partija lotila organiziranja oblasti in dru&#382;be od spodaj navzgor. Po tovarnah, ustanovah in podjetjih je ustanavljala celice ter postavljala krajevna vodstva. V ljubljanskih &#269;etrtih se je zgodilo, da je bil isti &#269;lovek sekretar &#269;etrtnega partijskega komiteja, sekretar &#269;etrtnega odbora Osvobodilne fronte in predsednik &#269;etrtnega narodnega odbora. Partija, fronta in oblast so se tako v isti &#269;etrti sre&#269;ale v isti osebi.</p><p>Najve&#269;ja partijska organizacija v mestu pa ni pripadala nobeni &#269;etrti. To je bil komite Komunisti&#269;ne partije Slovenije pri slovenski vladi, ki je povezoval 15 celic in 240 &#269;lanov. Komite je o &#269;lanih vodil natan&#269;ne podatke. Vedel je, da so v celici pri slovenskem javnem to&#382;ilstvu 4 to&#382;ilci, in vedel je, kdo iz vlade kandidira za sprejem v partijo, med drugim pomo&#269;nik ministra za notranje zadeve in pomo&#269;nik ministra za gradnje.</p><p>Primerjava poka&#382;e, kako mo&#269;no se je v nekaj letih spremenilo razmerje med partijo in dr&#382;avo. Vseh 240 &#269;lanov ene same organizacije pri vladi je pomenilo pribli&#382;no petino &#269;lanstva, ki ga je imela partija na celotnem slovenskem ozemlju ob za&#269;etku vojne. Zdaj je toliko partijcev delovalo samo v ljubljanskih vladnih uradih, na mestih, kjer so se pripravljale odlo&#269;itve in kjer jih je bilo mogo&#269;e spreminjati v upravno prakso.</p><p>Tak&#353;na mre&#382;a ni bila namenjena le izmenjavi politi&#269;nih prepri&#269;anj. Na partijskih konferencah so &#269;lanom pojasnjevali trenutno politi&#269;no usmeritev in jih u&#269;ili, kako naj se odzivajo na dogajanje na terenu. Za sekretarje so bili obvezni ve&#269;erni te&#269;aji, iz vodstva pa so prihajale direktive, katera doma&#269;a in mednarodna vpra&#353;anja morajo obravnavati celice. Organizacija je s tem skrbela, da &#269;lan na sodi&#353;&#269;u, ministrstvu ali v mestni &#269;etrti dogodkov ni razlagal zgolj po svoje, temve&#269; znotraj skupnega politi&#269;nega okvira.</p><p>Oktobra 1945 je na sestanku komunisti&#269;nega aktiva v Beethovnovi ulici eden od &#269;lanov podal zunanjepoliti&#269;ni pregled. Sklenil ga je z opozorilom, da morajo kljub zagotovljeni volilni zmagi ostati budni, kajti zmaga mora biti 100-odstotna. Stavek lepo poka&#382;e, kako je partijsko vodstvo razumelo volitve: ne kot negotov spopad politi&#269;nih mo&#382;nosti, temve&#269; kot mno&#382;i&#269;no potrditev oblasti, katere izid je bil dolo&#269;en &#382;e pred glasovanjem.</p><p>&#352;e jasnej&#353;a so bila navodila za zbore volivcev. Mestni komite je zahteval, da jih sklicujejo najmanj enkrat na mesec, da ne ostajajo pri preve&#269; splo&#353;nih razpravah in da se ne vra&#269;ajo ve&#269; predvsem k vpra&#353;anju, kaj je kdo po&#269;el med vojno. Zbori naj bi postali manifestacija podpore novi oblasti, zato jih je bilo treba vnaprej dobro pripraviti. Na vsakem so morali nastopiti vsaj trije pripravljeni diskutanti, ki bi pogovor usmerili k za&#382;elenim temam.</p><p>Ljudje naj bi na teh zborih s kritiko pomagali izbolj&#353;evati delo uprave, vendar je imela tudi kritika dolo&#269;eno mejo. Sergej Kraigher in notranji minister Zoran Poli&#269; sta 4. oktobra na konferenci &#269;etrtnih odborov pojasnila, da morajo partijci ostro nastopiti proti &#187;nezdravi kritiki&#171;. Kritika je bila torej dobrodo&#353;la, dokler je ostala zdrava, merilo zdravja pa je bilo dolo&#269;eno vnaprej, tako kakor trije diskutanti, ki so se na zbor pripravili &#353;e pred prihodom volivcev.</p><p>Anica Ivec bi tak&#353;no razlikovanje prepoznala. Med vojno je izkusila, da je samokritika dol&#382;nost, dokler ne ogrozi avtoritete sekretarja; jeseni 1945 je isto na&#269;elo postajalo na&#269;in javnega politi&#269;nega &#382;ivljenja. Kar je neko&#269; veljalo znotraj majhne ilegalne organizacije, se je zdaj &#353;irilo na sestanke, urade in zbore, na katerih so sodelovali vsi dr&#382;avljani.</p><p>Politi&#269;na preobrazba je imela tudi formalnej&#353;o stran. Na volitvah novembra 1945 opozicija ni nastopila z lastno listo, monarhijo je nadomestila republika, nova ustava pa je leta 1946 uzakonila federativno ureditev. Agrarna reforma, zaplembe, nacionalizacija in plansko gospodarstvo so v nekaj letih spremenili lastninska razmerja, nekomunisti&#269;ne stranke, neodvisni &#269;asopisi in samostojna dru&#353;tva pa so bili potisnjeni iz javnega &#382;ivljenja. Revolucija se zato ni kon&#269;ala z osvoboditvijo; takrat je dobila mo&#382;nost, da organizacijska na&#269;ela ilegalne partije raz&#353;iri na dr&#382;avo in celotno dru&#382;bo.</p><h2>Brata Konte: od Ljubljanskega gradu do Golega otoka</h2><p>Vili Konte, eden izmed peterice z gradu, je bil v prvi polovici tridesetih let eden najvidnej&#353;ih komunistov na Slovenskem. Policija ga je imela v evidenci od leta 1929 in je pri njem opravila 9 hi&#353;nih preiskav. Z Mihom Marinkom je vodil pokrajinski komite, organiziral stavke od Jesenic do Celja in po&#353;iljal aktiviste po industrijskih krajih. Leta 1935 je bil obto&#382;en skupaj z 28 drugimi, med katerimi so bili tudi Kardelj, Marinko, Lesko&#353;ek ter Sergej in Boris Kraigher, torej ljudje, ki so pozneje vodili revolucijo in novo dr&#382;avo. Sodi&#353;&#269;e v Beogradu je ljubljanske oblasti posebej opozorilo nanj, &#269;e&#353; da je nevaren, ker bi utegnil poskusiti pobegniti in vplivati na druge obsojence. Dobil je najstro&#382;jo kazen v skupini, &#353;tiri leta robije, in jo odsedel v Sremski Mitrovici.</p><p>V zaporu se je zna&#353;el sredi spora, ki je razklal jugoslovansko partijo. Gorki&#263;eva usmeritev je zagovarjala bolj pluralno partijo in ljudsko fronto, zgrajeno &#187;od zgoraj&#171;, s povezovanjem z drugimi strankami. Zmagovita usmeritev, ki jo je zastopal Tito, je trdila nasprotno: fronto je treba graditi &#187;od spodaj&#171;, z ustanavljanjem tajnih partijskih celic v nekomunisti&#269;nih organizacijah, partija pa mora v njej ohraniti vodilno vlogo. Gorki&#263;evo stali&#353;&#269;e so ozna&#269;ili za likvidatorstvo, ta izraz pa je skupaj z obto&#382;bami sekta&#353;tva in nacionalizma kmalu postal nevarna politi&#269;na oznaka.</p><p>V zmagoviti razli&#269;ici lahko prepoznamo organizacijsko zasnovo poznej&#353;e Osvobodilne fronte, Konte pa je stal bli&#382;je pora&#382;eni strani. Ko je bil Tito januarja 1939 imenovan za generalnega sekretarja, tega ni sprejel. Po poznej&#353;em spominu brata Ivana mu je &#353;lo na &#382;ivce tudi pome&#353;&#269;anjenje komunistov: letovi&#353;&#269;a, lov, avtomobili in Titov diamantni prstan, medtem ko so bili ljudje la&#269;ni.</p><p>Mlaj&#353;i brat Ivan je bil pod Vilijevim vplivom &#382;e pred vojno in ga je redno obiskoval v zaporu. Leta 1941 se je vklju&#269;il v Osvobodilno fronto, v dru&#382;inski vili v Ljubljani pa je ve&#269; mesecev skrival Vita Kraigherja, ki je deloval v Varnostno-obve&#353;&#269;evalni slu&#382;bi in pozneje vodil obve&#353;&#269;evalni oddelek glavnega &#353;taba. Marca 1942 so Ivana pono&#269;i aretirali Italijani ter ga poslali najprej v Gonars in nato v Padovo. Po kapitulaciji Italije se je prek Zagreba prebil k bratu v Hrva&#353;ko Zagorje, kjer je Vili delal kot rudarski in&#382;enir. Brata sta se 3. oktobra 1943 skupaj pridru&#382;ila Zagorskemu partizanskemu odredu, ki ga je vodil Franjo Tu&#273;man.</p><p>Po vojni sta oba pristala visoko v novi hierarhiji. Vili je postal generalni direktor glavne direkcije za premog na zveznem ministrstvu za rudarstvo, Ivan pa se je kot letalski strokovnjak udele&#382;il mirovne konference v Parizu in bil 14 dni pred aretacijo &#353;e kandidat za voja&#353;kega ata&#353;eja v Zdru&#382;enih dr&#382;avah. Nato je pri&#353;lo leto 1948.</p><p>Vilija so aretirali pono&#269;i, 2. julija 1948, med prvimi. Zakaj natanko, se v dru&#382;ini spominjajo razli&#269;no. Brat Ivan je pozneje trdil, da se je Vili na partijskem sestanku na ministrstvu izrekel za Informbiro. H&#269;i Jana pa je zapisala, da Stalina ni zagovarjal, da je bil do Sovjetske zveze kriti&#269;en in se je strinjal, naj gre Jugoslavija svojo pot. Ivan je medtem vedel, da kot nekdanji &#269;astnik kraljeve vojske, letalec pri britanskem letalstvu in &#269;lovek, ki govori ve&#269; tujih jezikov, nima popolnega zaupanja nove oblasti. Kmalu so pri&#353;li tudi ponj.</p><p>Vili je bil poslan na Goli otok, pozneje pa je zbolel za tuberkulozo in septembra 1951 umrl v vojni bolni&#353;nici v Ljubljani. Mrli&#353;ki list je podpisal dru&#382;inski znanec, ki dru&#382;ine o tem ni obvestil. Pokopali so ga na delu ljubljanskih &#381;al, kjer so le&#382;ali italijanski vojaki, morda zato, ker so ga v dokumentih z Golega otoka vodili pod imenom Contte. &#381;ena je mesece zaman spra&#353;evala politi&#269;ne funkcionarje, kje je mo&#382;, dokler ji tega naposled ni povedala neka tajnica. Tako kot je Broz v Moskvi za aretacijo &#268;opi&#263;a izvedel od hotelske sna&#382;ilke, je tudi ona resnico izvedela od nekoga, ki ji tega ne bi smel povedati. Status &#382;rtve povojnega protipravnega odvzema &#382;ivljenja je Vili dobil leta 2009, v mati&#269;no knjigo umrlih pa so ga vpisali &#353;ele leta 2011, 60 let po smrti.</p><p>Ivan je pre&#382;ivel. Zaprt je bil v ve&#269; zaporih in tabori&#353;&#269;ih, med drugim v Stari Gradi&#353;ki in na otoku Sveti Grgur. Tam je moral ob prihodu skozi &#353;palir, med dvema vrstama sojetnikov, ki so ga pretepali, nato je bil dolgo v bojkotu in je delal v kamnolomu. V &#353;palirju je izgubil sodbo, ki jo je imel na vrvici obe&#353;eno okoli vratu, zato je moral po osamosvojitvi za rehabilitacijo znova sestaviti kazenski spis. Skupaj je pre&#382;ivel 8 mesecev in 23 dni v samici. &#187;Ven sem pri&#353;el skoraj blazen,&#171; je zapisal. Pogojno so ga izpustili decembra 1954. Po vrnitvi je do&#353;tudiral angle&#353;&#269;ino in nem&#353;&#269;ino, postal univerzitetni lektor ter napisal slovnico <em>Modern English Grammar</em>. &#381;ivel je do leta 2008, vendar vnukinji o prestanem ni nikoli govoril. &#187;To je bila tabu tema,&#171; se spominja.</p><p>Po poznej&#353;em pri&#269;evanju iz najo&#382;jega partijskega vodstva je odlo&#269;itev o tabori&#353;&#269;u za prosovjetske komuniste jeseni 1948 sprejel Tito, ne da bi se o njej posvetoval s centralnim komitejem ali politbirojem. Po uradnih podatkih je bilo do junija 1951 zaradi &#187;sovra&#382;nega dela v duhu Informbiroja&#171; aretiranih 8.403 ljudi, ki so jih po upravnem postopku po&#353;iljali na &#187;dru&#382;beno koristno delo&#171;. Sistem je bil zasnovan tako, da neposrednega nasilja navidez niso izvajali stra&#382;arji, ampak zaporni&#353;ki &#187;kolektiv&#171;. Udba je prek skesanih zapornikov organizirala tako imenovano samoupravo, v kateri so jetniki pretepali, iz&#269;rpavali in ovajali drug drugega. V zameno so lahko dobili la&#382;je delo, bolj&#353;o hrano, nekaj cigaret in predvsem upanje, da bodo po priznanju svoje &#187;zmote&#171; izpu&#353;&#269;eni. Najprepri&#269;ljivej&#353;i dokaz spreobrnjenja je bila ovadba prijateljev in sorodnikov, zato so priznanja, resni&#269;na ali izmi&#353;ljena, spro&#382;ala tudi nove aretacije.</p><p>Zaporniki so tako postajali hkrati &#382;rtve in izvajalci nasilja, oblast pa je lahko trdila, da ima &#269;iste roke. Sistem je do skrajnosti razvil mehanizme, ki smo jih v tej zgodbi &#382;e sre&#269;ali: karakteristike, samokritiko in dokazovanje lastne lojalnosti z obto&#382;evanjem drugega. Obra&#269;un leta 1948 obenem ni bil povsem nov pojav, ampak nadaljevanje dolgotrajnih frakcijskih bojev v partiji. Med najbolj sumljivimi so postali prav stari komunisti, ki so bili v vodstvu &#353;e pred Titom in so mu nasprotovali &#382;e v 30. letih. Okoli&#353;&#269;ine Gorki&#263;evega padca in Kontejeve aretacije niso bile enake, vendar je bilo v obeh primerih staro politi&#269;no razhajanje spremenjeno v vpra&#353;anje lojalnosti, od katerega je bilo lahko odvisno &#382;ivljenje.</p><p>Tako so se raz&#353;le &#382;ivljenjske poti peterice z gradu. Kardelj in Kidri&#269; sta sodila med najmo&#269;nej&#353;e mo&#382;e nove Jugoslavije, Tom&#353;i&#269;a pa je leta 1942 ustrelil italijanski okupator. Oswald se je po vojni zna&#353;el med 15 obto&#382;enci na Diehl-Oswaldovem procesu, prvem in najve&#269;jem izmed dachauskih procesov. Obto&#382;encem so brez dokazov pripisali sodelovanje z Gestapom med vojno in z zahodnimi obve&#353;&#269;evalnimi slu&#382;bami po njej ter jih z mu&#269;enjem prisilili k priznanjem. Oswald je bil obsojen na smrt in pozneje usmr&#269;en. Vili Konte je umrl kot zapornik dr&#382;ave, ki jo je pomagal ustvariti. Vsi so za&#269;eli na istem kraju in pod istim politi&#269;nim znamenjem, njihove poti pa so se kon&#269;ale radikalno razli&#269;no. Na koncu ni odlo&#269;alo le, kako trdno je kdo verjel, ampak tudi, na kateri strani partijske razlo&#269;ilne &#269;rte se je zna&#353;el, ko se je ta premaknila. Knjiga, iz katere je zgodba povzeta, ima naslov <em>Sli&#353;ati ti&#353;ino</em>, in to ni naklju&#269;je. O Viliju Konteju sta desetletja mol&#269;ala tako dru&#382;inski spomin kot zgodovinopisje, Ivan pa o tem, kar je pre&#382;ivel, ni govoril niti z lastno vnukinjo.</p><h2>Kaj je torej bila revolucija</h2><p>Vrnimo se &#353;e enkrat v hotel Lux. Josip Broz je tam pisal svoj &#382;ivljenjepis znova in znova, da so lahko kadroviki primerjali razli&#269;ice ter v razlikah iskali la&#382;i. Toda najpomembnej&#353;e lekcije mu niso dala predavanja ali knjige, temve&#269; &#382;ivljenje v tej stavbi. Spoznal je organizacijo, ki je bila hkrati zato&#269;i&#353;&#269;e, &#353;ola in nevarnost; nau&#269;il se je ocenjevati tovari&#353;e, mol&#269;ati v sobah s telefonom in &#382;iveti v svetu, v katerem ljudi pono&#269;i odpeljejo. Ko so prijeli &#269;loveka, ki mu je priskrbel sobo, je za to izvedel od hotelske sna&#382;ilke. Tudi to je bil del politi&#269;nega pouka.</p><p>Broz in nekaj sto komunistov s sorodnimi izku&#353;njami so leta 1941 delovali v dr&#382;avi, ki je razpadla v slabih dveh tednih. Pred drugimi politi&#269;nimi skupinami so imeli tri odlo&#269;ilne prednosti: ideologijo, ki je brezposelnost, kme&#269;ke dolgove, dru&#382;beno neenakost, fa&#353;izem in okupacijo povezovala v skupno razlago; organizacijo, vajeno delovati brez pisarn, legalnega tiska in pravih imen; ter preizku&#353;ene kadre z voja&#353;kimi in konspirativnimi izku&#353;njami, ki so jih &#353;tevilni pridobili zlasti v &#353;panski dr&#382;avljanski vojni.</p><p>Kar je sledilo, ni bilo eno samo dejanje. Odpor proti okupatorju je bil resni&#269;en in je zajel desettiso&#269;e ljudi, med katerimi velika ve&#269;ina ni bila v partiji. Brez kr&#353;&#269;anskih socialistov, sokolov, kulturnikov in mno&#382;ice drugih ljudi ne bi bilo ne Osvobodilne fronte ne partizanskega gibanja. Hkrati je znotraj odpora potekal o&#382;ji in na&#269;rtneje voden proces, v katerem je organizacija z nekaj ve&#269; kot 1.200 &#269;lani korak za korakom prevzemala klju&#269;ne polo&#382;aje: vodstvo fronte, politi&#269;no vzgojo vojske, upravo na osvobojenem ozemlju, varnostni aparat, pravico dolo&#269;ati, kdo je izdajalec, in nazadnje dr&#382;avo.</p><p>Revolucije zato ni mogo&#269;e preprosto opisati kot skrivno zaroto. Kidri&#269; je januarja 1943 pred partijskimi aktivisti naravnost povedal, da boj ne sme ostati pri narodni osvoboditvi, povojna oblast pa je lastno zgodovino poimenovala ljudska revolucija. Toda odkritost pred partijskimi kadri ni pomenila, da so vsi udele&#382;enci &#353;ir&#353;ega gibanja poznali isti program ali vedeli, katere odlo&#269;itve vodstvo &#382;e pripravlja. Med javnim programom Osvobodilne fronte in notranjimi partijskimi direktivami je ostajal razmik, v katerem je lahko vodstvo sprejemalo odlo&#269;itve, o katerih niso odlo&#269;ali vsi, ki so gibanju dajali mno&#382;i&#269;no podporo.</p><p>Kako se je ta razmik med javnim programom in notranjimi odlo&#269;itvami prenesel v novo dr&#382;avo, poka&#382;eta dva drobca iz leta 1945. Na eni strani so bili dr&#382;avni organi. Avnoj, Antifa&#353;isti&#269;ni svet narodne osvoboditve Jugoslavije, je med vojno nastal kot predstavni&#353;tvo odporni&#353;kega gibanja, po osvoboditvi pa je opravljal vlogo za&#269;asnega parlamenta; med njegovimi zasedanji je oblast izvajalo predsedstvo. Dr&#382;avni ustroj so sestavljali &#353;e vlada z ministrstvi, javno to&#382;ilstvo in Ozna, varnostna in obve&#353;&#269;evalna slu&#382;ba. Na drugi strani je bil politbiro, o&#382;je vodstvo komunisti&#269;ne partije, ki ga je sestavljala pe&#353;&#269;ica ljudi. Politbiro ni bil dr&#382;avni, ampak strankarski organ. Formalno sta bila partija in dr&#382;ava lo&#269;ena sistema.</p><p>Zakonodajna oblast je bila tedaj v rokah predsedstva Avnoja. Interese politbiroja je v njem zastopal Mo&#353;a Pijade, ki je bil obenem predsednik zakonodajnega odbora vlade. Ko je partijska komisija za izgradnjo ljudske oblasti hotela sklicati sestanek komunistov, zaposlenih v predsedstvu Avnoja, je Pijade pobudo zavrnil z razlago, da politbiro o vseh te&#382;avah sproti obve&#353;&#269;a sam. Za povezavo med zakonodajnim telesom dr&#382;ave in vodstvom partije torej ni bilo treba ustanoviti posebnega organa. Zadostoval je &#269;lovek, ki je sedel v obeh strukturah.</p><p>To ni bila izjema. Osrednji organi nove dr&#382;ave so delovali na podlagi zelo pomanjkljive zakonodaje, ministrstva pa so v praksi pogosto usmerjali posamezniki s svojo politi&#269;no avtoriteto, ve&#269;inoma &#269;lani politbiroja. Ozna, voja&#353;ko to&#382;ilstvo in ministrstvo za ljudsko obrambo so delovali v popolni tajnosti. Javni to&#382;ilec in pristojni minister sta avgusta 1945 predlagala razmejitev pristojnosti in koordinacijo med resorji, saj brez nje nista mogla skrbeti za zakonitost, zlasti v kazenskih postopkih.</p><p>V teh dveh primerih se poka&#382;e, kako sta se formalno lo&#269;ena sistema v resnici prepletala. Partijsko vodstvo je sprejemalo klju&#269;ne odlo&#269;itve, dr&#382;avni organi pa so jih izvr&#353;evali, ne da bi nujno poznali njihov izvor ali celoten obseg. Tak&#353;no odlo&#269;anje ni bilo skrito le pred ljudmi, ki so prihajali na zbore volivcev, ampak tudi pred deli dr&#382;avnega aparata. Javni to&#382;ilec nove Jugoslavije ni mogel nadzorovati zakonitosti, ker ni vedel, kaj po&#269;ne varnostna slu&#382;ba iste dr&#382;ave.</p><p>Revolucija zato ni bila dogodek z jasnim za&#269;etkom in koncem, temve&#269; proces, ki ni potekal lo&#269;eno od odpora, ampak skozenj. Potekal je prek istih ljudi in ustanov ter &#269;rpal legitimnost iz boja proti okupatorju. Mnogi so v gibanje vstopili zaradi osvoboditve in pravi&#269;nej&#353;e dru&#382;be, ne da bi poznali politi&#269;no smer, h kateri ga je usmerjalo partijsko vodstvo; drugi so dru&#382;beno revolucijo &#382;eleli in jo razumeli kot nujno nadaljevanje odpora. &#268;e uporabimo podobo &#382;eleznice: ve&#269;ina ljudi se je vkrcala zaradi osvoboditve, malo&#353;tevilno vodstvo pa je poznalo tudi smer politi&#269;ne preobrazbe in leta 1945 nadzorovalo klju&#269;ne kretnice.</p><p>To je bila revolucija v Sloveniji: ne trenutek, ko bi majhna skupina nenadoma prevzela dr&#382;avo, niti dogodek, ki bi se zgodil namesto odpora, ampak proces, v katerem je mno&#382;i&#269;no odporni&#353;ko gibanje postajalo tudi infrastruktura nove oblasti. Prav zato je danes odpor tako te&#382;ko lo&#269;iti od revolucije. Veliko ljudi je sodelovalo v istem zgodovinskem procesu, vendar niso poznali istih ciljev in isti boj zanje ni pomenil iste prihodnosti.</p><h1>Viri in literatura</h1><ul><li><p>Marie-Janine Calic, <em>Tito: ve&#269;ni partizan</em>, prev. Majda Deutsch, Cankarjeva zalo&#382;ba, Ljubljana 2024. Izvirnik: <em>Tito: Der ewige Partisan</em>, C. H. Beck, M&#252;nchen 2020.</p></li><li><p>Zdenko &#268;epi&#269;, &#187;Nekaj stopinj revolucije v pluralni dobi Osvobodilne fronte&#171;, <em>Prispevki za novej&#353;o zgodovino</em> 38, &#353;t. 1&#8211;2, 1998, str. 89&#8211;110.</p></li><li><p>Vida De&#382;elak Bari&#269;, <em>Komunisti&#269;na partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941&#8211;1943</em>, In&#353;titut za novej&#353;o zgodovino, Ljubljana 2007.</p></li><li><p><em>Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji</em>, knj. 1&#8211;7, In&#353;titut za zgodovino delavskega gibanja, Ljubljana 1962&#8211;1989.</p></li><li><p>Anton Grad, &#187;&#352;turm, Franc (1881&#8211;1944)&#171;, <em>Slovenska biografija</em>, Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ZRC SAZU, 2013; prvotno objavljeno v <em>Slovenskem biografskem leksikonu</em>, 1971.</p></li><li><p>Damijan Gu&#353;tin, &#187;Razvoj voja&#353;kega sodstva slovenskega odporni&#353;kega gibanja 1941&#8211;1945&#171;, <em>Prispevki za novej&#353;o zgodovino</em> 44, &#353;t. 1, 2004, str. 49&#8211;62.</p></li><li><p>Jo&#382;e Ho&#269;evar (ur.), <em>Slovenci v &#353;panski dr&#382;avljanski vojni / Eslovenos en la Guerra Civil Espa&#241;ola / Slovenians in the Spanish Civil War</em>, Zdru&#382;enje protifa&#353;istov in borcev za vrednote NOB Koper, Koper 2010.</p></li><li><p>Martin Ivani&#269; (ur.), <em>Dachauski procesi: raziskovalno poro&#269;ilo z dokumenti</em>, Komunist, Ljubljana 1990.</p></li><li><p>Bo&#382;idar Jezernik, &#187;Goli otok kot zibelka socialisti&#269;nega samoupravljanja&#171;, <em>Zgodovina za vse</em> 27, &#353;t. 1, 2020, str. 73&#8211;92.</p></li><li><p>&#381;arko Lazarevi&#263;, &#187;Dru&#382;ba in gospodarstvo med obema vojnama: vpra&#353;anja ravni modernizacij&#171;, <em>Zgodovinski &#269;asopis</em> 67, &#353;t. 1&#8211;2, 2013, str. 110&#8211;134.</p></li><li><p>Eva Mally, <em>Slovenski odpor: Osvobodilna fronta slovenskega naroda od 1941 do 1945</em>, In&#353;titut za novej&#353;o zgodovino, Ljubljana 2011.</p></li><li><p>Eva Mally, &#187;Demokracija in demokrati&#269;nost v Osvobodilni fronti&#171;, <em>Prispevki za novej&#353;o zgodovino</em> 51, &#353;t. 1, 2011, str. 185&#8211;205.</p></li><li><p>Bogdana Marinac, &#187;Konte Ivan&#171;, digitalna zbirka <em>Ljudje morja</em>, Pomorski muzej &#187;Sergej Ma&#353;era&#171; Piran.</p></li><li><p>Jurij Perov&#353;ek, &#187;Slovenci in jugoslovanska skupnost 1918&#8211;1941&#171;, <em>Zgodovinski &#269;asopis</em> 59, &#353;t. 3&#8211;4, 2005, str. 447&#8211;460.</p></li><li><p>Jo&#382;e Pirjevec, <em>Jugoslavija 1918&#8211;1992: nastanek, razvoj in razpad Karadjordjevi&#263;eve in Titove Jugoslavije</em>, Beletrina, Ljubljana 2025.</p></li><li><p>Jo&#382;e Pirjevec, <em>Kardelj: socialisti&#269;ni utopist na oblasti</em>, Beletrina, Ljubljana 2026.</p></li><li><p>Jo&#382;e Pirjevec, <em>Tito in tovari&#353;i</em>, Cankarjeva zalo&#382;ba, Ljubljana 2011.</p></li><li><p>Jelka Pi&#353;kuri&#263;, &#187;Prispevek k razumevanju organizacije in delovanja &#268;rne roke: primer Franca Fraklja&#171;, <em>Zgodovinski &#269;asopis</em> 76, &#353;t. 1&#8211;2, 2022, str. 160&#8211;183.</p></li><li><p>Martin Previ&#353;i&#263;, <em>Zgodovina Golega otoka</em>, prev. Andrej E. Skubic, Mladinska knjiga, Ljubljana 2021. Izvirnik: <em>Povijest Golog otoka</em>, Fraktura, Zapre&#353;i&#263; 2019.</p></li><li><p>Barbara Vodopivec, <em>Sli&#353;ati ti&#353;ino: dru&#382;ine Oblak, Dobovi&#353;ek in Konte v dru&#382;beno-zgodovinskem ogledalu 19. in 20. stoletja</em>, Zalo&#382;ba ZRC, Ljubljana 2025.</p></li><li><p>Jerca Vodu&#353;ek Stari&#269;, <em>Prevzem oblasti 1944&#8211;1946</em>, Cankarjeva zalo&#382;ba, Ljubljana 1992.</p></li><li><p>Pre&#382;ihov Voranc, <em>Borba na tujih tleh: evropski potopisi</em>, Slovenski knji&#382;ni zavod, Ljubljana 1946.</p><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p></li></ul>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Kaj je bila druga svetovna vojna v Sloveniji?]]></title><description><![CDATA[Odpor, revolucija, kolaboracija, obra&#269;un in molk]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/kaj-je-bila-druga-svetovna-vojna</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/kaj-je-bila-druga-svetovna-vojna</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Sat, 19 Sep 2026 04:01:24 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!IoLK!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1030bb99-b8b2-4a85-846b-16218a9c7bf5_1672x941.png" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!IoLK!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1030bb99-b8b2-4a85-846b-16218a9c7bf5_1672x941.png" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!IoLK!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1030bb99-b8b2-4a85-846b-16218a9c7bf5_1672x941.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!IoLK!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1030bb99-b8b2-4a85-846b-16218a9c7bf5_1672x941.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!IoLK!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1030bb99-b8b2-4a85-846b-16218a9c7bf5_1672x941.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!IoLK!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1030bb99-b8b2-4a85-846b-16218a9c7bf5_1672x941.png 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!IoLK!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1030bb99-b8b2-4a85-846b-16218a9c7bf5_1672x941.png" width="1456" height="819" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/1030bb99-b8b2-4a85-846b-16218a9c7bf5_1672x941.png&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:819,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:2884303,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/png&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/i/216311157?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1030bb99-b8b2-4a85-846b-16218a9c7bf5_1672x941.png&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!IoLK!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1030bb99-b8b2-4a85-846b-16218a9c7bf5_1672x941.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!IoLK!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1030bb99-b8b2-4a85-846b-16218a9c7bf5_1672x941.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!IoLK!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1030bb99-b8b2-4a85-846b-16218a9c7bf5_1672x941.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!IoLK!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1030bb99-b8b2-4a85-846b-16218a9c7bf5_1672x941.png 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p><span>&#352;tiriindvajsetega februarja 1943 je izvr&#353;ni odbor Osvobodilne fronte zasedal okoli le&#382;i&#353;&#269;a Edvarda Kocbeka. Nogo si je po&#353;kodoval pri banalnem padcu po neuspelem poskusu, da bi se prebil v Biha&#263; na prvo zasedanje Avnoja. Pred njimi je bil osnutek okro&#382;nice, s katero naj bi vodstva treh ustanovnih skupin svojim aktivistom sporo&#269;ila, da se odslej podrejajo izvr&#353;nemu odboru.</span></p><p><span>Osnutek jim ni bil v&#353;e&#269;. Zdel se jim je premalo utemeljen v dotedanjem razvoju njihovega sodelovanja, motila sta jih polemi&#269;ni ton in neprijetno pogodbeni&#353;ki zna&#269;aj sklepa, do katerega naj bi bili po lastnem ob&#269;utku pri&#353;li postopoma in v ozra&#269;ju medsebojnega zaupanja. Predvsem pa je besedilo segalo dlje od tega, kar so se dogovorili na prej&#353;nji seji. Kocbek in Josip Rus sta opozorila, da preve&#269; posega v povojno politi&#269;no ureditev na Slovenskem in prihodnjemu razvoju postavlja prestroge meje. Nato je govoril Kardelj in Kocbek je &#353;e isti ve&#269;er v dnevnik zapisal, da je razgrnil &#187;zakonitost razvoja&#171; ter da so kmalu spoznali &#187;neizprosno logiko njegove analize&#171;.</span></p><p><span>Toda iz nadaljevanja dnevni&#353;kega zapisa je razvidno, da Kocbek dogajanja sam ni do&#382;ivljal zgolj kot popu&#353;&#269;anje pritisku. Sam je namre&#269; opredelil, kak&#353;en polo&#382;aj naj bi imela njegova skupina odslej. Kr&#353;&#269;anski socialisti ne bodo ustanovili lastne politi&#269;ne stranke, vendar ne zato, ker bi to od njih kdo zahteval, temve&#269; ker naj bi do tak&#353;nega sklepa pri&#353;li &#382;e leto prej in ga ve&#269;krat zapisali v svoji reviji in okro&#382;nicah. Kot povezana skupina bodo kljub temu ostali skupaj, ohranili svoje duhovne in kulturne posebnosti ter med kristjani &#353;irili nove politi&#269;ne in dru&#382;bene poglede.</span></p><p><span>Najbolj poveden je Kocbekov zapis, da &#382;elijo biti &#187;idejno vodstvo prehajanja kr&#353;&#269;anskih mno&#382;ic na nove pozicije&#171; in zato ostati &#382;ivo duhovno ognji&#353;&#269;e. Formulacije, ki jo je ponujal osnutek, torej ni zgolj sprejel. Nalogo, ki jo je ta pripisoval njegovi skupini, je v dnevniku opisal kot njeno lastno poslanstvo. Tisto no&#269; je bral Biblijo in se ustavil pri Jakobu, ki se je do svita boril z neznancem ter ga ni hotel izpustiti, dokler ga ta ne blagoslovi. Jakob iz tega boja odide ranjen in spremenjen, vendar tudi z blagoslovom.</span></p><p><span>&#352;tiri dni pozneje, 28. februarja, so na seji izvr&#353;nega odbora v Polhograjskih dolomitih sprejeli kon&#269;no obliko besedila. Popravili so mesta, ki so dolo&#269;ala razmerje partije do drugih dveh skupin, in izoblikovali glavno misel okro&#382;nice: vsi aktivisti, tudi nepartijski, naj bi se politi&#269;no oblikovali v istem revolucionarnem duhu. Ko so kon&#269;ali, je Kocbek v dnevnik zapisal, da so v sebi ob&#269;utili usedlino ne&#269;esa &#187;nepovrnljivega, dokon&#269;nega in neizbrisnega&#171;, ter dodal, da so to atributi zgodovine. Zavesti, da se je zgodilo nekaj nepovratnega, jim torej ni bilo treba pripisati &#353;ele poznej&#353;im kritikom. Imeli so jo &#382;e tisti ve&#269;er, ko so besedilo dokon&#269;ali.</span></p><p><span>Naslednji dan, 1. marca 1943, se je pod Izjavo podpisalo osem predstavnikov treh skupin. Za Komunisti&#269;no partijo Slovenije Edo Kardelj, Boris Kidri&#269; in Franc Leskov&#353;ek, za slovensko Sokolstvo Andrej Hribar in Drej&#269;e Jakli&#269;, za kr&#353;&#269;anskosocialisti&#269;no skupino pa Edvard Kocbek, Tone Fajfar in Miha Bor&#353;tnik. Dokument se je imenoval preprosto </span><em><span>Izjava</span></em><span> in je obsegal dve strani in pol tipkopisa.</span></p><h2><span>Izjava, napisana v jeziku ene same skupine</span></h2><p><span>Iz Dolomitske izjave se skoraj vedno navaja isti stavek: da je Komunisti&#269;na partija Slovenije &#187;kot stranka prevzela avantgardno vlogo v slovenskem narodnem osvobodilnem gibanju&#171;. Avantgardno je tu pomenilo vodilno. Stavek je res odlo&#269;ilen, vendar je izjava dolga dve strani in pol in morda &#353;e bolj kot to, kar izrecno priznava partiji, presene&#269;a jezik, v katerem govori o drugih dveh skupinah.</span></p><p><span>Izjavo so podpisali predstavniki treh ustanovnih skupin Osvobodilne fronte, napisana pa je skoraj v celoti v politi&#269;nem besednjaku ene od njih. Sokoli in kr&#353;&#269;anski socialisti v njej o sebi govorijo v kategorijah, ki jih dolo&#269;a komunisti&#269;na razlaga dru&#382;benega razvoja. Kr&#353;&#269;anskosocialisti&#269;na skupina je tako podpisala trditev, da je v interesu slovenstva, &#187;da je in ostane kr&#353;&#269;ansko socialisti&#269;na skupina izraz prehajanja slovenskih katoli&#353;kih mno&#382;ic na napredne nacionalne in dru&#382;bene pozicije&#171;. Njena naloga torej ni ve&#269; samo zastopati lastnih pogledov, ampak pomagati katoli&#269;anom prehajati na nove politi&#269;ne pozicije. Sokoli pa so podpisali trditev, da so &#187;vse do ustanovitve OF priznavali KPS kot edino politi&#269;no stranko&#171;, ki more voditi politi&#269;no &#382;ivljenje slovenskega naroda. S tem so svojo predvojno zgodovino opisali na na&#269;in, ki ga pred aprilom 1941 sami ne bi uporabljali.</span></p><p><span>&#352;e bolj poveden je del o prihodnjih politi&#269;nih strankah. Izjava ne pravi preprosto, da se druge skupine odpovedujejo ustanavljanju lastnih politi&#269;nih organizacij. Pravi, da jih ne potrebujejo, ker so njihova stremljenja &#187;glede vseh temeljnih vpra&#353;anj istovetna s stremljenji KPS&#171;, zato &#187;ne &#269;utijo in ne vidijo nobene potrebe&#171; po lastnih strankah. Odpoved je tako zapisana kot odsotnost &#382;elje. &#268;e se ne&#269;emu odpove&#353;, obstajajo odlo&#269;itev, trenutek in razlog, zaradi katerih si to storil, odlo&#269;itev pa je mogo&#269;e neko&#269; tudi spremeniti. &#268;e ne&#269;esa sploh ne potrebuje&#353;, problema ni ve&#269;. Razmerje med skupinami se poka&#382;e &#353;e v enem samem prislovu: &#187;Vsak &#269;lan Partije kot avantgardne organizacije je &#382;e avtomati&#269;no aktivist OF.&#171; Obratno ni veljalo. O tem, kdo je aktivist Osvobodilne fronte, je sicer odlo&#269;alo njeno vodstvo, &#269;lan partije pa je ta polo&#382;aj dobil &#382;e s &#269;lanstvom v partiji.</span></p><p><span>&#352;e jasneje je razmerje zapisano na zadnji strani, med organizacijskimi dolo&#269;ili o aktivistih: &#187;Kader KPS je dol&#382;an posvetiti posebno skrb revolucionarni vzgoji vseh aktivistov.&#171; To je pomenilo tudi nekomuniste, ki so v Osvobodilno fronto pri&#353;li iz sokolskih ali kr&#353;&#269;anskosocialisti&#269;nih vrst. Izjava kr&#353;&#269;anskosocialisti&#269;ne skupine ni razpustila, ji je pa odvzela samostojno politi&#269;no prihodnost, za skupno politi&#269;no oblikovanje aktivistov pa izrecno zadol&#382;ila partijski kader. To je ista sprememba, ki jo je Kocbek nekaj dni prej v dnevniku &#353;e opisoval kot skupno revolucionarno oblikovanje vseh aktivistov.</span></p><p><span>Kako je spremembo razlo&#382;il svojim ljudem, se je prav tako ohranilo. V Okro&#382;nici &#353;t. 9, zadnji, ki jo je kr&#353;&#269;anskosocialisti&#269;na skupina izdala samostojno, je Kocbek aktivistom pojasnil, da se boj med dobrim in zlim v vsaki zgodovinski dobi utele&#353;a v konkretnih dru&#382;benih silah. Silo, ki sodobno dru&#382;bo razdvaja, je videl v egoizmu kapitalizma in imperializma, prav pri tem pa naj bi se sre&#269;ala stali&#353;&#269;a komunistov in tistih kristjanov, ki so se po njegovih besedah iztrgali iz objema reakcije. Okro&#382;nica je bila zadnja zato, ker samostojnega kr&#353;&#269;anskosocialisti&#269;nega aktiva po Dolomitski izjavi ni bilo ve&#269;.</span></p><p><span>Tudi zadnji stavek Izjave je nenavadno zgovoren: &#187;Za osvobodilne borce pomeni &#269;ast biti sprejet med aktiviste OF.&#171; Dokument, ki je pravkar spremenil Osvobodilno fronto iz zveze politi&#269;no samostojnih skupin v gibanje z enim dejanskim politi&#269;nim sredi&#353;&#269;em, se ne kon&#269;a z dolo&#269;bo o pravicah ali obveznostih, ampak s &#269;astjo, ki jo pomeni sprejem med izbrane aktiviste.</span></p><p><span>Kocbek je svoj podpis ve&#269; kot 30 let pozneje razlagal z mnogo ve&#269;jim poudarkom na pritisku, vendar njegova poznej&#353;a razlaga ni bila povsem nasprotna temu, kar je zapisoval sproti. V intervjuju z Borisom Pahorjem, objavljenem leta 1975 v knjigi </span><em><span>Edvard Kocbek &#8211; pri&#269;evalec na&#353;ega &#269;asa</span></em><span>, je povedal, da je Izjavo podpisal, da bi prepre&#269;il sovra&#382;nosti med skupinami in razdor v lastni skupini, &#187;predvsem pa zato, da bi onemogo&#269;il psihi&#269;no in fizi&#269;no nasilje nad nami&#171;. Obenem je dejal, da se je sam najla&#382;e odrekel dotedanjemu politi&#269;nemu zna&#269;aju kr&#353;&#269;anskih socialistov in da je podpisal &#353;ele, ko je po svojem prepri&#269;anju dosegel, da skupina ohrani svoj nazorski in kulturni zna&#269;aj ter posebne povojne naloge med slovenskimi kristjani. Prav ta del se precej ujema z dnevniki iz februarja 1943. Razlika je predvsem v tem, da Kocbek leta 1975 nevarnosti pritiska in nasilja pripisuje mnogo ve&#269;jo te&#382;o, kot jo imajo v njegovih sprotnih zapisih.</span></p><p><span>To samo po sebi &#353;e ne pove, ali so podpisniki ravnali prav ali napa&#269;no. Kocbek je bil prepri&#269;an, da bi razkol v tistem trenutku lahko razbil osvobodilno gibanje, in to je treba vzeti kot resno presojo &#269;loveka, ki je odlo&#269;al sredi vojne in okupacije. Josip Vidmar je pozneje priznal, da je Dolomitska izjava za politi&#269;no dejavne nekomuniste pomenila resignacijo in bole&#269;ino, partizanom na terenu pa so jo predstavili predvsem kot potrebno poenotenje vodstva pred nadaljevanjem boja.</span></p><p><span>Dokument pa zelo jasno poka&#382;e, kako se lahko spremeni razmerje oblasti, ne da bi bilo treba kogarkoli odstaviti z ukazom. Ena stran sprejme jezik druge, z njim na novo opi&#353;e svojo preteklost, svoje sedanje mesto in svojo prihodnjo nalogo ter nato to razlago posreduje lastnim ljudem. Dolomitska izjava je bila zato ve&#269; kot dogovor med tremi skupinami. Bila je trenutek, ko je politi&#269;na neenakost, ki je v Osvobodilni fronti obstajala &#382;e prej, dobila zapisano obliko.</span></p><p><span>Kako trdovraten je ostal spor o njegovem pomenu, dobro poka&#382;e pripomba zgodovinarja Toneta Ferenca, ki je slovensko zgodovino okupacije raziskoval skoraj vse poklicno &#382;ivljenje. Na posvetu ob &#353;estdesetletnici ustanovitve Osvobodilne fronte leta 2001 je dejal, da bo prej umrl, kot bo dose&#382;eno soglasje o zna&#269;aju Dolomitske izjave, saj ga ni bilo niti med ljudmi, ki so si bili sicer politi&#269;no blizu.</span></p><p><span>Med vojno in po njej se je teh pet procesov tesno prepletlo: odpor proti okupatorju, revolucija, kolaboracija, povojni obra&#269;un in nato desetletja molka o delu tega, kar se je zgodilo. &#352;tirideset let, ko o delu te zgodovine ni bilo mogo&#269;e javno govoriti, je prepre&#269;ilo, da bi se posamezna vpra&#353;anja sproti raz&#269;istila in lo&#269;ila drugo od drugega. Ko se je razprava odprla, so se zato vrnila skupaj. Da bi razumeli, kako je lahko marca 1943 pri&#353;lo do Dolomitske izjave, se je zato treba vrniti precej dlje od za&#269;etka okupacije, v &#269;as, ko so se ljudje, ki so pozneje podpisovali politi&#269;ne izjave ali drug proti drugemu prijeli za oro&#382;je, &#353;e spopadali predvsem v &#269;asopisih, revijah in &#353;tudentskih dru&#353;tvih.</span></p><h2><span>Razkol, ki je starej&#353;i od okupacije</span></h2><p><span>&#352;tiri leta pred okupacijo se je slovenska katoli&#353;ka javnost sprla zaradi &#269;lanka o &#353;panski dr&#382;avljanski vojni. Edvard Kocbek je v reviji </span><em><span>Dom in svet</span></em><span> objavil </span><em><span>Premi&#353;ljevanje o &#352;paniji</span></em><span>, dolgo in gosto besedilo, v katerem je s pri&#269;evanji &#353;panskih katoli&#269;anov utemeljeval, da vzroki spopada niso predvsem verski, ampak dru&#382;beni, ter da se je &#353;panska Cerkev postavila na stran generalov, veleposestnikov in desni&#269;arskih politi&#269;nih sil. Fa&#353;izem je presojal ostreje od komunizma in razliko pojasnil z argumentom, ki je zanimiv &#353;e danes: komunizem svoj nazor razgla&#353;a odkrito, fa&#353;izem pa ga prikazuje kot nekaj, kar je mogo&#269;e uskladiti z obstoje&#269;imi duhovnimi na&#269;eli in ustanovami.</span></p><p><span>&#352;e bolj pomenljiv za to, kar se je v Sloveniji zgodilo nekaj let pozneje, je drug odlomek iz istega besedila. Kocbek je zapisal, da bo prihodnji zgodovinar, &#269;e se bo hotel otresti poenostavljanja, moral priznati, da je resnica o &#353;panski vojni razdeljena tako kot njeni ljudje, da sta obe strani krvavi in da nobena ni brez krivde za mu&#269;enje, ubijanje in po&#382;ige. &#352;tiri leta pozneje se je zna&#353;el v podobnem spopadu doma, le da tokrat kot eden njegovih politi&#269;nih voditeljev. Hkrati pa &#382;e leta 1937 ni zagovarjal enake sodbe o obeh taborih. Posebej je hotel presojati tiste, ki so nastopali kot branilci kr&#353;&#269;anstva, vendar so pri tem po njegovem ravnali nekr&#353;&#269;ansko. Njegovo merilo torej ni bilo, da sta strani enaki, ampak da za nobeno ne sme veljati milej&#353;i na&#269;in ugotavljanja dejstev.</span></p><p><span>Spor zaradi &#269;lanka je dokon&#269;no razkril razkol, ki je v katoli&#353;kem taboru nastajal &#382;e prej. Kocbek je pri&#353;el v konflikt z vodilnimi cerkvenimi krogi, zapustil </span><em><span>Dom in svet</span></em><span> in ustanovil revijo </span><em><span>Dejanje</span></em><span>, z njim pa je od&#353;el tudi del dotedanjih sodelavcev. Drugi te meje niso hoteli prestopiti. Katoli&#353;ka javnost, ki je od zunaj lahko delovala kot enoten politi&#269;ni in kulturni blok, je bila ob koncu tridesetih let v resnici &#382;e precej globoko razdeljena.</span></p><p><span>Posebej izraziti so bili ti spori med katoli&#353;kimi izobra&#382;enci in &#353;tudenti. Okoli revije </span><em><span>Stra&#382;a v viharju</span></em><span> se je zbirala skupina pod idejnim vodstvom Lamberta Ehrlicha, profesorja etnologije in primerjalnega veroslovja, ki je &#353;tudiral v Salzburgu, Parizu in Oxfordu ter po prvi svetovni vojni sodeloval tudi kot izvedenec za mejna vpra&#353;anja. Drugo skupino, tako imenovane mladce z glasilom </span><em><span>Mi mladi borci</span></em><span>, je vodil profesor Ernest Tomec. Organizirani so bili precej strogo, v jate in podjate, njihovo delovanje pa je imelo tudi napol voja&#353;ke poteze. Obe skupini sta hoteli vzgojiti katoli&#353;ko intelektualno elito in omejiti vpliv komunizma med mladino, izhajali pa sta iz katoli&#353;kega integralizma, predstave, da morajo katoli&#353;ka na&#269;ela oblikovati ne le zasebno vero, ampak tudi javno in politi&#269;no &#382;ivljenje. Med seboj kljub skupnim nasprotnikom nista bili zaveznici; tekmovali sta za vpliv in se pogosto spopadali tudi zaradi osebnega nasprotja med voditeljema.</span></p><p><span>Ob njiju so delovali kr&#353;&#269;anski socialisti, povezani z akademskim dru&#353;tvom Zarja in pozneje s Kocbekovim </span><em><span>Dejanjem</span></em><span>. Bili so demokrati&#269;no usmerjeni, odklanjali so tako levi kot desni totalitarizem in nasprotovali katoli&#353;kemu integralizmu. S tem so se zna&#353;li v nenavadnem polo&#382;aju: politi&#269;ne nasprotnike so imeli tako med komunisti kot znotraj lastnega verskega okolja. Do leta 1941 so se zato znotraj slovenskega katoli&#353;tva jasno izoblikovali najmanj trije med seboj sprti tokovi. Kocbek je poleti 1941 postal &#269;lan plenuma in izvr&#353;nega odbora Osvobodilne fronte, iz stra&#382;arskih in mlad&#269;evskih krogov pa je pozneje pri&#353;el pomemben del politi&#269;nega kadra protirevolucionarnega tabora. Lo&#269;nice, ki so pred vojno potekale skozi revije, &#353;tudentska dru&#353;tva in predavalnice, so med okupacijo dobile povsem drugo te&#382;o.</span></p><p><span>Na Primorskem je bil polo&#382;aj druga&#269;en. Tam narodno vpra&#353;anje &#382;e dve desetletji ni bilo predvsem predmet politi&#269;nih polemik, ampak vsakdanja izku&#353;nja. Po rapalski pogodbi leta 1920 so primorski Slovenci ostali v Italiji in bili pod fa&#353;izmom izpostavljeni sistemati&#269;nemu raznarodovanju: slovenske &#353;ole so zaprli, dru&#353;tva razpustili, javno rabo sloven&#353;&#269;ine omejevali, imena in priimke pa poitalijan&#269;evali. Tudi organizirani protifa&#353;isti&#269;ni odpor je bil zato starej&#353;i od druge svetovne vojne. Iz zgodnjih tajnih skupin okoli tr&#382;a&#353;ke </span><em><span>Edinosti</span></em><span> sta leta 1927 nastali organizaciji, ki ju danes povezujemo z gibanjem TIGR. Prvi tr&#382;a&#353;ki proces se je leta 1930 kon&#269;al z ustrelitvijo &#353;tirih protifa&#353;istov pri Bazovici, drugi leta 1941 pa z novimi smrtnimi obsodbami.</span></p><p><span>TIGR pri tem ni bil ves primorski protifa&#353;izem in tudi sama kratica se je kot skupno ime za razli&#269;ne oblike ilegalnega odpora uveljavila pozneje. Del tega okolja so bili tudi komunisti, ki jih poznej&#353;e pripovedi o TIGR-u v&#269;asih potisnejo na rob. To je pomembno predvsem zato, ker Osvobodilna fronta leta 1941 na Primorskem ni za&#269;ela iz ni&#269;. Vstopila je v prostor z dolgo tradicijo ilegalnega organiziranja, ljudmi, vajenimi konspiracije, in izku&#353;njo fa&#353;isti&#269;nega pritiska, ki je bila starej&#353;a od okupacije Jugoslavije. Zaradi tega se je tam razmerje med narodnim odporom in revolucionarnim ciljem oblikovalo druga&#269;e kot v Ljubljanski pokrajini, kjer so predvojne politi&#269;ne in verske delitve med okupacijo hitreje postale del oboro&#382;enega spopada.</span></p><p><span>Komunisti&#269;na partija Slovenije je bila ob za&#269;etku vojne majhna, ilegalna in preganjana organizacija. Jugoslovanske oblasti so komuniste zapirale, preganjale in silile v ilegalo ali emigracijo, partija pa je zavra&#269;ala politi&#269;no in nacionalno ureditev kraljevine ter zagovarjala pravico narodov do samoodlo&#269;be in revolucionarno preoblikovanje Jugoslavije v federativno dr&#382;avo. Ob napadu sil osi je vojno &#353;e razlagala predvsem v okviru protiimperialisti&#269;nega spopada, kar se je po nem&#353;kem napadu na Sovjetsko zvezo junija 1941 bistveno spremenilo. Tudi zato je nastanek Osvobodilne fronte nekoliko bolj zapleten, kot ga je pozneje prikazovala preprosta zgodba o organizaciji, ki naj bi aprila nastala kot Protiimperialisti&#269;na fronta in se junija zgolj preimenovala.</span></p><p><span>Ob teh politi&#269;nih delitvah je bila v Sloveniji &#382;e pred okupacijo organizirana &#353;e ena sila. V okviru &#352;vabsko-nem&#353;ke kulturne zveze so po zgledu oddelkov SA ustanavljali in voja&#353;ko urili enote </span><em><span>Volksdeutsche Mannschaft</span></em><span>. Jugoslovanska obve&#353;&#269;evalna slu&#382;ba je njihovo organiziranje zaznala &#382;e leta 1939, posebno hitro pa so rasle leta 1940. Mo&#269;ne so bile v Mariboru, Celju in na Ptuju; na Ko&#269;evskem je delovalo petindvajset oddelkov s 1.560 mo&#382;mi, po lastnih podatkih uniformiranimi, telesno izurjenimi in vzgajanimi v nacionalsocialisti&#269;nem duhu.</span></p><p><span>Ko so aprila 1941 &#269;ez mejo pri&#353;li okupatorji, torej niso vstopili v politi&#269;no prazno de&#382;elo. Katoli&#353;ki tabor je bil &#382;e razdeljen na med seboj sprte tokove, komunisti so delovali v ilegali in ra&#269;unali na revolucionarno preobrazbo, del nem&#353;ke manj&#353;ine pa je bil organiziran v formacije, ki so svojo prihodnost povezovale z nacisti&#269;nim rajhom. Predvojne delitve &#353;e niso dolo&#269;ale vsega, kar se bo zgodilo med okupacijo, so pa dolo&#269;ile ljudi, organizacije in ideje, iz katerih bodo nastali nekateri najpomembnej&#353;i tabori naslednjih &#353;tirih let.</span></p><h2><span>Trije okupatorji, trije na&#269;ini raznarodovanja</span></h2><p><span>Usodo slovenskega ozemlja je Hitler za&#269;el dolo&#269;ati &#382;e s smernicami 3. in 12. aprila 1941, &#353;e preden se je jugoslovanska kraljeva vojska vdala. Slovenski prostor je bil razdeljen med Nem&#269;ijo, Italijo in Mad&#382;arsko, posamezni deli predvojne Dravske banovine pa vklju&#269;eni v upravne enote, katerih sredi&#353;&#269;a so bila ve&#269;inoma zunaj dana&#353;nje Slovenije. Zgodovinar Tone Ferenc je razse&#382;nost tega razkosanja opisal z ugotovitvijo, da med drugo svetovno vojno po njegovem nobenega drugega naroda niso razdelili tako natan&#269;no.</span></p><p><span>Najve&#269;ji del slovenskega ozemlja je pripadel Nem&#269;iji, Italija je zasedla Ljubljansko pokrajino, Mad&#382;arska pa Prekmurje. Italija je svoje obmo&#269;je formalno priklju&#269;ila &#382;e 3. maja 1941, Mad&#382;arska Prekmurje decembra istega leta. Nem&#269;ija je na&#269;rtovano priklju&#269;itev Spodnje &#352;tajerske in zasedenih delov Kranjske ve&#269;krat prelo&#382;ila in je zaradi razvoja vojne ter vse mo&#269;nej&#353;ega odpora nazadnje ni izpeljala. Meje so bile torej postavljene skoraj takoj, na&#269;ini, kako naj bi prebivalstvo znotraj njih preoblikovali, pa so se med okupatorji precej razlikovali.</span></p><p><span>Najbolj radikalen je bil nem&#353;ki na&#269;rt. Z nem&#353;kega zasedbenega obmo&#269;ja naj bi izgnali od 220.000 do 260.000 Slovencev, pribli&#382;no tretjino tamkaj&#353;njega prebivalstva, izpraznjeni prostor pa naselili z Nemci in del preostalega prebivalstva ponem&#269;ili. Na&#269;rta v predvidenem obsegu niso uresni&#269;ili. Nem&#353;ki okupator je izgnal okoli 63.000 Slovencev, &#353;e pribli&#382;no 17.000 pa se jih je na&#269;rtovanemu izgonu izognilo z begom na italijansko okupacijsko obmo&#269;je oziroma v NDH. Skupaj je bilo tako iz doma&#269;ega okolja pregnanih okoli 80.000 ljudi. Ferenc je pri tem opozarjal na posebnost slovenskega primera: ljudi niso izganjali zgolj iz njihovih domov, ampak tudi iz lastnega narodnega okolja, predvsem v Srbijo, na Hrva&#353;ko in v nem&#353;ki rajh.</span></p><p><span>Za tem ni stala samo obi&#269;ajna okupacijska politika. Nacisti&#269;ni re&#382;im je prebivalstvo razvr&#353;&#269;al po rasnih in narodnostnih merilih ter velik del vzhodne Evrope razumel kot prostor prihodnjega nem&#353;kega naseljevanja. Slovensko prebivalstvo je bilo v tem na&#269;rtu razdeljeno na tiste, ki naj bi jih bilo mogo&#269;e ponem&#269;iti, in tiste, ki naj bi jih odstranili. Posebej zgovoren je rok. Ferenc ugotavlja, da sta bili Spodnja &#352;tajerska in Gorenjska med tistimi zasedenimi pokrajinami, kjer so nacisti&#269;ni na&#269;rtovalci za odpravo obstoje&#269;e narodne identitete predvideli najkraj&#353;i &#269;as. Slovenstvo naj bi tam izginilo v &#353;tirih ali petih letih.</span></p><p><span>Ferenc je po desetletjih dela z okupacijskimi viri svoj sklep izrazil brez posebnih zadr&#382;kov: &#269;e bi okupatorji zmagali, bi slovenski narod kot samostojna etni&#269;na skupnost po njihovih na&#269;rtih postopoma postal &#187;le &#353;e zgodovinski pojem&#171;. V tem smislu je videl skupno to&#269;ko vseh treh okupacijskih sistemov: slovenska narodna identiteta v njihovi dolgoro&#269;ni ureditvi prostora ni imela prihodnosti. Razlikovali so se predvsem v hitrosti in sredstvih, s katerimi naj bi jo odpravili.</span></p><p><span>Italijanski sistem je bil sprva manj nasilen. Ljubljanska pokrajina je ohranila univerzo, slovensko &#353;olstvo, gledali&#353;&#269;e, del sodstva in ni&#382;jo upravo, italijanizacija pa naj bi potekala postopneje, z dvojezi&#269;nostjo, &#353;olstvom in vklju&#269;evanjem prebivalstva v fa&#353;isti&#269;ne organizacije. To je bilo dovolj druga&#269;e od nem&#353;kega sistema, da je v prvih mesecih lahko nastal vtis znosnej&#353;e okupacije. </span></p><p>Ta razlika se je pokazala tudi v ravnanju dela predvojne slovenske elite. Ob razglasitvi priklju&#269;itve 3. maja so nekdanji ban Dravske banovine in ena osrednjih osebnosti SLS Marko Natla&#269;en ter predstavniki ve&#269; politi&#269;nih, kulturnih in gospodarskih krogov v adresi visokemu komisarju zapisali, da priklju&#269;itev &#187;lojalno jemljejo na znanje&#171;, ter izrazili vdanost italijanskemu kralju in spo&#353;tovanje Mussoliniju. Natla&#269;en je bil nato imenovan v &#353;tirinajst&#269;lanski sosvet oziroma konzulto pri visokem komisarju, ki je imel le posvetovalno vlogo, njegovi &#269;lani pa so junija obiskali Mussolinija v Rimu. To &#353;e ni bila oboro&#382;ena kolaboracija, ki se je razvila pozneje, je pa pomenilo politi&#269;no sodelovanje dela predvojne elite z okupacijsko oblastjo &#382;e spomladi 1941.</p><p><span>Toda razmeroma milej&#353;i na&#269;in vladanja ni trajal dolgo. Februarja 1942 so italijanske oblasti Ljubljano obdale z obro&#269;em bode&#269;e &#382;ice, bunkerjev in nadzorovanih prehodov, s katerim so nadzorovale gibanje ljudi in sku&#353;ale prekiniti povezave mesta z njegovim zaledjem. Ko se je partizansko gibanje spomladi 1942 mo&#269;no raz&#353;irilo, se je represija &#353;e zaostrila. Vojska je prevzela ve&#269; oblasti, sledile so mno&#382;i&#269;ne racije, po&#382;igi vasi, streljanje talcev in interniranje civilnega prebivalstva. Do konca oktobra 1942 je bilo v italijanskih tabori&#353;&#269;ih &#382;e med 25.000 in 30.000 ljudi iz Ljubljanske pokrajine, med drugim na Rabu in v Gonarsu. Med interniranci so bile cele dru&#382;ine, razmere pa so bile zlasti za otroke, starej&#353;e in podhranjene pogosto smrtonosne. </span>Po kapitulaciji Italije je obro&#269; okoli Ljubljane prevzela nem&#353;ka vojska in mesto je ostalo za &#382;ico vse do konca vojne.</p><p><span>V manj kot letu se je italijanska okupacija tako premaknila od poskusa postopne asimilacije ob delnem ohranjanju slovenskih ustanov k mno&#382;i&#269;ni represiji. Del protikomunisti&#269;nega tabora je italijanskemu nasilju o&#269;ital, da z njim sam pove&#269;uje podporo partizanom, nato pa se je prav pri isti okupacijski oblasti za&#269;el oboro&#382;evati za boj proti njim. Protislovje, ki bo pozneje postalo eno osrednjih vpra&#353;anj slovenske vojne, je bilo s tem &#382;e postavljeno.</span></p><p><span>Tretji re&#382;im je nastal v Prekmurju. Mad&#382;arske oblasti so ozemlje obravnavale kot nekdanji del dr&#382;ave, ki se po dveh desetletjih vra&#269;a pod mad&#382;arsko oblast. Slovensko &#353;olstvo so odpravile, prebivalce pa niso priznavale kot del enotnega slovenskega naroda, ampak jih obravnavale kot Vende, posebno skupino, zgodovinsko vezano na Mad&#382;arsko. Preganjanje je posebej prizadelo ljudi, ki so se v Prekmurje priselili po letu 1919, med njimi u&#269;itelje, duhovnike in primorske begunce pred fa&#353;izmom. Okoli &#353;eststo slovenskih kolonistov iz okolice Dolnje Lendave so spomladi 1942 odpeljali v tabori&#353;&#269;e S&#225;rv&#225;r.</span></p><p><span>Povsem druga&#269;no usodo je do&#382;ivela prekmurska judovska skupnost. Potem ko je Nem&#269;ija marca 1944 zasedla Mad&#382;arsko, so se deportacije za&#269;ele v nekaj tednih. Najve&#269;ja skupina prekmurskih Judov je bila 26. aprila 1944 deportirana prek &#268;akovca in Nagykanizse v Auschwitz-Birkenau. Med holokavstom je bilo po sedanjih podatkih ubitih 392 Judov iz Prekmurja; Auschwitz jih je pre&#382;ivela le pe&#353;&#269;ica. Skupnost, ki je bila pred vojno pomemben del &#382;ivljenja Lendave in Murske Sobote, je v nekaj mesecih skoraj izginila. Pri tem je pomenljiva tudi usoda obeh sinagog. Lendavska in murskosobo&#353;ka sta vojno pre&#382;iveli, skupnosti, ki sta ju uporabljali, pa ne. Lendavska sinagoga se je ohranila do danes, murskosobo&#353;ko pa je mestna oblast leta 1954 poru&#353;ila in na njenem mestu zgradila stanovanjski blok. Tudi zgodovina prekmurskih Judov je dolgo ostajala na robu slovenskega spomina na vojno; resnej&#353;e raziskovanje njihovega holokavsta se je razvilo &#353;ele desetletja pozneje.</span></p><p><span>Nem&#353;ki, italijanski in mad&#382;arski sistem torej niso bili enaki. Razlikovali so se po upravi, hitrosti, metodah in stopnji nasilja, vsi pa so slovensko narodno identiteto razumeli kot nekaj, kar je treba prej ali slej podrediti drugi. Iz tega je Ferenc izpeljal tudi svoj najbolj neposreden sklep: glede upravi&#269;enosti odpora proti okupaciji po njegovem ni bilo mogo&#269;e imeti resnih politi&#269;nih, narodnopre&#382;ivetvenih ali moralnih pomislekov. Razlike med okupacijskimi obmo&#269;ji pa pomagajo razumeti, zakaj vojna po Sloveniji ni dobila povsod iste oblike. Kjer je bil pritisk na narodni obstoj najbolj neposreden, je bil odpor od za&#269;etka druga&#269;e ume&#353;&#269;en kot v Ljubljanski pokrajini, kjer so slovenske ustanove sprva &#353;e delovale in je bilo zato ve&#269; prostora tudi za politi&#269;no organiziranje, tekmovanje in nazadnje notranji spopad.</span></p><h2><span>Fronta, ki je bila odpor in orodje oblasti hkrati</span></h2><p><span>Vpra&#353;anje, kdo bo vodil odpor in kdo bo po vojni politi&#269;no odlo&#269;al, se je odprlo &#382;e v prvih mesecih okupacije. V Ljubljani so se 26. aprila 1941 sestali predstavniki komunistov, kr&#353;&#269;anskih socialistov, sokolov in kulturnih delavcev. Zapisnik sestanka se ni ohranil, zato niti prvo ime nastajajo&#269;ega gibanja ni povsem jasno. V letaku Centralnega komiteja KPS se &#382;e konec aprila pojavlja izraz &#187;osvobodilna fronta slovenskega naroda&#171;, medtem ko je &#187;protiimperialisti&#269;na fronta slovenskega naroda&#171; v ohranjenih so&#269;asnih virih izpri&#269;ana 22. junija. Pozneje se je uveljavila preprostej&#353;a pripoved, da je bila aprila ustanovljena Protiimperialisti&#269;na fronta in se po nem&#353;kem napadu na Sovjetsko zvezo samo preimenovala v Osvobodilno fronto. Zagotovo pa se je junija zgodila pomembnej&#353;a vsebinska sprememba. Komunisti so vojno dotlej razumeli predvsem kot imperialisti&#269;ni spopad med velikimi silami, nem&#353;ki napad na Sovjetsko zvezo 22. junija pa je oboro&#382;eni narodnoosvobodilni boj postavil v sredi&#353;&#269;e njihove politike.</span></p><p><span>Tudi razmerje med ustanovnimi skupinami sprva ni bilo tak&#353;no, kot bi ga lahko sklepali iz poznej&#353;e podobe Osvobodilne fronte. V prvih mesecih so ve&#269;ino organizacijskega in politi&#269;nega dela opravili komunisti, pogosto &#353;e v imenu lastne stranke. Kidri&#269; je to pojasnjeval s tem, da je nova fronta prebivalstvu &#353;e neznana in jo je mogo&#269;e uveljaviti predvsem z avtoriteto &#382;e obstoje&#269;e partijske organizacije. Nekomunisti&#269;ni partnerji nad tem niso bili vedno navdu&#353;eni; Josip Rus je svoje nezadovoljstvo zabele&#382;il tudi pozneje. Spor o imenu zato ni bil samo terminolo&#353;ki. V ozadju je bilo vpra&#353;anje, katera od skupin bo novemu gibanju dejansko dajala politi&#269;no smer.</span></p><p><span>Odgovor je postal precej jasnej&#353;i 16. septembra 1941. Vrhovni plenum Osvobodilne fronte se je tedaj preoblikoval v Slovenski narodnoosvobodilni odbor in se razglasil za edinega predstavnika slovenskega naroda, ki med osvobodilnim bojem predstavlja, organizira in vodi Slovence na vsem njihovem ozemlju. Organiziranje zunaj Osvobodilne fronte je ozna&#269;il za &#353;kodljivo boju za narodno svobodo. Na istem zasedanju je sprejel tudi Odlok o za&#353;&#269;iti slovenskega naroda in njegovega gibanja za osvoboditev in zdru&#382;itev. Ta je za izdajo, kaznovano s smrtjo, &#353;tel ne le ovadu&#353;tvo in sodelovanje z okupatorjem, ampak tudi ravnanje tistih, ki bi zaradi &#187;svoje ali sebi&#269;ne skupinske koristi&#171; zbirali ali odvajali ljudi od boja za osvoboditev. Dolo&#269;ilo je tako segalo dlje od obi&#269;ajnega pojma sodelovanja z okupatorjem in je omogo&#269;alo, da se kot vpra&#353;anje izdaje obravnava tudi politi&#269;no organiziranje zunaj fronte. Za odlo&#269;anje o takih dejanjih je odlok predvidel posebna sodi&#353;&#269;a in hiter, ustni in tajni postopek.</span></p><p><span>&#352;e pred tem je Centralni komite KPS avgusta 1941 ustanovil Varnostnoobve&#353;&#269;evalno slu&#382;bo, VOS. Navzven je delovala v okviru osvobodilnega gibanja, organizacijsko pa je ostala v rokah partije. Njena naloga ni bila samo zbiranje podatkov. Imela je tudi tako imenovano eksekutivo, ki je izvajala likvidacije. Kako pomemben je bil partijski nadzor nad njo, je Kardelj marca 1942 v poro&#269;ilu Titu povedal brez olep&#353;evanja: aparat sestavljajo &#269;lani partije, komunisti ga ne nameravajo izpustiti iz rok in ne dopu&#353;&#269;ajo nadzora drugih skupin. VOS je bila zato nekaj drugega kot obi&#269;ajna obve&#353;&#269;evalna slu&#382;ba odporni&#353;kega gibanja. Bila je tudi instrument, nad katerim ustanovne skupine Osvobodilne fronte niso imele skupnega nadzora.</span></p><p><span>Prav v teh prvih mesecih se poka&#382;e dvojnost, ki bo Osvobodilno fronto spremljala do konca vojne. Bila je resni&#269;no odporni&#353;ko gibanje, ki je organiziralo boj proti okupatorjem in okoli tega cilja povezalo zelo razli&#269;ne ljudi. Hkrati pa je znotraj nje Komunisti&#269;na partija &#382;e leta 1941 vzpostavljala institucije, ki niso bile namenjene samo odporu: organ, ki je zahteval izklju&#269;no politi&#269;no predstavni&#353;tvo naroda, pravni okvir, ki je lahko politi&#269;no organiziranje zunaj fronte obravnaval kot izdajo, in varnostni aparat pod lastnim nadzorom. Odpor proti okupaciji in gradnja nove oblasti zato nista bila dva zaporedna procesa, od katerih bi se drugi za&#269;el &#353;ele ob koncu vojne. V vodstvu osvobodilnega gibanja sta se za&#269;ela prepletati &#382;e leta 1941.</span></p><h2><span>Dra&#382;go&#353;e: med dogodkom in mitom</span></h2><p><span>Zadnji dan leta 1941 je v Dra&#382;go&#353;e, vas nad Sel&#353;ko dolino na nem&#353;kem zasedbenem obmo&#269;ju, prispel Cankarjev bataljon z okoli 200 borci. Va&#353;&#269;ani so se bali nem&#353;kega povra&#269;ila in so v dogovoru s partizanskim vodstvom Nemce o navzo&#269;nosti bataljona celo sami obvestili. Upali so, da bodo s tem zmanj&#353;ali nevarnost, &#269;e pride do spopada. Partizani so se kljub temu odlo&#269;ili ostati, tudi potem ko so jih doma&#269;ini prosili, naj vas zapustijo.</span></p><p><span>Nem&#353;ke sile so napadle 9. januarja 1942. Po treh dneh boja, v katerem so uporabile tudi topni&#353;tvo, se je Cankarjev bataljon 11. januarja umaknil. Padlo je 9 partizanov, 11 jih je bilo ranjenih. Nemci so nato zavzeli Dra&#382;go&#353;e, pobili 41 doma&#269;inov, druge zaprli ali izgnali, vas pa februarja sistemati&#269;no poru&#353;ili in zminirali skupaj s cerkvijo. Dva dni po umiku so na Mo&#353;enjski planini dohitele &#353;e dva voda istega bataljona; v spopadu je padlo &#353;e 12 njegovih pripadnikov. Cankarjev bataljon je bil s tem kot operativna enota za nekaj &#269;asa razbit.</span></p><p><span>O osnovnem poteku dogodkov danes ni ve&#269;jih sporov. Precej bolj zanimivo je, kaj se je pozneje zgodilo s &#353;tevilkami. Prvo poro&#269;ilo, ki ga je glavni &#353;tab slovenskih partizanskih odredov maja 1942 poslal vrhovnemu &#353;tabu, je navajalo 203 mrtve in 400 ranjenih Nemcev. Ivan Jan, sam gorenjski partizan in pozneje najplodovitej&#353;i pisec o Dra&#382;go&#353;ah, je &#353;e desetletja pozneje pisal o 182 ali ve&#269; nem&#353;kih mrtvih in najmanj 10 bataljonih napadalcev. Ker je bilo na voja&#353;kem pokopali&#353;&#269;u v Kranju pokopanih bistveno manj nem&#353;kih vojakov, je razliko pojasnjeval s pri&#269;evanji, da so trupla odva&#382;ali v Gradec in jih tam se&#382;igali.</span></p><p><span>Konec sedemdesetih let je Tone Ferenc za&#269;el preverjati nem&#353;ke vire. V kranjski pokopali&#353;ki knjigi je na&#353;el 26 oziroma 27 padlih nem&#353;kih policistov, dokumenti nem&#353;kih oblasti pa so prav tako govorili o 27 mrtvih in 42 ranjenih. Poznej&#353;e raziskave so odkrile &#353;e enega padlega gestapovca, tako da je danes znanih 28 nem&#353;kih mrtvih. Tudi 10 bataljonov ni bilo; Ferenc je ugotovil, da so sodelovali pripadniki 4 rezervnih policijskih bataljonov, skupno pa je bilo v operacijo vklju&#269;enih okoli 2.500 mo&#382;. Razlago, da so ve&#269;ino padlih skrivaj odpeljali v Gradec, so nem&#353;ki eviden&#269;ni viri o pokopih postavili pod velik vpra&#353;aj.</span></p><p><span>Prve partizanske navedbe o ve&#269; kot 200 nem&#353;kih mrtvih so arhivske raziskave nazadnje zmanj&#353;ale na 28 poimensko oziroma eviden&#269;no potrjenih &#382;rtev. Pri tem pa se ni spremenilo ni&#269; od tistega, kar je za samo tragedijo Dra&#382;go&#353; bistveno: partizani so se tri dni upirali &#353;tevil&#269;no mo&#269;nej&#353;emu nasprotniku, 9 jih je padlo, nem&#353;ke sile pa so po njihovem umiku pobile 41 doma&#269;inov in uni&#269;ile vas. Popravki &#353;tevil niso zmanj&#353;ali nem&#353;kega zlo&#269;ina niti izbrisali partizanskega odpora. Spremenili so predvsem podobo bitke, ki se je okoli dogodka oblikovala pozneje.</span></p><p><span>Do takrat je ta podoba &#382;e &#382;ivela svoje &#382;ivljenje. Ob odkritju dra&#382;go&#353;kega spomenika leta 1976 je predsednik predsedstva Socialisti&#269;ne republike Slovenije Sergej Kraigher ponovil podatek o najmanj 10 nem&#353;kih bataljonih in govoril o razmerju 30 napadalcev na enega branilca. &#352;e leta 1997 je bilo na proslavi mogo&#269;e sli&#353;ati zgodbo o 40 Luksembur&#382;anih, ki naj bi v Dra&#382;go&#353;ah padli na nem&#353;ki strani, &#269;eprav je Ferenc &#382;e prej pokazal, da v bitki niso sodelovali. Resni&#269;na zgodba je druga&#269;na in sama po sebi dovolj zanimiva: 27 Luksembur&#382;anov je nekaj dni pred bitko v &#352;kofji Loki zavrnilo policijsko slu&#382;bo in bilo zato aretiranih. Dogodek je obstajal, le s samo bitko ni imel zveze.</span></p><p><span>&#352;e bolj zgovorno je, da so dvomi nastajali znotraj samega partizanskega izro&#269;ila. Jan je v svoji zadnji knjigi opisal, kako so ga veterani nagovarjali, naj navaja 200 nem&#353;kih mrtvih in 400 ranjenih, &#269;eprav se mu je kot &#353;olanemu &#269;astniku tak&#353;no pretiravanje upiralo. Ko je leta 1979 pripravljal novo knjigo, so ga predstavniki ob&#269;inskega komiteja Zveze komunistov in Zveze borcev prepri&#269;evali, naj nekatere ugotovitve izpusti ali zapi&#353;e druga&#269;e. Sam je pozneje to opisal kot pritisk, ki ga je silil k ponarejanju. Popravek zgodbe o Dra&#382;go&#353;ah torej ni pri&#353;el od nasprotnikov partizanstva, ampak od Toneta Ferenca in Ivana Jana, ljudi, ki sta izhajala iz istega zgodovinskega okolja in sta bila pripravljena popravljati tudi trditve lastne strani.</span></p><p><span>Ferenc je zato pozival, naj se o Dra&#382;go&#353;ah govori bolj kriti&#269;no in manj evfori&#269;no, vendar obenem ni zanikal pomena gorenjskega upora pozimi 1941&#8211;1942. Manj&#353;e &#353;tevilke nem&#353;kih izgub ne pomenijo, da bitka ni bila pomembna. Zgodovinsko raziskovanje pa je pokazalo, kateri deli zgodbe izvirajo iz januarja 1942 in kateri so bili dodani v desetletjih pozneje.</span></p><p><span>Drugo vpra&#353;anje je, zakaj se je Cankarjev bataljon sploh odlo&#269;il ostati v Dra&#382;go&#353;ah. Partizanske enote so bile tedaj primerne predvsem za gverilski na&#269;in bojevanja: za napad, umik in izogibanje spopadu, v katerem bi lahko Nemci izkoristili veliko premo&#269; v ljudeh in oro&#382;ju. V Dra&#382;go&#353;ah pa je bataljon sprejel nekaj drugega &#8211; ve&#269;dnevno obrambo dolo&#269;enega kraja. Tak&#353;en na&#269;in bojevanja je imel veliko politi&#269;no privla&#269;nost, saj je nazorno kazal, da se je mogo&#269;e nem&#353;kim silam odkrito postaviti po robu. V tednih pred Dra&#382;go&#353;ami je gorenjska vstaja v partizanske vrste pritegnila ve&#269; sto novih ljudi, vodstvo pa je posku&#353;alo pridobljeni zagon ohraniti tudi z nadzorom ozemlja.</span></p><p><span>Voja&#353;ki izid je pokazal slabost tak&#353;ne taktike. Nemci so lahko proti enoti, vezani na dolo&#269;en kraj, zbrali veliko ve&#269; ljudi in te&#382;ko oro&#382;je, po bitki pa so z obse&#382;nimi zasledovalnimi operacijami do pomladi 1942 odkrili in napadli skoraj vse partizanske skupine, ki so prezimovale na Gorenjskem. Cankarjev bataljon je bil kot operativna enota za nekaj &#269;asa razbit, partizansko delovanje pa mo&#269;no oslabljeno. Vpra&#353;anje Dra&#382;go&#353; zato ni, ali je bil odpor proti okupatorju smiseln, ampak ali je bilo za gverilsko gibanje smiselno braniti dolo&#269;en kraj in s tem sprejeti vrsto spopada, v kateri je imel nasprotnik odlo&#269;ilno voja&#353;ko prednost. Prav v tem smislu so Dra&#382;go&#353;e pokazale mejo frontalnega bojevanja v zgodnji fazi partizanskega odpora.</span></p><h2><span>Vojna brez fronte</span></h2><p><span>Dra&#382;go&#353;e dobro ponazarjajo obliko, ki jo je imel velik del vojne v Sloveniji. Stalne fronte praviloma ni bilo, kar pa ne pomeni, da ni bilo tudi velikih voja&#353;kih operacij. Nadzor nad posameznimi obmo&#269;ji se je nenehno spreminjal, oboro&#382;ene enote so prihajale in odhajale, ljudje pa so ostajali v vaseh. Partizansko gibanje je za pre&#382;ivetje in &#353;irjenje potrebovalo navzo&#269;nost med prebivalstvom, okupator pa je sku&#353;al prav to povezavo prekiniti z aretacijami, talci, po&#382;igi, internacijami in drugimi oblikami represije. Med tema dvema logikama so bile vasi.</span></p><p><span>Posebej jasno se je to pokazalo v Ljubljanski pokrajini spomladi 1942. Italijanske enote so se iz &#353;tevilnih manj&#353;ih krajev na Dolenjskem in Notranjskem umaknile, ker niso imele dovolj mo&#353;tva, da bi nadzorovale celotno ozemlje. Izpraznjeni prostor so zasedli partizani in do junija so tako imenovana osvobojena ozemlja obsegala velik del pokrajine. Osvobodilna fronta je tam vzpostavila narodnoosvobodilne odbore, ki so urejali preskrbo, zbirali podatke in prevzemali vse ve&#269; nalog lokalne oblasti. Nato se je razmerje sil znova obrnilo. Julija se je za&#269;ela velika italijanska ofenziva, ki je do jeseni ve&#269;ino obmo&#269;ja ponovno spravila pod okupacijski nadzor ter za seboj pustila po&#382;gane vasi, mno&#382;i&#269;ne internacije in druge oblike represije.</span></p><p><span>Tak&#353;no menjavanje nadzora je spreminjalo tudi pomen same besede oblast. Kdor je obvladoval dolo&#269;eno dolino ali vas, je lahko odlo&#269;al o preskrbi, mobilizaciji, zbiranju podatkov in lokalnih sporih ter dolo&#269;al, katere politi&#269;ne organizacije lahko tam delujejo. Osvobodilno gibanje je zato skupaj z voja&#353;ko organizacijo gradilo tudi svojo upravo. Ko se je okupator vrnil, so morali njeni organi nazaj v ilegalo; ko so partizani ozemlje znova pridobili, so se ponovno pojavili. Iz za&#269;asnih va&#353;kih odborov je tako sredi vojne postopoma nastajala oblast, ki je za&#269;ela nastopati v imenu celotnega slovenskega prebivalstva.</span></p><p><span>Kako dale&#269; je ta razvoj pri&#353;el do jeseni 1943, je pokazal Zbor odposlancev slovenskega naroda v Ko&#269;evju. Mesec dni po kapitulaciji Italije se je tam od 1. do 3. oktobra zbralo ve&#269; kot 500 odposlancev, izvoljenih na javnih zborovanjih na obmo&#269;jih pod nadzorom osvobodilnega gibanja in v partizanskih enotah. Volitve niso bile tajne in niso potekale v obi&#269;ajnem ve&#269;strankarskem politi&#269;nem okolju, vendar je bil njihov politi&#269;ni pomen velik. Gibanje, ki je spomladi 1941 nastalo kot zveza odporni&#353;kih skupin, je imelo jeseni 1943 &#382;e lastno vojsko, terensko upravo in predstavni&#353;ko telo. Od va&#353;kih odborov do oblasti leta 1945 zato ni bilo treba napraviti nenadnega preskoka. Pot je bila zgrajena &#382;e med vojno.</span></p><p><span>Koliko je tak&#353;na vojna stala, danes vemo natan&#269;neje kot marsikje drugje. In&#353;titut za novej&#353;o zgodovino je poimensko evidentiral ve&#269; kot 100.000 ljudi s prebivali&#353;&#269;em na obmo&#269;ju dana&#353;nje Slovenije, ki so izgubili &#382;ivljenje med vojno in neposredno po njej. Pri pribli&#382;no 1,5 milijona prebivalcev je to okoli 6,7 odstotka prebivalstva oziroma pribli&#382;no vsak 15. &#269;lovek. Za &#353;tevilko stojijo imena, letnice rojstva, kraji in okoli&#353;&#269;ine smrti, zato ne gre za statisti&#269;no oceno, ampak za se&#353;tevek posameznih &#382;ivljenj.</span></p><p><span>Prav ta razse&#382;nost pomaga razumeti, zakaj se slovenska vojna tako vztrajno vra&#269;a skozi dru&#382;inske in krajevne zgodbe. Fronta je bila premi&#269;na in pogosto nevidna, vojna pa je bila ljudem ves &#269;as blizu. Prihajala je z vojaki v vas, z aretacijo pono&#269;i, z odhodom sina v partizane ali domobrance, z izgonom dru&#382;ine in z novico, da se nekdo ne bo vrnil. Pri ve&#269; kot 100.000 mrtvih je bilo malo okolij, ki bi jo lahko opazovala od dale&#269;.</span></p><h2><span>Od va&#353;kih stra&#382; do domobranske prisege</span></h2><p>&#268;etrtega decembra 1941 je VOS v &#352;i&#353;ki ubila mladega in&#382;enirja Fanou&#353;a Emmerja, ki je sodeloval pri organiziranju ilegalnega Slovenskega narodnega gibanja. To se je povezovalo z Dra&#382;o Mihailovi&#263;em, polkovnikom nekdanje kraljeve vojske, ki po kapitulaciji Jugoslavije ni priznal poraza in je za&#269;el organizirati Jugoslovansko vojsko v domovini. V Sloveniji je tako poleg Osvobodilne fronte nastajala tudi druga ilegalna mre&#382;a, ki se je imela za del odpora proti okupaciji, vendar ni priznavala politi&#269;nega monopola OF. Emmer je bil ena njenih prvih vidnej&#353;ih osebnosti.</p><p>Pet dni po njegovi smrti je <em>Slovenski poro&#269;evalec</em> objavil komunike, ki ga je razglasil za agenta gestapa ter mu pripisal pripravljanje atentatov na ve&#269; ljudi. Poznej&#353;e zgodovinopisje teh obto&#382;b ne navaja kot dokazanih dejstev. V istem komunikeju se je prvi&#269; pojavil tudi izraz <em>bela garda</em>. To je bilo decembra 1941, ve&#269; kot pol leta pred nastankom prvih va&#353;kih stra&#382;. Beseda je bila torej v uporabi, &#353;e preden so nastale oboro&#382;ene formacije, ki jih je pozneje najpogosteje ozna&#269;evala.</p><p>V naslednjih mesecih so sledili novi atentati na vidne nasprotnike Osvobodilne fronte. Februarja 1942 je VOS ubila Avgusta Praprotnika, predsednika Zveze industrijcev, maja Lamberta Ehrlicha, enega vodilnih predstavnikov predvojnega katoli&#353;kega protikomunisti&#269;nega tabora, oktobra pa &#353;e Marka Natla&#269;ena, nekdanjega bana in vodilnega politika SLS. Partizansko nasilje je v Ljubljanski pokrajini do jeseni 1942 terjalo ve&#269; sto &#382;ivljenj in je skupaj z &#382;e obstoje&#269;imi ideolo&#353;kimi delitvami ter italijanskim nasiljem prispevalo k nastajanju samoobrambnih in protirevolucionarnih oboro&#382;enih skupin.</p><p><span>Poleti 1942 se je v &#352;entjo&#353;tu nad Vrhniko organizirala prva va&#353;ka stra&#382;a, konec julija ji je sledila &#353;e v Begunjah nad Cerknico. Italijanske oblasti nad oboro&#382;evanjem Slovencev sprva niso bile navdu&#353;ene, saj je bilo vzdr&#382;evanje reda stvar njihove oblasti in presti&#382;a. Stali&#353;&#269;e so spremenile po &#353;irjenju partizanskega gibanja spomladi 1942 in po tem, ko so se nekatere vasi za&#269;ele organizirati same. General Mario Robotti je v za&#269;etku avgusta dovolil vklju&#269;evanje va&#353;kih stra&#382; v Prostovoljno protikomunisti&#269;no milico, italijanski MVAC, formalno soglasje iz Rima pa je pri&#353;lo decembra. Va&#353;ke stra&#382;e so s tem postale oboro&#382;ene protikomunisti&#269;ne enote pod okriljem italijanske okupacijske vojske.</span></p><p><span>Razlog za to odlo&#269;itev je vseboval protislovje, ki bo spremljalo protirevolucionarni tabor do konca vojne. Njegovo vodstvo je ugotavljalo, da italijanska oblast partizanskega gibanja ne zna zatreti in da s svojim grobim ravnanjem, uni&#269;evanjem premo&#382;enja in nasiljem nad prebivalstvom sama ustvarja nove simpatizerje partizanov. Iz te presoje je iz&#353;el sklep, da se je treba za boj proti partizanom oboro&#382;iti prav pri oblasti, katere ravnanje naj bi bilo eden od vzrokov za njihovo krepitev. Kako resno so nekateri predstavniki tega tabora presojali italijansko nasilje, poka&#382;e Ehrlichova spomenica italijanskim oblastem iz aprila 1942, v kateri je ostro kritiziral razmere v Ljubljanski pokrajini.</span></p><p><span>Ko se je tak&#353;en spopad enkrat razvil, ga niso ve&#269; dolo&#269;ala samo predvojna politi&#269;na prepri&#269;anja. Politolog Stathis Kalyvas je na primerih dr&#382;avljanskih vojn pokazal, da je za ravnanje civilnega prebivalstva zelo pomembno, kdo v nekem trenutku dejansko obvladuje njihov kraj. Najve&#269; mo&#382;nosti za ovadbe, povra&#269;ila in medsebojno nasilje nastane tam, kjer ima ena stran premo&#269;, vendar lahko na istem obmo&#269;ju &#353;e vedno deluje tudi druga. Doma&#269;ini vedo, kdo komu pomaga, kdo kaj skriva in kdo je s kom v sporu, oboro&#382;ene skupine pa te informacije uporabljajo pri izbiri svojih tar&#269;. Politi&#269;ni spopad se zato lahko hitro preplete s starimi lokalnimi in osebnimi zamerami.</span></p><p><span>Kalyvas opozarja tudi, da se ljudje med dr&#382;avljansko vojno pogosto prilagodijo strani, ki dejansko obvladuje njihov kraj. Odlo&#269;itev zato ni odvisna samo od predvojnega politi&#269;nega prepri&#269;anja, ampak tudi od tega, kdo jih lahko za&#353;&#269;iti, kdo jih lahko kaznuje in kdo pono&#269;i pride v vas. To ne zmanj&#353;uje odgovornosti za konkretna dejanja, pomaga pa razumeti, zakaj politi&#269;ni zemljevid med vojno ni bil preprosta preslikava predvojnega. Lo&#269;nice so se oblikovale po vaseh in dolinah, v&#269;asih pa so se na nasprotnih straneh zna&#353;li tudi &#269;lani iste dru&#382;ine.</span></p><p><span>Kapitulacija Italije septembra 1943 je dotedanjo ureditev podrla. Va&#353;ke stra&#382;e so izgubile okupacijsko za&#353;&#269;ito, ve&#269; njihovih postojank je bilo hitro pora&#382;enih, protirevolucionarni tabor pa je moral svojo voja&#353;ko organizacijo postaviti na novo. Nastalo je Slovensko domobranstvo, tokrat v okviru nem&#353;kega okupacijskega sistema. Voja&#353;ko je bilo podrejeno nem&#353;kemu vi&#353;jemu vodji SS in policije Erwinu R&#246;senerju, medtem ko je Leon Rupnik vodil pokrajinsko upravo. S tem se je povezava med protikomunisti&#269;nimi slovenskimi enotami in okupacijsko oblastjo iz italijanskega obdobja nadaljevala v novi, stro&#382;je organizirani obliki.</span></p><p><span>Najbolj znan dokument tega razmerja je prisega domobrancev 20. aprila 1944 na ljubljanskem stadionu. Prisegli so, da bodo &#187;zvesti, hrabri in svojim nadrejenim pokorni&#171; ter da bodo v skupnem boju z nem&#353;ko oboro&#382;eno silo, ki stoji &#187;pod poveljstvom vodje Velike Nem&#269;ije&#171;, skupaj s &#269;etami SS in policijo izpolnjevali svoje dol&#382;nosti v boju proti partizanom in komunizmu. Prisega se je kon&#269;ala z obljubo, da so za ta boj pripravljeni &#382;rtvovati tudi &#382;ivljenje. Datum ni bil izbran naklju&#269;no: 20. april je bil Hitlerjev rojstni dan, na stadionu pa sta bila med osrednjimi predstavniki slovenskega in nem&#353;kega vodstva Rupnik in R&#246;sener.</span></p><p><span>Prav besedilo prisege poka&#382;e, zakaj je vpra&#353;anje sodelovanja z okupatorjem ostalo tako sporno. Nem&#353;ki okvir je v njem izrecen, hkrati pa prisega govori o izpolnjevanju dol&#382;nosti &#187;za svojo slovensko domovino&#171;. Domobranska stran je poudarjala drugi del in prisego razlagala predvsem kot zavezo protikomunisti&#269;nemu boju za Slovenijo; njeni nasprotniki so poudarjali skupni boj z nem&#353;ko vojsko pod Hitlerjevim poveljstvom. Tudi del domobranskega vodstva je imel s prisego te&#382;ave, zato so med mo&#353;tvom kro&#382;ile razlage, da prisega, dana pod prisilo, moralno ne zavezuje. Spor torej ni nastal &#353;ele po vojni. Obstajal je &#382;e aprila 1944 med ljudmi, ki so pri istem obredu izgovarjali iste besede.</span></p><p><span>Prisega je zaradi tega nenavadno uporaben zgodovinski dokument. Besedilo je ohranjeno in njegovih besed ni treba rekonstruirati iz poznej&#353;ih spominov. Sporno ostaja, kaj so te besede pomenile ljudem, ki so jih izrekli, in kako pri presoji njihovega dejanja upo&#353;tevati njihove namene ter politi&#269;ni in voja&#353;ki okvir, v katerem so prisegli. Prav razlika med besedilom, namenom in okoli&#353;&#269;inami bo po vojni postala ena od osrednjih lo&#269;nic slovenskega spomina.</span></p><h2><span>Vetrinje 1945 in la&#382; o Palmanovi</span></h2><p><span>Trinajstega maja 1945 je kanadski major Paul Barre dobil nalogo, naj gre v Vetrinje pri Celovcu in ugotovi, kdo so ljudje, ki so se tam zbrali. Britanski 5. korpus, ki je ob koncu vojne prevzel nadzor nad Koro&#353;ko, je bil bojna enota z malo izku&#353;njami z mno&#382;icami beguncev. Na njegovem obmo&#269;ju so se zna&#353;li vojaki in civilisti razli&#269;nih narodnosti, med njimi Slovenci, Hrvati, Srbi, kozaki in Nemci. Razlo&#269;iti je bilo treba vojne ujetnike, pripadnike pora&#382;enih vojsk in civiliste, ki so se umikali skupaj z njimi.</span></p><p><span>Barre je na Vetrinjskem polju na&#353;el okoli 17.000 Slovencev. Domobranci, civilisti, vozovi in konji so bili sprva pome&#353;ani med seboj. Zaveti&#353;&#269; skoraj ni bilo, sanitarnih naprav prav tako ne, hrane je primanjkovalo in nato je za&#269;elo &#353;e de&#382;evati. Ljudje so si postavljali zasilna bivali&#353;&#269;a iz vre&#269;evine in lubja ter spali pod vozovi. Britanska bolni&#269;arka Jane Balding je prizor v dnevniku primerjala s fantasti&#269;nim filmom. Barre se je lotil organizacije tabori&#353;&#269;a: uredili so strani&#353;&#269;a, preskrbo s hrano in pitno vodo ter predvsem lo&#269;ili vojake od civilistov. Takrat je bilo to videti kot obi&#269;ajen ukrep za obvladovanje mno&#382;ice.</span></p><p><span>V britanskem poveljstvu pa medtem ni bilo enotnega odgovora, kaj storiti z njimi. Dogovor iz Jalte o obveznem vra&#269;anju je veljal za sovjetske dr&#382;avljane in sam po sebi ni dolo&#269;al usode Jugoslovanov. Britanski na&#269;rti so sprva predvidevali, da se protititovske jugoslovanske enote razoro&#382;i in zadr&#382;i. General Brian Robertson je nato 14. maja ukazal, naj se pripadnike jugoslovanske narodnosti, ki so slu&#382;ili v nem&#353;kih silah, preda jugoslovanski vojski. Tri dni pozneje je na&#269;elnik &#353;taba 5. korpusa Toby Low odredil, naj se jugoslovanske dr&#382;avljane &#269;im prej preda Titovim silam, pri &#269;emer jim cilj transporta ne sme biti povedan. Istega dne je iz vrhovnega zavezni&#353;kega poveljstva pri&#353;el &#353;e druga&#269;en ukaz o premestitvi spornih jugoslovanskih ujetnikov v britansko obmo&#269;je v Italiji. Poveljstva so tako dobivala nasprotujo&#269;a si navodila, vra&#269;anje pa se je kljub temu za&#269;elo.</span></p><p><span>Britanci so 18. maja za&#269;eli predajati jugoslovanskim silam hrva&#353;ke in srbske enote. Slovenski domobranci so pri&#353;li na vrsto 27. maja. Povedali so jim, da jih selijo v bolje urejeno tabori&#353;&#269;e v Palmanovi v Italiji. Mnogi so zato na tovornjake odhajali prostovoljno in v prepri&#269;anju, da se vozijo proti zahodu. V resnici so transporte usmerili proti jugoslovanski meji. Prva opozorila beguncev, ki jim je uspelo pobegniti in se vrniti v Vetrinje, so se pojavila &#382;e zelo hitro, vendar jim domobransko vodstvo sprva ni verjelo. Mitja Ferenc navaja, da so informacije o predaji jugoslovanskim oblastem prihajale &#382;e v no&#269;i s 26. na 27. maj.</span></p><p><span>Transporti so v Slovenijo prihajali po razli&#269;nih poteh. Velik del domobrancev, pripeljanih skozi Karavanke, je &#353;el prek Kranja v &#352;entvid pri Ljubljani, od tam pa so &#353;tevilne odpeljali proti Ko&#269;evskemu Rogu. Drugi so bili prek Pliberka in Slovenj Gradca prepeljani v Teharje, od koder so pozneje odhajali transporti predvsem proti mori&#353;&#269;em na obmo&#269;ju Starega Hrastnika. V zbirnih tabori&#353;&#269;ih so jih popisovali, zasli&#353;evali in razvr&#353;&#269;ali, ob tem pa pretepali, ropali in poni&#382;evali. Del mladoletnih domobrancev in nekaterih civilistov so po nekaj tednih izpustili. Med njimi je bil Tine Velikonja, poznej&#353;i zdravnik, ki se je domov vrnil 8. avgusta, po pribli&#382;no 70 dneh ujetni&#353;tva v Teharjah.</span></p><p><span>Za velik del vrnjenih se je pot kon&#269;ala v Ko&#269;evskem Rogu na jugu ali na obmo&#269;ju Starega Hrastnika na vzhodu. Zapornike so iz tabori&#353;&#269; pono&#269;i vozili na kraje pobijanja, jih v skupinah vodili do jam in brez sodnega postopka pobijali. Iz enega od brezen v Ko&#269;evskem Rogu so se re&#353;ili trije vrnjeni domobranci: France Kozina, France Dejak in Milan Zajec. Pre&#382;iveli so streljanje v jami, nato pa jim je uspelo priti na povr&#353;je in se skriti pred iskalnimi skupinami. Njihova pri&#269;evanja so pozneje postala eden redkih neposrednih opisov pobijanja v Ko&#269;evskem Rogu. Zgodovinarji jih uporabljajo kot pomembne osebne vire, novej&#353;e arheolo&#353;ke raziskave Jame pod Macesnovo gorico pa so potrdile ve&#269; klju&#269;nih podrobnosti njihovih opisov.</span></p><p><span>Posebej dragoceno je Zaj&#269;evo pri&#269;evanje. Po pobegu iz brezna se je dolgo skrival, spomladi 1946 pa mu je uspelo priti v Italijo. Leta 1947 je v begunskem tabori&#353;&#269;u v Senigallii napisal obse&#382;en opis poti od Vetrinja do Ko&#269;evskega Roga, pobijanja in &#353;estih dni, ki jih je pre&#382;ivel v jami med mrtvimi in ranjenimi. Besedilo je bilo prvi&#269; objavljeno leta 1949 v Argentini, pozneje pa skupaj s pri&#269;evanjema Kozine in Dejaka v knjigi </span><em><span>U&#353;li so smrti</span></em><span>. Ker je nastalo &#382;e dve leti po dogodku in mnogo pred poznej&#353;imi javnimi razpravami o Ko&#269;evskem Rogu, ima posebno dokumentarno vrednost.</span></p><p><span>Barre pri vsem tem ni vedel, kaj bo sledilo. Ko je v Vetrinju lo&#269;il vojake od civilistov, je re&#353;eval zelo konkreten problem prenatrpanega begunskega tabori&#353;&#269;a. Toda prav ta razdelitev je nekaj tednov pozneje pomagala dolo&#269;iti, kdo bo ostal pod britanskim nadzorom in kdo bo odpeljan proti Jugoslaviji. Okoli 6.000 slovenskih civilnih beguncev je ostalo na Koro&#353;kem, ve&#269;ino domobrancev pa so Britanci predali jugoslovanskim silam.</span></p><p><span>Vetrinje zato najbolj jasno poka&#382;e zaporedje majhnih administrativnih dejanj, iz katerih je nastala katastrofa: ljudi so najprej popisali, nato lo&#269;ili na vojake in civiliste, sestavili transporte ter jim povedali, da odhajajo v Italijo. Vlaki pa niso &#353;li v Palmanovo. Peljali so jih nazaj &#269;ez mejo in jih predali oblasti, pred katero so nekaj tednov prej pobegnili.</span></p><h2><span>Tri vrste &#353;tevil, ki ne pomenijo istega</span></h2><p><span>Koliko ljudi je bilo v povojnih pobojih dejansko ubitih, je na videz preprosto vpra&#353;anje, vendar se odgovor hitro zaplete. Razli&#269;ni viri namre&#269; &#353;tejejo razli&#269;ne skupine ljudi. Poimenski popis pove nekaj drugega kot izkopi prikritih grobi&#353;&#269;, ocena vseh pobitih na slovenskem ozemlju pa zajema &#353;e ljudi, ki v Sloveniji sploh niso &#382;iveli. Zato se v razpravah pojavljajo &#353;tevilke od pribli&#382;no 14.000 do nekaj deset tiso&#269;, ne da bi morale biti med seboj v nasprotju.</span></p><p><span>Najtrdnej&#353;a je poimenska &#353;tevilka. In&#353;titut za novej&#353;o zgodovino je v ve&#269;letnem projektu popisal smrtne &#382;rtve med ljudmi, ki so imeli stalno bivali&#353;&#269;e na ozemlju dana&#353;nje Slovenije. Baza vsebuje ve&#269; kot 100.000 imen &#382;rtev vojne in neposrednega povojnega &#269;asa, pri filtru &#187;&#381;rtev povojnih pobojev&#171; pa jih je trenutno 13.967. Za vsakim vnosom so ime, priimek in drugi identifikacijski podatki ter podatki o okoli&#353;&#269;inah smrti. Gre torej za pribli&#382;no 14.000 prebivalcev Slovenije, pobitih po vojni, ve&#269;inoma izvensodno in v kratkem obdobju po njenem koncu.</span></p><p><span>Druga vrsta podatkov prihaja iz prikritih grobi&#353;&#269;. V uradni evidenci je bilo leta 2025 zabele&#382;enih 675 lokacij po vsej dr&#382;avi, od manj&#353;ih jam do velikih mno&#382;i&#269;nih grobi&#353;&#269;. Doslej so raziskali le del evidentiranih grobi&#353;&#269;, pri izkopih pa so odkrili posmrtne ostanke ve&#269; tiso&#269; ljudi. Tu ne &#353;tejemo iste skupine kot v poimenskem popisu. Med izkopanimi so prebivalci Slovenije, pa tudi vojni ujetniki in civilisti iz drugih delov Jugoslavije, njihova identiteta pa pogosto ni znana. Evidenca prikritih vojnih grobi&#353;&#269; je uradna dr&#382;avna zbirka, raziskovanje teh lokacij pa &#353;e ni kon&#269;ano.</span></p><p><span>Kako malo lahko doslej izkopani del pove o velikosti celotnega grobi&#353;&#269;a, poka&#382;e Tezno pri Mariboru. Pri gradnji avtoceste so leta 1999 iz 70 metrov nekdanjega protitankovskega jarka izkopali posmrtne ostanke 1.179 ljudi. Poznej&#353;e sondiranje je pokazalo, da se je obmo&#269;je s &#269;love&#353;kimi ostanki nadaljevalo &#353;e ve&#269; sto metrov. &#381;e en sam tak primer pojasni, zakaj &#353;tevila izkopanih okostij ni mogo&#269;e preprosto ena&#269;iti s &#353;tevilom vseh &#382;rtev povojnih pobojev.</span></p><p><span>Najve&#269; negotovosti je pri ljudeh iz drugih delov Jugoslavije, ki so bili maja in junija 1945 pobiti na slovenskem ozemlju. Med njimi so bili predvsem pripadniki pora&#382;enih oboro&#382;enih sil Neodvisne dr&#382;ave Hrva&#353;ke in drugih formacij ter civilisti, ki so se umikali skupaj z njimi. Slovenski poimenski popis jih praviloma ne zajema, saj tu niso imeli stalnega bivali&#353;&#269;a. Zanesljivega skupnega seznama ni, velik del grobi&#353;&#269; pa &#353;e ni raziskan. Mitja Ferenc zato govori previdno o nekaj deset tiso&#269; pripadnikih drugih vojsk in civilistih, pri &#269;emer opozarja, da gre za oceno, ki je zaradi pomanjkanja dokumentacije ni mogo&#269;e dolo&#269;iti z enako natan&#269;nostjo kot &#353;tevilo poimensko evidentiranih slovenskih &#382;rtev.</span></p><p><span>Tako pridemo do dveh &#353;tevilk, ki se v javnih razpravah pogosto postavljata druga proti drugi. Pribli&#382;no 14.000 pomeni poimensko evidentirane prebivalce Slovenije, pobite po vojni. Nekaj deset tiso&#269; ve&#269; pomeni &#353;e vojne ujetnike in civiliste iz drugih delov Jugoslavije, ki so bili pobiti na slovenskem ozemlju. Med obema skupinama so tudi ljudje, katerih posmrtni ostanki so bili doslej izkopani iz prikritih grobi&#353;&#269;. To niso trije razli&#269;ni odgovori na isto vpra&#353;anje, ampak trije na&#269;ini, kako se pribli&#382;ujemo dogodku, za katerega popolnega seznama &#382;rtev verjetno nikoli ne bomo imeli.</span></p><p><span>Prav zato pri &#353;tevilkah o povojnih pobojih ni dovolj vpra&#353;ati, koliko jih je bilo. Vedno je treba dodati &#353;e: koga &#353;tejemo, po kak&#353;ni metodi in na katerem ozemlju.</span></p><h2><span>Prevzem oblasti, objavljen v uradnem listu</span></h2><p><span>Enajstega novembra 1945 so v Jugoslaviji volili ustavodajno skup&#353;&#269;ino. Volivec je na voli&#353;&#269;u dobil gumijasto kroglico, jo stisnil v pest in z roko segel v volilne skrinjice; ko je kon&#269;al, je moral pokazati prazno dlan. Ker je velik del legalne nekomunisti&#269;ne opozicije volitve bojkotiral, je na njih dejansko ostala samo lista Ljudske fronte z Josipom Brozom Titom na &#269;elu. Z izrazom opozicija so bili tedaj mi&#353;ljeni predvsem nekomunisti&#269;ni politiki in obnovljene predvojne stranke zunaj Ljudske fronte, med katerimi je bila najpomembnej&#353;a Demokratska stranka Milana Grola. V Sloveniji se samostojna opozicijska lista sploh ni oblikovala.</span></p><p><span>Prav zaradi bojkota je oblast tik pred volitvami uvedla &#353;e skrinjico brez liste, ki so ji hitro za&#269;eli praviti &#269;rna skrinjica. Kdor ni hotel glasovati za Ljudsko fronto, je lahko kroglico spustil vanjo. Oblast je s tem dobila argument, da tudi volitve z eno samo kandidatno listo ponujajo mo&#382;nost zavrnitve. V radgonskem volilnem okraju je denimo skrinjica brez liste dobila 57,9 odstotka glasov, kandidat Ljudske fronte pa 42,1 odstotka. Poslanec je kljub temu postal kandidat Ljudske fronte. Podobno se je zgodilo v Dolnji Lendavi.</span></p><p><span>Tudi tajnost tak&#353;nega glasovanja je bila negotova. Skrinjice bi morale biti oblazinjene, da se ne bi sli&#353;alo, kam je padla kroglica, vendar &#269;rna skrinjica ponekod ni bila oblo&#382;ena. Padec kroglice na plo&#269;evino so lahko sli&#353;ali &#269;lani volilnega odbora in ljudje v prostoru. Dokumentirani so tudi primeri presipavanja kroglic iz skrinjice brez liste v skrinjico Ljudske fronte. Mo&#382;nost glasovati proti je torej obstajala, vendar se je lahko volivec pri tem zelo konkretno zavedal, da njegovo nasprotovanje morda ne bo ostalo neopa&#382;eno.</span></p><p><span>Kljub temu je &#269;rna skrinjica v Sloveniji dobila ve&#269; glasov kot v ve&#269;ini drugih delov Jugoslavije. Za zvezni zbor je bilo proti listi Ljudske fronte 16,75 odstotka glasov, za zbor narodov pa 17,77 odstotka. Pribli&#382;no vsak &#353;esti volivec je torej izbral skrinjico brez liste. Teh odstotkov ni mogo&#269;e brati kot natan&#269;no meritev politi&#269;nega razpolo&#382;enja: opozicija ni imela svoje liste, komunisti&#269;na partija je nadzorovala klju&#269;ne vzvode dr&#382;ave in volilnega postopka, pri glasovanju pa so bile dokumentirane nepravilnosti. Vseeno ka&#382;ejo, da nasprotovanje novi oblasti novembra 1945 ni bilo zanemarljivo.</span></p><p><span>Volitve so bile zadnja stopnja procesa, ki se je za&#269;el &#382;e med vojno. Organi nove oblasti, varnostna slu&#382;ba in mehanizmi za ravnanje s politi&#269;nimi nasprotniki so obstajali precej pred majem 1945. Posebej nazoren je Odlok o izrednih ukrepih proti pomaga&#269;em okupatorjev, domobrancem in veleizdajalcem, ki ga je predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta sprejelo 19. julija 1944 in objavilo mesec dni pozneje. Ozni je omogo&#269;il izgon javno znanih nasprotnikov narodnoosvobodilnega boja skupaj z njihovimi dru&#382;inami in zaplembo njihovega premo&#382;enja.</span></p><p><span>Izvr&#353;ni odbor Osvobodilne fronte je nato svojim odborom poslal navodilo, naj Ozni pomagajo pri izvajanju odloka. Vsi organi oblasti, odbori in aktivisti OF so morali zbirati in posredovati podatke o &#187;belogardisti&#269;nih dru&#382;inah in posameznikih&#171;, skupaj z opisi njihovega prej&#353;njega ravnanja in trenutnega delovanja. Pri zbiranju podatkov zato niso sodelovali samo poklicni pripadniki varnostne slu&#382;be. Informacije so prihajale tudi iz mre&#382;e lokalnih aktivistov, ki so ljudi, o katerih so poro&#269;ali, pogosto osebno poznali. Do 24. septembra 1944 je Ozna z osvobojenega ozemlja izgnala 178 dru&#382;in.</span></p><p><span>Prav vklju&#269;itev dru&#382;in poka&#382;e, kako &#353;iroko je bilo zastavljeno represivno pooblastilo. Ukrep je lahko poleg posameznika prizadel tudi njegove svojce. Lokalni organi OF pri tem niso imeli odlo&#269;ilne besede. Ko se je okro&#382;ni odbor v Ribnici prito&#382;il, da Ozna izganja dru&#382;ine brez njegove vednosti, je spor pokazal, katera institucija ima v takih primerih dejansko zadnjo besedo. Ozna je bila del nastajajo&#269;e oblasti, hkrati pa je imela pooblastila, ki so mo&#269;no presegala pristojnosti obi&#269;ajnih lokalnih odborov.</span></p><p><span>Po koncu vojne so se ti mehanizmi raz&#353;irili na dr&#382;avo, ki je bila zdaj pod nadzorom zmagovitega gibanja. Agrarna reforma in zaplembe so v nekaj mesecih temeljito posegle v lastninska razmerja, politi&#269;ni prostor za nasprotnike nove oblasti se je hitro o&#382;il, odnosi s Katoli&#353;ko cerkvijo pa so postajali vse ostrej&#353;i. Jugoslovanski &#353;kofje so septembra 1945 v pastirskem pismu zahtevali med drugim svobodo katoli&#353;kega tiska, &#353;olstva in zdru&#382;evanja. Pismo je iz&#353;lo sredi volilne kampanje in oblast ga je razumela kot neposreden politi&#269;ni poseg proti novemu redu.</span></p><p><span>Posebnost tega procesa je, koliko njegovih klju&#269;nih korakov je mogo&#269;e spremljati v dokumentih nove oblasti. Odloki o izgonih in zaplembah, predpisi o agrarni reformi, omejevanje politi&#269;nega organiziranja in nazadnje tudi volilna pravila niso bili skrivni. Velik del spremembe politi&#269;nega sistema se je izvajal z odloki, zakoni, okro&#382;nicami in odlo&#269;bami, objavljenimi ali razposlanimi po uradni poti. Revolucija je imela svojo administracijo.</span></p><p><span>Manj vidna je bila druga stran istega sistema: od kod so prihajale informacije o posameznikih. Za izgonom neke dru&#382;ine je lahko stal uradno objavljen odlok, odlo&#269;itev pa je temeljila tudi na podatkih, ki so jih lokalni aktivisti zbirali o ljudeh iz svojega okolja. V majhni vasi je to pomenilo, da oblast ni bila samo nekaj oddaljenega v Ljubljani. Njene o&#269;i in u&#353;esa so bili lahko ljudje, ki si jih sre&#269;eval vsak dan.</span></p><h2><span>Modernizacija: tovarna in &#269;lovek</span></h2><p><span>Med izidi vojne je eden, ki v slovenskih sporih o njej nastopa presenetljivo redko. Zedinjena Slovenija je bila ena temeljnih zahtev Osvobodilne fronte. Mirovna pogodba z Italijo, podpisana v Parizu 10. februarja 1947 in veljavna od 15. septembra istega leta, je ve&#269;ji del nekdanje Julijske krajine priklju&#269;ila Jugoslaviji, obmo&#269;je Trsta in severozahodne Istre pa uredila kot Svobodno tr&#382;a&#353;ko ozemlje. Za Slovenijo je to pomenilo priklju&#269;itev ve&#269;ine Primorske, medtem ko vpra&#353;anje Trsta in dela obale &#353;e ni bilo re&#353;eno. Za slovensko prebivalstvo, ki je tam ve&#269; kot dve desetletji &#382;ivelo pod fa&#353;izmom, je bil to eden najpomembnej&#353;ih rezultatov vojne.</span></p><p><span>Na Primorskem so tudi politi&#269;ne lo&#269;nice tekle druga&#269;e kot v osrednji Sloveniji. Pri vpra&#353;anju prihodnje meje se niso preprosto prekrivale z delitvijo na komuniste in protikomuniste ali celo na nekdanje protifa&#353;iste in njihove nasprotnike. Klju&#269;no vpra&#353;anje je bilo, kateri dr&#382;avi bo pripadel posamezen kraj. Ljudje, ki so se glede prihodnje politi&#269;ne ureditve lahko mo&#269;no razhajali, so si glede priklju&#269;itve Jugoslaviji pogosto &#382;eleli isti izid. Morda je prav zato ta del zgodbe v poznej&#353;ih slovenskih sporih manj navzo&#269;: pu&#353;&#269;a precej manj prostora za dve nasprotni pripovedi.</span></p><p><span>Precej bolj sporno je tisto, kar se je za&#269;elo graditi po vojni. Jugoslavija je bila prete&#382;no kme&#269;ka dr&#382;ava, novo vodstvo pa jo je hotelo v kratkem &#269;asu spremeniti v industrijsko. Pri pripravi povojne gospodarske politike so se znotraj vodstva pokazale tudi razlike glede tega, &#269;emu naj industrializacija predvsem slu&#382;i. Andrija Hebrang, ki je vodil pomemben del gospodarske politike in sodeloval pri pripravi prvega petletnega na&#269;rta, je po poznej&#353;em pri&#269;evanju Milovana &#272;ilasa dajal ve&#269;jo te&#382;o razvoju kmetijstva in izbolj&#353;anju polo&#382;aja kme&#269;kega prebivalstva. &#272;ilas, Kardelj in drugi v vodstvu so mo&#269;neje zagovarjali hitro industrializacijo in nastanek &#353;tevilnega delavskega razreda. Hebrang je kljub tem razlikam ostal eden klju&#269;nih pripravljavcev prvega petletnega na&#269;rta, sprejetega spomladi 1947.</span></p><p><span>Jedro spora je bilo v namenu razvoja. Hebrangova usmeritev je dajala ve&#269;jo te&#382;o modernizaciji kmetijstva in izbolj&#353;anju polo&#382;aja ljudi, ki so takrat ve&#269;inoma &#353;e &#382;iveli na pode&#382;elju. Druga smer je &#382;elela hitreje spremeniti tudi dru&#382;beno sestavo dr&#382;ave. Kme&#269;ka Jugoslavija naj bi postala de&#382;ela tovarn, mest in industrijskih delavcev. Industrializacija je bila gospodarski program in hkrati na&#269;rt dru&#382;bene preobrazbe.</span></p><p><span>Tak&#353;na usmeritev je bila vgrajena &#382;e v obnovo. Obnovo poru&#353;ene dr&#382;ave so od za&#269;etka povezali z industrializacijo in elektrifikacijo po sovjetskem zgledu. Prednost so dobivali energetika, rudarstvo, te&#382;ka industrija in veliki infrastrukturni projekti. Prvi petletni na&#269;rt iz leta 1947 je zastavil izredno visoke cilje in velik del razpolo&#382;ljivih sredstev usmeril v nove proizvodne zmogljivosti. &#381;ivljenjski standard je v prvih povojnih letih ostajal nizek.</span></p><p><span>Kaj se je ob tem pri&#269;akovalo od ljudi, je najjasneje povedal Boris Kidri&#269;. Zavestno in po&#382;rtvovalno prizadevanje za vi&#353;jo storilnost naj bi postalo moralna in patriotska dol&#382;nost dr&#382;avljana ter njegova &#269;ast in ponos; zahteve po ve&#269;ji proizvodnji so imele prednost pred zahtevami po vi&#353;jih pla&#269;ah in bolj&#353;ih delovnih pogojih. Beseda &#269;ast se v tej zgodbi pojavi &#353;e enkrat. V zadnjem stavku Dolomitske izjave je bila podeljena aktivistom, nekaj let pozneje jo je kot nagrado za odpovedovanje dobil delavec.</span></p><p><span>Povojna preobrazba je bila resni&#269;na. Zgradile so se tovarne in elektrarne, pode&#382;elje je dobilo elektriko, &#353;irile so se &#353;ole, otroci kaj&#382;arjev so postajali tehniki, zdravniki in in&#382;enirji. Slovenija je v nekaj desetletjih postala precej bolj urbana, industrijska in izobra&#382;ena dru&#382;ba. Spreminjanje njene socialne sestave je bilo hkrati zavesten cilj politike. Na stotiso&#269;e ljudi je zapu&#353;&#269;alo kmetijstvo, vstopalo v industrijo in se selilo v mesta ali industrijska sredi&#353;&#269;a. Spreminjali so se poklici, na&#269;in &#382;ivljenja, socialne vezi in predstava o tem, kak&#353;na naj bo sodobna dru&#382;ba. Industrializacija je gradila tovarne in obenem preoblikovala dru&#382;bo, ki naj bi jih napolnila z delavci, tehniki in in&#382;enirji.</span></p><p><span>Tu se odpira vpra&#353;anje, ki nima enostavnega odgovora: ali bi Slovenija brez socialisti&#269;ne revolucije napredovala po&#269;asneje, podobno hitro ali hitreje? Avstrija, Italija in druge evropske dr&#382;ave poka&#382;ejo, katere razvojne poti so bile mogo&#269;e, nobena pa ne pove, kaj bi se po letu 1945 dejansko zgodilo tukaj. Zato ima ta spor druga&#269;en status kot vpra&#353;anje, ali je bil neki odlok izdan ali koliko ljudi je bilo izkopanih iz grobi&#353;&#269;a. Primerjave lahko poka&#382;ejo, kaj bi bilo mogo&#269;e, ne morejo pa povedati, kaj bi se v druga&#269;ni Sloveniji zares zgodilo.</span></p><p><span>Sredi petdesetih let je postajalo vse bolj o&#269;itno, da velikanske nalo&#382;be same &#353;e ne prina&#353;ajo primerljivega izbolj&#353;anja vsakdanjega &#382;ivljenja. Vodstvo je za&#269;elo ve&#269;jo pozornost namenjati pla&#269;am, stanovanjskim razmeram in osebni porabi, &#382;ivljenjski standard pa je postopoma postal eden glavnih gospodarskih ciljev. Jeseni 1956, po mad&#382;arski vstaji, je Tito pred &#269;lani partije priznal, da dotedanja praksa graditve socializma s pospe&#353;eno industrializacijo ni pridobila podpore ljudskih mno&#382;ic, in to strnil v o&#269;itek, da se gleda samo tovarna, &#269;loveka pa se ne vidi. Napovedal je, da je treba zdaj dvigniti &#382;ivljenjski standard.</span></p><p><span>V istem govoru je povedal &#353;e nekaj. Ko je pomirjal &#269;lane, da reakcionarne sile v Jugoslaviji niso nevarne, je to utemeljil s tem, da so revolucijo izvr&#353;ili v krvi in da so med njo dobro po&#269;istili svojo hi&#353;o, zato zanje nevarnosti ni. Poboji, o katerih se javno ni govorilo, so se v tem stavku pojavili kot zagotovilo, da organizirana opozicija novi oblasti ne predstavlja nevarnosti.</span></p><h2><span>Obra&#269;uni tudi drugod, organiziranost in molk doma</span></h2><p><span>Ko se je maja 1945 vojna v Evropi kon&#269;ala, se nasilje ni kon&#269;alo z njo. V Franciji so tedne osvoboditve spremljale izvensodne usmrtitve domnevnih sodelavcev okupatorja, javna poni&#382;anja in obra&#269;uni, za katere se je uveljavil izraz </span><em><span>&#233;puration sauvage</span></em><span>, divje o&#269;i&#353;&#269;enje. Podobno nasilje je spremljalo konec vojne v Italiji in drugod. Na &#268;e&#353;koslova&#353;kem je parlament maja 1946 sprejel zakon, ki je za nazaj dolo&#269;il, da dejanja, sicer kazniva po zakonu, niso protipravna, &#269;e so bila med 30. septembrom 1938 in 28. oktobrom 1945 storjena v boju za osvoboditev ali kot &#187;pravi&#269;no povra&#269;ilo&#171; okupatorjem in njihovim pomaga&#269;em. Povojni obra&#269;un s pora&#382;enci je bil evropski pojav, njegove oblike in razse&#382;nost pa so se od dr&#382;ave do dr&#382;ave mo&#269;no razlikovale.</span></p><p><span>Slovenija se je torej zna&#353;la v &#353;ir&#353;em dogajanju. Leta okupacije so skoraj povsod pustila za seboj vpra&#353;anje, kaj storiti s sodelavci okupatorja, ovaduhi, pripadniki pora&#382;enih re&#382;imov in ljudmi, ki so med vojno stali na drugi strani notranjih spopadov. Odgovori so segali od lin&#269;ev in izvensodnih pobojev do mno&#382;i&#269;nih aretacij, posebnih sodi&#353;&#269;, odvzema politi&#269;nih pravic in poznej&#353;ih pomilostitev. Tudi v zahodni Evropi meja med ma&#353;&#269;evanjem in pravico v prvih mesecih po osvoboditvi pogosto ni bila jasna. V Franciji in Italiji naj bi bilo izvensodno pobitih po ve&#269; tiso&#269; ljudi, sodni in politi&#269;ni obra&#269;un s kolaboracijo pa se je nato nadaljeval &#353;e leta.</span></p><p><span>Jugoslovanski primer je imel druga&#269;no obliko. Mno&#382;i&#269;ni poboji vrnjenih protikomunisti&#269;nih enot maja in junija 1945 niso bili zgolj vrsta krajevnih ma&#353;&#269;evanj, ki bi jih oblast nekaj &#269;asa dopu&#353;&#269;ala. Odlo&#269;itev o mno&#382;i&#269;ni likvidaciji vrnjenih pripadnikov protipartizanskih formacij je bila sprejeta v jugoslovanskem komunisti&#269;nem vodstvu, izvedbo pa sta prevzeli jugoslovanska vojska in Ozna. Pot od Vetrinja do mori&#353;&#269; je zato vodila skozi organiziran sistem transportov, zbirnih tabori&#353;&#269;, zasli&#353;evanj in razvr&#353;&#269;anja. Vlaki, ki smo jih spremljali v prej&#353;njem poglavju, niso bili obrobni pojav kaoti&#269;nih dni ob koncu vojne. Bili so del organiziranega povojnega obra&#269;una.</span></p><p><span>Razlika postane &#353;e izrazitej&#353;a pri vpra&#353;anju, kaj se je zgodilo pozneje. Povojni obra&#269;uni so bili tudi drugod politi&#269;no ob&#269;utljivi, njihova razlaga se je spreminjala, &#353;tevilne kazni so bile pozneje omiljene ali odpravljene. V Sloveniji pa so bila mno&#382;i&#269;na izvensodna pobijanja za ve&#269; desetletij izrinjena iz javnega govora. Grobi&#353;&#269;a so ostala neozna&#269;ena, okoli&#353;&#269;in smrti ni bilo mogo&#269;e javno raziskovati, sistemati&#269;no evidentiranje in odpiranje prikritih grobi&#353;&#269; pa se je za&#269;elo &#353;ele ob koncu socialisti&#269;nega obdobja in se v ve&#269;jem obsegu nadaljevalo po osamosvojitvi. Takrat se je pokazalo tudi, koliko krajev pobijanja je ostalo zunaj uradnega zgodovinskega spomina.</span></p><p><span>Za svojce je imel tak&#353;en molk zelo konkretne posledice. Mnogi niso vedeli, kje so njihovi bli&#382;nji umrli in kje so pokopani. Na krajih mno&#382;i&#269;nih grobi&#353;&#269; ni bilo imen ali znamenj, o pobojih se ni pisalo v u&#269;benikih in &#269;asopisih, javno spominjanje &#382;rtev pa je bilo politi&#269;no neza&#382;eleno. &#268;lovek je lahko izginil brez groba, na katerega bi dru&#382;ina lahko polo&#382;ila ro&#382;e, in brez javnega pojasnila, kaj se mu je zgodilo.</span></p><p><span>Zasebno vedenje je kljub temu obstajalo. Po vaseh so kro&#382;ile zgodbe, svojci so iskali informacije, begunski tisk je o pobojih pisal &#382;e kmalu po vojni, posamezne lokacije grobi&#353;&#269; pa so ljudje v okolici poznali ali vsaj slutili. Obstajala je zato nenavadna razlika med tem, kar se je vedelo v dru&#382;inah in lokalnih okoljih, ter tem, o &#269;emer je bilo mogo&#269;e govoriti javno. Ko je vpra&#353;anje povojnih pobojev sredi sedemdesetih let prvi&#269; mo&#269;neje prodrlo v slovenski javni prostor, se je prvi&#269; resneje odprla tema, ki je bila dotlej iz javnega govora skoraj povsem izrinjena.</span></p><p><span>Kako mo&#269;no je bilo to pravilo, poka&#382;e pogovor med povsem obi&#269;ajno zakusko.</span></p><h2><span>&#352;tirideset let molka</span></h2><p><span>Leta 1977 so v vili Podro&#382;nik pripravili praznovanje ob 70-letnici Vlada Kozaka, predvojnega komunista, partizana in povojnega publicista, ki je dolgo pripadal partijskemu krogu. Slavnostni govornik je bil Edvard Kardelj. Po pri&#269;evanju enega od navzo&#269;ih, ki ga navaja Jo&#382;e Pirjevec, je Kardelj med zakusko slavljencu dejal, da so po vojni &#187;&#353;e premalo pospravili tega gnoja, ki sedaj dela zgago po Argentini&#171;. Eden najvplivnej&#353;ih ljudi jugoslovanskega vodstva je torej o pobitih govoril kot o ne&#269;em, kar bi bilo treba pospraviti, o politi&#269;nih emigrantih v Argentini pa kot o nadlogi. Molk o povojnih pobojih ni pomenil nevednosti. Znotraj oblasti in v zasebnih pogovorih so informacije kro&#382;ile, meja pa je bila precej jasna pri javnem govoru.</span></p><p><span>To mejo je dve leti prej prestopil Edvard Kocbek. Ob njegovi 70-letnici je v Trstu iz&#353;la knjiga </span><em><span>Edvard Kocbek &#8211; pri&#269;evalec na&#353;ega &#269;asa</span></em><span>, ki sta jo pripravila Boris Pahor in Alojz Rebula, njen osrednji del pa je bil obse&#382;en Kocbekov intervju. V njem je odkrito spregovoril o povojnem poboju vrnjenih domobrancev in o lastnih poskusih, da bi po vojni izvedel, kaj se je zgodilo. Vendar to ni bil njegov prvi spor z oblastjo zaradi na&#269;ina, kako je pisal o partizanski vojni. Leta 1951 je izdal zbirko novel </span><em><span>Strah in pogum</span></em><span>, v kateri vojne ni prikazal kot preproste juna&#353;ke zgodbe, ampak skozi moralne dileme, strah, krivdo in vpra&#353;anje nasilja v imenu revolucije. Po izidu je sledila organizirana politi&#269;na kampanja. Kocbek je v intervjuju leta 1975 povedal, da so pribli&#382;no dva meseca po izidu v slovenskih &#269;asnikih spro&#382;ili napade nanj, od organizacij po Sloveniji pa zahtevali pozive k njegovemu odstopu. V za&#269;etku leta 1952 se je moral odpovedati politi&#269;nim funkcijam, pribli&#382;no desetletje pa njegovih del niso objavljali. V &#353;estdesetih letih se je kot pesnik in pisatelj postopoma vrnil v kulturni prostor, politi&#269;no pa je ostal ob strani.</span></p><p><span>V istem intervjuju je podrobno opisal tudi, kdaj in kako je izvedel za usodo domobrancev, vrnjenih s Koro&#353;ke. Povedal je, da je za pokol prvi&#269; sli&#353;al poleti 1946. Novici sprva ni verjel in jo je za&#269;el preverjati; nekdo mu je nato v nabiralnik vrgel kopijo pri&#269;evanja enega od re&#353;encev iz Ko&#269;evskega Roga. Dne 4. oktobra je zahteval sestanek s predstavniki CK KPS, ki se je nadaljeval &#353;e naslednji dan. Ko jih je vpra&#353;al o usodi vrnjenih domobrancev, so ga prepri&#269;evali, da je napa&#269;no obve&#353;&#269;en in da so zaprti v prevzgajali&#353;&#269;ih. Pozneje je dobil &#353;e ve&#269; pri&#269;evanj ljudi, ki so pobijanje pre&#382;iveli, in sklenil odstopiti, vendar je ob sporu z Informbirojem leta 1948 odlo&#269;itev odlo&#382;il. Ko ga je Pahor leta 1975 vpra&#353;al, kaj bi bilo treba storiti glede usode domobrancev, je Kocbek odgovoril: &#187;Predvsem si jo moramo vzdigniti iz zanikanja v javno priznanje.&#171;</span></p><p><span>Odziv oblasti je pokazal, kako ob&#269;utljiva je bila razlika med zasebnim vedenjem in javnim govorom. Proti Kocbeku se je za&#269;ela politi&#269;na in medijska kampanja, Boris Pahor nekaj &#269;asa ni smel v Jugoslavijo, Viktor Bla&#382;i&#269; in Franc Miklav&#269;i&#269; pa sta bila zaradi besedil, objavljenih v tr&#382;a&#353;kem </span><em><span>Zalivu</span></em><span>, aretirana in obsojena. Miklav&#269;i&#269;, sodnik in nekdanji udele&#382;enec odporni&#353;kega gibanja, je bil sprva obsojen na 5 let in 8 mesecev zapora; vrhovno sodi&#353;&#269;e mu je kazen pozneje zmanj&#353;alo na 2 leti in 6 mesecev. Amnesty International ga je leta 1976 obravnavala kot zapornika vesti, januarja 1977 pa je njegov primer predstavila v kampanji </span><em><span>Prisoners of the Month</span></em><span>. Skoraj tri desetletja po pobojih je bil tako na zaporno kazen obsojen &#269;lovek, ki je javno zagovarjal resni&#269;nost dogodkov, o katerih so ljudje iz takratnega politi&#269;nega vrha med seboj govorili brez posebnih zadr&#382;kov.</span></p><p><span>Ko sta bila Bla&#382;i&#269; in Miklav&#269;i&#269; zaprta, je Kocbek pisal Kardelju. Pisma ni naslovil na &#187;Edvarda Kardelja&#171;, ampak na &#187;Kri&#353;tofa&#171;, sam pa se je podpisal &#187;Pavle&#171;. To sta bili njuni partizanski imeni. Nekdanjega politi&#269;nega tovari&#353;a je tako nagovoril v jeziku &#269;asa, ko sta &#353;e skupaj sedela v vodstvu osvobodilnega gibanja, in ga prosil, naj pomaga Bla&#382;i&#269;u in Miklav&#269;i&#269;u. Kardelj mu je odgovoril z dolgim pismom, v katerem mu je o&#269;ital, da se je oddaljil od nekdanjih tovari&#353;ev in za&#353;el pod vpliv politi&#269;nih nasprotnikov jugoslovanske poti; posebnega posega v korist obsojenih ni hotel narediti, omenil pa je mo&#382;nost amnestije ob dr&#382;avnem prazniku.</span></p><p><span>Kocbek leta 1975 vodstvu ni razkril dogodka, za katerega ne bi vedelo. Prestopil je drugo mejo: o njem je spregovoril javno, ga povezal z odgovornostjo konkretnih ljudi in zahteval, da se o njem govori kot o dejanju, ki ga je treba priznati in ob&#382;alovati. Informacije, ki so desetletja obstajale v spominih svojcev, emigrantskem tisku, zasebnih pogovorih in znotraj same oblasti, so s tem postale predmet javne razprave.</span></p><p><span>&#268;e naj ima beseda </span><em><span>sprava</span></em><span> v tak&#353;nem polo&#382;aju uporaben pomen, se za&#269;ne pri skupni vednosti o osnovnih dejstvih. Ni dovolj, da so dokumenti, imena &#382;rtev, podatki o pobojih in kraji grobi&#353;&#269; dostopni v arhivih ali strokovnih knjigah; postati morajo del javne zavesti. &#352;ele ko lahko razumno predpostavimo, da drugi pozna osnovne dogodke in njihovega obstoja ne zanika, se lahko za&#269;ne resni&#269;na razprava o njihovem pomenu in odgovornosti zanje.</span></p><h2><span>Za to vojno ni nevtralne besede</span></h2><p><span>&#381;e imena strani v slovenski vojni imajo svojo zgodovino. Jedro protirevolucionarnega voja&#353;kega tabora se je poleti 1942 organiziralo v va&#353;kih stra&#382;ah, italijanska okupacijska oblast jih je vklju&#269;ila v Prostovoljno protikomunisti&#269;no milico oziroma MVAC, po kapitulaciji Italije pa je iz istega politi&#269;nega in voja&#353;kega okolja nastalo Slovensko domobranstvo pod nem&#353;kim nadzorom. V zadnjih dneh vojne se je znova pojavilo ime Slovenska narodna vojska. V partizanskem jeziku so bili medtem belogardisti, izdajalci in sodelavci okupatorja. Nobena od teh besed ni bila samo opis. Vsaka je povedala tudi, kako naj se na ljudi, ki jih ozna&#269;uje, gleda.</span></p><p><span>Ni&#269; druga&#269;e ni bilo na drugi strani. &#381;e vpra&#353;anje, ali je bilo aprila 1941 ustanovljeno gibanje Osvobodilna ali Protiimperialisti&#269;na fronta, je pozneje postalo del spora o njegovi naravi. &#352;e ve&#269; povedo izrazi, s katerimi se opisuje celotno gibanje: narodnoosvobodilni boj, partizanski odpor, revolucija, komunisti&#269;ni prevzem oblasti. To niso sopomenke. Vsaka beseda osvetli drug del dogajanja in nekaj drugega pusti v ozadju. Te&#382;ava nastane, kadar izraz, ki &#382;e vsebuje razlago dogodka, uporabljamo, kot da zgolj opisuje, kaj se je zgodilo.</span></p><p><span>Besede so imele med vojno tudi neposredne posledice. Odlok o za&#353;&#269;iti slovenskega naroda iz septembra 1941 je opredelitev izdaje raz&#353;iril tudi na ljudi, ki naj bi zaradi &#187;sebi&#269;ne skupinske koristi&#171; odvra&#269;ali narodne sile od osvobodilnega boja. Beseda </span><em><span>izdajalec</span></em><span> je s tem dobila pravne posledice, ki so lahko segale do smrtne kazni. Nekaj let pozneje se je izraz </span><em><span>belogardisti&#269;na dru&#382;ina</span></em><span> pojavljal v navodilih za zbiranje podatkov o ljudeh, ki jih je bilo mogo&#269;e izgnati in jim zapleniti premo&#382;enje. Tudi poimenovanje lastne strani je imelo politi&#269;en pomen: vrnitev k imenu Slovenska narodna vojska maja 1945 je protikomunisti&#269;nemu taboru tik pred koncem vojne dajala podobo slovenske vojske, ki se predaja zahodnim zaveznikom, namesto pomo&#382;ne formacije, ki je med okupacijo delovala pod nem&#353;kim poveljstvom.</span></p><p><span>Zato so besede iz tistega &#269;asa same postale zgodovinski vir. Povedo, kako so se strani videle, kako so razumele nasprotnike in kak&#353;no prihodnost so si predstavljale. Zaplet nastane, ker velik del tega slovarja uporabljamo &#353;e danes. Kdor re&#269;e </span><em><span>narodnoosvobodilni boj</span></em><span>, </span><em><span>revolucija</span></em><span>, </span><em><span>kolaboracija</span></em><span>, </span><em><span>domobranstvo</span></em><span>, </span><em><span>belogardisti</span></em><span> ali </span><em><span>izdajalci</span></em><span>, pogosto &#382;e z izbiro besede naka&#382;e tudi svojo razlago. Poslu&#353;alec jo lahko zazna, &#353;e preden pride govorec do argumenta.</span></p><p><span>Re&#353;itve ni v iskanju popolnoma nevtralnega slovarja. Pomembneje je vedeti, od kod posamezna beseda prihaja, kaj je pomenila v &#269;asu, ko je nastala, in kaj z njo trdimo danes. Tu se znova poka&#382;e razlika med dejstvom in interpretacijo. O besedilu Dolomitske izjave, domobranski prisegi, britanskih navodilih za vra&#269;anje iz Vetrinja, odlokih nove oblasti, &#353;tevilu evidentiranih &#382;rtev in krajih prikritih grobi&#353;&#269; je mogo&#269;e ugotavljati preverljiva dejstva. O njihovi te&#382;i, vzrokih in moralnem pomenu se lahko ljudje &#353;e dolgo razhajajo.</span></p><p><span>Na koncu se zgodba zato lahko vrne k prizoru z za&#269;etka. Marca 1943 je Kocbek v Polhograjskih dolomitih podpisal Dolomitsko izjavo, s katero je Komunisti&#269;na partija dobila politi&#269;no vodilno vlogo v odporni&#353;kem gibanju, sam pa je v dnevniku iste dni sku&#353;al razumeti, kaj ta odlo&#269;itev pomeni zanj in za kr&#353;&#269;anske socialiste. Ve&#269; kot 30 let pozneje je Kardelju pisal o posledicah revolucije in ga nagovoril &#187;Kri&#353;tof&#171;, sam pa se je podpisal &#187;Pavle&#171;. Z izbiro partizanskih imen je v njun spor priklical &#269;as, ko sta bila &#353;e sodelavca v istem odporni&#353;kem gibanju.</span></p><p><span>Odpor proti okupatorju je bil resni&#269;en, prav tako kolaboracija z okupatorjem. Znotraj odpora je potekala revolucija in boj za politi&#269;no oblast, po zmagi pa je sledil povojni obra&#269;un z mno&#382;i&#269;nimi izvensodnimi poboji. O delu tega dogajanja se nato desetletja ni smelo normalno javno govoriti. Nobenega od teh procesov ni treba zmanj&#353;ati, da bi lahko priznali drugega.</span></p><p><span>Te&#382;ava torej ni, da za vojno &#353;e nismo na&#353;li pravega imena. Eno samo ime je zanjo preozko. Razprava postane zgodovinsko zanimiva &#353;ele takrat, ko odpor ni argument za zamol&#269;anje revolucije, kolaboracija ne opravi&#269;ilo za povojne poboje, ti pa ne razlog za zanikanje odpora proti okupaciji. &#352;ele takrat lahko iste dogodke razli&#269;no presojamo, ne da bi se morali razhajati tudi o tem, kaj se je dejansko zgodilo.</span></p><h2><span>Kronologija 1920&#8211;1947</span></h2><ul><li><p><strong><span>1920</span></strong><span> Rapalska pogodba: Primorska pripade Italiji.</span></p></li><li><p><strong><span>1927</span></strong><span> Nastanek organizacije TIGR.</span></p></li><li><p><strong><span>1930</span></strong><span> Prvi tr&#382;a&#353;ki proces in ustrelitev &#353;tirih obsojencev pri Bazovici.</span></p></li><li><p><strong><span>1937</span></strong><span> Kocbek objavi </span><em><span>Premi&#353;ljevanje o &#352;paniji</span></em><span>, ki povzro&#269;i razkol v slovenskem katoli&#353;kem okolju.</span></p></li><li><p><strong><span>6. april 1941</span></strong><span> Napad sil osi na Jugoslavijo; slovensko ozemlje si razdelijo Nem&#269;ija, Italija in Mad&#382;arska.</span></p></li><li><p><strong><span>26. april 1941</span></strong><span> Sestanek komunistov, kr&#353;&#269;anskih socialistov, sokolov in kulturnih delavcev v Vidmarjevi vili, iz katerega nastane Osvobodilna fronta. Prvotno ime gibanja je predmet zgodovinopisne razprave.</span></p></li><li><p><strong><span>22. junij 1941</span></strong><span> Nem&#269;ija napade Sovjetsko zvezo; oboro&#382;eni narodnoosvobodilni boj stopi v ospredje politike KPS.</span></p></li><li><p><strong><span>avgust&#8211;september 1941</span></strong><span> KPS ustanovi Varnostnoobve&#353;&#269;evalno slu&#382;bo; Osvobodilna fronta sprejme Odlok o za&#353;&#269;iti slovenskega naroda, Slovenski narodnoosvobodilni odbor pa se razglasi za predstavnika slovenskega naroda.</span></p></li><li><p><strong><span>januar 1942</span></strong><span> Bitka v Dra&#382;go&#353;ah, umik Cankarjevega bataljona, poboj doma&#269;inov in poznej&#353;e uni&#269;enje vasi.</span></p></li><li><p><strong><span>pomlad&#8211;jesen 1942</span></strong><span> Na Dolenjskem in Notranjskem nastanejo obse&#382;na osvobojena ozemlja; Italijani jih med veliko poletno in jesensko ofenzivo ponovno zavzamejo.</span></p></li><li><p><strong><span>26. maj 1942</span></strong><span> VOS v Ljubljani ubije Lamberta Ehrlicha.</span></p></li><li><p><strong><span>poletje 1942</span></strong><span> Nastanejo prve va&#353;ke stra&#382;e, ki jih italijanska oblast vklju&#269;i v Prostovoljno protikomunisti&#269;no milico (MVAC).</span></p></li><li><p><strong><span>28. februar&#8211;1. marec 1943</span></strong><span> Sprejem in podpis Dolomitske izjave, s katero Komunisti&#269;na partija utrdi vodilni polo&#382;aj v Osvobodilni fronti.</span></p></li><li><p><strong><span>september 1943</span></strong><span> Kapitulacija Italije; va&#353;ke stra&#382;e so pora&#382;ene, med drugim pri Turjaku, kmalu zatem nastane Slovensko domobranstvo pod nem&#353;kim nadzorom.</span></p></li><li><p><strong><span>1.&#8211;3. oktober 1943</span></strong><span> Zbor odposlancev slovenskega naroda v Ko&#269;evju.</span></p></li><li><p><strong><span>20. april 1944</span></strong><span> Domobranska prisega na ljubljanskem stadionu ob Hitlerjevem rojstnem dnevu.</span></p></li><li><p><strong><span>april 1944</span></strong><span> Deportacija ve&#269;ine prekmurskih Judov v Auschwitz.</span></p></li><li><p><strong><span>julij&#8211;avgust 1944</span></strong><span> Sprejet in objavljen Odlok o izrednih ukrepih proti pomaga&#269;em okupatorjev, domobrancem in veleizdajalcem, ki omogo&#269;a tudi izgon njihovih dru&#382;in in zaplembo premo&#382;enja.</span></p></li><li><p><strong><span>maj 1945</span></strong><span> Konec vojne v Sloveniji; slovenski domobranci in civilisti se umaknejo na Koro&#353;ko, Britanci pa konec maja za&#269;nejo domobrance vra&#269;ati jugoslovanskim oblastem.</span></p></li><li><p><strong><span>maj&#8211;junij 1945</span></strong><span> Mno&#382;i&#269;ni izvensodni poboji v Ko&#269;evskem Rogu, pri Hrastniku, na Teznem in drugih krajih.</span></p></li><li><p><strong><span>11. november 1945</span></strong><span> Volitve v ustavodajno skup&#353;&#269;ino; ob listi Ljudske fronte je mogo&#269;e glasovati tudi v skrinjico brez liste.</span></p></li><li><p><strong><span>1947</span></strong><span> Pari&#353;ka mirovna pogodba: Jugoslaviji pripade ve&#269;ji del nekdanje Julijske krajine, za Trst in severozahodno Istro pa je predvideno Svobodno tr&#382;a&#353;ko ozemlje.</span></p></li></ul><h2><span>Viri in literatura</span></h2><ul><li><p><span>John Corsellis in Marcus Ferrar, </span><em><span>Slovenia 1945: Memories of Death and Survival after World War II</span></em><span>, I. B. Tauris, 2005.</span></p></li><li><p><span>Istv&#225;n De&#225;k, </span><em><span>Europe on Trial: The Story of Collaboration, Resistance, and Retribution during World War II</span></em><span>, Westview Press, 2015.</span></p></li><li><p><span>Vida De&#382;elak Bari&#269;, </span><em><span>Komunisti&#269;na partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941&#8211;1943</span></em><span>, In&#353;titut za novej&#353;o zgodovino, 2007.</span></p></li><li><p><span>Mitja Ferenc, </span><em><span>Prikrito in o&#269;em zakrito</span></em><span>, Muzej novej&#353;e zgodovine Celje, 2005.</span></p></li><li><p><span>Tone Ferenc, </span><em><span>Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno 1: Razkosanje in aneksionizem</span></em><span>, ur. Mitja Ferenc, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2006. Uporabljeni razpravi &#187;Okupacijski sistemi v Evropi in Sloveniji 1941&#171; ter &#187;Okupacijski sistemi na Slovenskem 1941&#8211;1945&#171;.</span></p></li><li><p><span>Bojan Gode&#353;a, </span><em><span>Kdor ni z nami, je proti nam: slovenski izobra&#382;enci med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom</span></em><span>, Cankarjeva zalo&#382;ba, 1995.</span></p></li><li><p><span>Tamara Griesser-Pe&#269;ar, </span><em><span>Razdvojeni narod: Slovenija 1941&#8211;1945</span></em><span>, Mladinska knjiga, 2004. Izvirnik </span><em><span>Das zerrissene Volk</span></em><span>, B&#246;hlau Verlag, Dunaj, K&#246;ln, Gradec.</span></p></li><li><p><em><span>Izjava (Dolomitska izjava)</span></em><span>, tipkopis, 1. marec 1943, faksimile.</span></p></li><li><p><span>Stathis N. Kalyvas, </span><em><span>The Logic of Violence in Civil War</span></em><span>, Cambridge University Press, 2006.</span></p></li><li><p><span>Edvard Kocbek, </span><em><span>Partizanski dnevnik 1938&#8211;1945</span></em><span>, prva knjiga, ur. Rok Zavrtanik. Uporabljeni zapisi z 20., 24., 27. in 28. februarja 1943 ter Okro&#382;nica &#353;t. 9 aktivistom kr&#353;&#269;anske skupine v Osvobodilni fronti.</span></p></li><li><p><span>Edvard Kocbek, &#187;Premi&#353;ljevanje o &#352;paniji&#171;, </span><em><span>Dom in svet</span></em><span>, 1937, &#353;t. 1&#8211;2; ponatis v </span><em><span>Svoboda in nujnost</span></em><span>, 1974.</span></p></li><li><p><span>Klemen Kocjan&#269;i&#269;, &#187;Med mitom in resnico: razvoj vojnega zgodovinopisja na primeru bitke za Dra&#382;go&#353;e&#171;, </span><em><span>Kronika</span></em><span> 72, 2024, &#353;t. 3, str. 567&#8211;578.</span></p></li><li><p><span>Komisija Vlade Republike Slovenije za re&#353;evanje vpra&#353;anj prikritih grobi&#353;&#269; 1990&#8211;2025, zbornik posveta, ur. Jo&#382;e De&#382;man, Dr&#382;avni svet Republike Slovenije in Ministrstvo za obrambo, 2025.</span></p></li><li><p><span>Keith Lowe, </span><em><span>Podivjana celina: Evropa po drugi svetovni vojni</span></em><span>, prev. Breda Bi&#353;&#269;ak, Modrijan, 2014. Izvirnik </span><em><span>Savage Continent: Europe in the Aftermath of World War II</span></em><span>, Viking, 2012.</span></p></li><li><p><span>Boris Mlakar, </span><em><span>Slovensko domobranstvo 1943&#8211;1945</span></em><span>, Slovenska matica, 2003.</span></p></li><li><p><span>Boris Pahor in Alojz Rebula, </span><em><span>Edvard Kocbek &#8211; pri&#269;evalec na&#353;ega &#269;asa</span></em><span>, Zaliv, Trst, 1975.</span></p></li><li><p><span>Jo&#382;e Pirjevec, </span><em><span>Kardelj: socialisti&#269;ni utopist na oblasti</span></em><span>, Beletrina, 2026.</span></p></li><li><p><span>Jo&#382;e Pirjevec, </span><em><span>Partizani</span></em><span>, Cankarjeva zalo&#382;ba, 2020.</span></p></li><li><p><em><span>Slovenija v letu 1945</span></em><span>, zbornik referatov, ur. Ale&#353; Gabri&#269;, Zveza zgodovinskih dru&#353;tev Slovenije, 1996. Uporabljena prispevka Nevenke Trohe o Primorski in Trstu ter Jo&#382;eta Prin&#269;i&#269;a o obnovi in za&#269;etku gospodarske preobrazbe.</span></p></li><li><p><em><span>Slovenski Judje: zgodovina in holokavst. Pregled raziskovalnih tematik</span></em><span>, ur. Irena &#352;umi in Hannah Starman, Maribor, 2012.</span></p></li><li><p><em><span>Slovenski odpor: Osvobodilna fronta slovenskega naroda od 1941 do 1945</span></em><span>, In&#353;titut za novej&#353;o zgodovino, 2011.</span></p></li><li><p><em><span>Smrtne &#382;rtve med prebivalstvom na obmo&#269;ju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej</span></em><span>, poimenski popis In&#353;tituta za novej&#353;o zgodovino, dostopen na portalu Sistory.</span></p></li><li><p><em><span>TIGR v zgodovini in zgodovinopisju</span></em><span>, zbornik, 2017.</span></p></li><li><p><span>Jera Vodu&#353;ek Stari&#269;, </span><em><span>Prevzem oblasti 1944&#8211;1946</span></em><span>, Cankarjeva zalo&#382;ba, 1992.</span></p></li><li><p><span>Milan Zajec, France Kozina in France Dejak, </span><em><span>U&#353;li so smrti: poro&#269;ila treh re&#353;encev iz mno&#382;i&#269;nega groba v Ko&#269;evskem Rogu</span></em><span>, Mohorjeva zalo&#382;ba, 1998.</span></p></li></ul><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p><p></p>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Kaj Pisa razkriva o slovenskem odnosu do znanja]]></title><description><![CDATA[Dobra &#353;ola u&#269;enca ne nau&#269;i le, kaj je pravilen odgovor, ampak tudi, kako presoditi, kateremu odgovoru lahko zaupa.]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/kaj-pisa-razkriva-o-slovenskem-odnosu</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/kaj-pisa-razkriva-o-slovenskem-odnosu</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Thu, 17 Sep 2026 07:48:05 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!5kcL!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4cd91174-ce43-4280-911a-99e859571594_1456x816.jpeg" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!5kcL!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4cd91174-ce43-4280-911a-99e859571594_1456x816.jpeg" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!5kcL!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4cd91174-ce43-4280-911a-99e859571594_1456x816.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!5kcL!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4cd91174-ce43-4280-911a-99e859571594_1456x816.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!5kcL!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4cd91174-ce43-4280-911a-99e859571594_1456x816.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!5kcL!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4cd91174-ce43-4280-911a-99e859571594_1456x816.jpeg 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!5kcL!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4cd91174-ce43-4280-911a-99e859571594_1456x816.jpeg" width="1456" height="816" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/4cd91174-ce43-4280-911a-99e859571594_1456x816.jpeg&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:816,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:474672,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/jpeg&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/i/216102822?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4cd91174-ce43-4280-911a-99e859571594_1456x816.jpeg&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!5kcL!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4cd91174-ce43-4280-911a-99e859571594_1456x816.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!5kcL!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4cd91174-ce43-4280-911a-99e859571594_1456x816.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!5kcL!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4cd91174-ce43-4280-911a-99e859571594_1456x816.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!5kcL!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4cd91174-ce43-4280-911a-99e859571594_1456x816.jpeg 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>Dobra polovica slovenskih petnajstletnikov meni, da je treba informacije preverjati pri ve&#269; zanesljivih virih, hkrati pa pri presojanju bolj zaupa zdravi pameti kot znanstvenim &#353;tudijam. Kombinacija je nenavadna, saj bi pri&#269;akovali, da bo tisti, ki vire preverja, pri presoji bolj zaupal znanstvenim dokazom kot lastnemu ob&#269;utku. Tak&#353;en rezultat odpira eno zanimivej&#353;ih vpra&#353;anj raziskave Pisa, ki je Sloveniji sicer prinesla predvsem slabe novice.</p><p>Raziskava, ki jo OECD izvaja vsaka tri leta, poleg preizkusa znanja z vpra&#353;alnikom zbira tudi podatke o tem, kako u&#269;enci razmi&#353;ljajo o u&#269;enju in znanju. Tokrat jih je zanimalo, kako mladi presojajo, &#269;emu je pri ugotavljanju resnice smiselno zaupati. Iz odgovorov na omenjeni vpra&#353;anji je OECD sestavil &#353;tiri epistemolo&#353;ke profile. V najbolj &#187;znanstvenega&#171; sodijo u&#269;enci, ki vire preverjajo in hkrati znanstvenim raziskavam pripisujejo ve&#269;jo te&#382;o kot zdravi pameti. V povpre&#269;ju OECD je takih 46 odstotkov, v Sloveniji pa le pribli&#382;no tretjina, kar nas uvr&#353;&#269;a povsem na dno primerjave.</p><p>Pri tem je pomembno, da razlika ne izvira iz same pripravljenosti na preverjanje virov. S trditvijo, da je treba informacije preveriti pri ve&#269; virih, se slovenski u&#269;enci strinjajo pribli&#382;no enako pogosto kot vrstniki drugod. Razhajanje se poka&#382;e &#353;ele pri vpra&#353;anju, &#269;emu dati ve&#269;jo te&#382;o, ko razli&#269;ni viri ponujajo razli&#269;ne odgovore.</p><p>Preverjanje virov je podobno zbiranju pri&#269; na sojenju: izid je odvisen od tega, katerim pri&#269;am sodnik verjame. Kdor poi&#353;&#269;e pet mnenj in na koncu izbere tistega, ki se mu zdi najbolj doma&#269;e, je vire sicer preveril, razsodil pa je po ob&#269;utku. Brez merila za te&#382;o dokazov lahko tak&#353;no preverjanje napa&#269;no prepri&#269;anje celo utrdi, saj se med petimi viri skoraj vedno najde kak&#353;en, ki potrjuje, kar smo mislili &#382;e prej.</p><p>Iz dveh vpra&#353;anj seveda ne moremo sklepati, da slovenski mladostniki ne verjamejo znanosti. Gre za samoocene, pri mednarodnih primerjavah stali&#353;&#269; pa &#353;teje tudi to, kako posamezni izrazi zvenijo v razli&#269;nih jezikih in kulturnih okoljih. &#187;Zdrava pamet&#171; ima v sloven&#353;&#269;ini prizvok vrline, kar je na odgovore lahko vplivalo. A tudi s tem zadr&#382;kom rezultat opozarja na nekaj, &#269;emur v razpravah o &#353;oli namenjamo razmeroma malo pozornosti: kako u&#269;enci razumejo, zakaj je neka trditev bolje utemeljena od druge.</p><p>Sicer glavne slabe novice iz raziskave niso nove. Povpre&#269;ni dose&#382;ki slovenskih petnajstletnikov so se glede na leto 2022 &#353;e zni&#382;ali, dalj&#353;i trend pa je &#353;e bolj skrb vzbujajo&#269;: v zadnjih desetih letih so slovenski dose&#382;ki upadali dva- do &#353;tirikrat hitreje od povpre&#269;ja OECD. Pri matematiki in branju ve&#269; kot tretjina slovenskih petnajstletnikov ne dose&#382;e niti osnovne ravni znanja, njihov dele&#382; pa se je od leta 2015 ve&#269; kot podvojil. Slovenija je pri matematiki in branju zdrsnila pod povpre&#269;je OECD, pri naravoslovju pa ostaja pribli&#382;no na njegovi ravni.</p><p>Padec leta 2022 so ve&#269;inoma povezovali z zaprtjem &#353;ol med pandemijo, vendar je tri leta pozneje taka razlaga vse manj zadovoljiva. Pandemija je prizadela skoraj vse &#353;olske sisteme, toda po njej se niso razvijali enako. V nekaterih dr&#382;avah se je padanje ustavilo, ponekod so se rezultati za&#269;eli tudi izbolj&#353;evati. V Sloveniji se zdrs nadaljuje.</p><p>Vpra&#353;alnik ponuja &#353;e en namig. Le 51 odstotkov slovenskih petnajstletnikov pravi, da vlo&#382;i dodaten trud, ko postane delo zahtevno, v povpre&#269;ju OECD pa 60 odstotkov. &#352;e pred tremi leti je bil ta dele&#382; pri nas za devet odstotnih to&#269;k vi&#353;ji. Ta podatek sam ne pojasni padca dose&#382;kov, ka&#382;e pa na &#353;ibkej&#353;o pripravljenost na napor.</p><p>Podatki Pise ka&#382;ejo tudi, da odnos do dokazov ni lo&#269;en od znanja. U&#269;enci z izrazitej&#353;im znanstvenim epistemolo&#353;kim profilom imajo v povpre&#269;ju precej vi&#353;je rezultate pri naravoslovju in branju. Iz tega ne sledi, da tak odnos sam povzro&#269;a bolj&#353;e dose&#382;ke. Verjetneje je, da se znanje, kriti&#269;na presoja in razumevanje tega, kako nastaja zanesljivo znanje, razvijajo skupaj.</p><p>Za Slovenijo je zato posebej zanimiv kontrast. Pri naravoslovnem znanju so na&#353;i petnajstletniki &#353;e vedno pribli&#382;no na ravni povpre&#269;ja OECD, pri odnosu do znanstvenih dokazov pa so povsem pri dnu. Razmeroma solidnega znanja torej ne spremlja enako mo&#269;no zaupanje v znanstvene dokaze.</p><p>To je pomembna razlika. Znanje o ugotovitvah znanosti &#353;e ne pomeni tudi razumevanja, zakaj imajo znanstveni dokazi pri presojanju posebno te&#382;o. &#352;ola lahko u&#269;enca nau&#269;i, kak&#353;en je pravilen odgovor, precej te&#382;je pa je dose&#269;i, da razume, zakaj je ta odgovor bolje utemeljen od drugih. Pri tem ne gre samo za poznavanje dejstev, ampak tudi za razumevanje, kako so bila ugotovljena, kako zanesljivi so dokazi zanje in kaj bi nas lahko prepri&#269;alo, da smo se zmotili.</p><p>&#352;olsko preverjanje znanja te razlike ne zazna nujno. U&#269;enec, ki pravilno odgovori na testu, ker se mu odgovor zdi smiseln ali ker se ga je nau&#269;il na pamet, in u&#269;enec, ki zna pojasniti, na katerih dokazih temelji, dobita enako &#353;tevilo to&#269;k. Dokler vpra&#353;anje zahteva le izbiro pravilnega odgovora, sta videti enako uspe&#353;na.</p><p>Razlika se poka&#382;e &#353;ele, ko odgovor ni ve&#269; vnaprej znan. Ko se pojavita dve nasprotujo&#269;i si razlagi, ko samozavesten sogovornik zatrdi nekaj drugega ali ko umetna inteligenca na zaslonu ponudi prepri&#269;ljiv odgovor, mora posameznik sam presoditi, &#269;emu verjeti. Takrat ni ve&#269; dovolj vedeti, kaj pi&#353;e v u&#269;beniku. Treba je znati razlikovati med mnenjem in dokazom, med posameznim primerom in sistemati&#269;no raziskavo ter med razlago, ki zveni prepri&#269;ljivo, in tisto, ki je dejansko bolje utemeljena.</p><p>Morda je zato pomembnej&#353;e vpra&#353;anje od tega, koliko pravilnih odgovorov poznajo u&#269;enci ob koncu &#353;olanja, kaj naredijo takrat, ko pravilnega odgovora &#353;e ne poznajo. Prav v takih okoli&#353;&#269;inah bodo morali zunaj &#353;ole najve&#269;krat presojati, kateremu odgovoru je vredno zaupati.</p><div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!zwc_!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F98ea1b5f-cfc9-4f5a-9635-7c4817bd899d_1688x1654.jpeg" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!zwc_!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F98ea1b5f-cfc9-4f5a-9635-7c4817bd899d_1688x1654.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!zwc_!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F98ea1b5f-cfc9-4f5a-9635-7c4817bd899d_1688x1654.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!zwc_!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F98ea1b5f-cfc9-4f5a-9635-7c4817bd899d_1688x1654.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!zwc_!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F98ea1b5f-cfc9-4f5a-9635-7c4817bd899d_1688x1654.jpeg 1456w" sizes="auto, 100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!zwc_!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F98ea1b5f-cfc9-4f5a-9635-7c4817bd899d_1688x1654.jpeg" width="1688" height="1654" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/98ea1b5f-cfc9-4f5a-9635-7c4817bd899d_1688x1654.jpeg&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:1654,&quot;width&quot;:1688,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:348389,&quot;alt&quot;:&quot;Morda je risba besedilo&quot;,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/jpeg&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:true,&quot;topImage&quot;:false,&quot;internalRedirect&quot;:null,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="Morda je risba besedilo" title="Morda je risba besedilo" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!zwc_!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F98ea1b5f-cfc9-4f5a-9635-7c4817bd899d_1688x1654.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!zwc_!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F98ea1b5f-cfc9-4f5a-9635-7c4817bd899d_1688x1654.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!zwc_!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F98ea1b5f-cfc9-4f5a-9635-7c4817bd899d_1688x1654.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!zwc_!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F98ea1b5f-cfc9-4f5a-9635-7c4817bd899d_1688x1654.jpeg 1456w" sizes="auto, 100vw" loading="lazy"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p><a href="https://www.delo.si/mnenja/kolumne/kaj-pisa-razkriva-o-slovenskem-odnosu-do-znanja">https://www.delo.si/mnenja/kolumne/kaj-pisa-razkriva-o-slovenskem-odnosu-do-znanja</a></p><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Kaj je izraelsko-palestinski konflikt?]]></title><description><![CDATA[Kako sta se iz dveh nacionalnih projektov razvili dve nasprotujo&#269;i si pripovedi o isti de&#382;eli]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/kaj-je-izraelsko-palestinski-konflikt</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/kaj-je-izraelsko-palestinski-konflikt</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Wed, 09 Sep 2026 17:06:25 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!aYzw!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4617badf-cb00-4ec8-92e3-8ae9785bfd6d_1672x941.png" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!aYzw!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4617badf-cb00-4ec8-92e3-8ae9785bfd6d_1672x941.png" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!aYzw!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4617badf-cb00-4ec8-92e3-8ae9785bfd6d_1672x941.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!aYzw!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4617badf-cb00-4ec8-92e3-8ae9785bfd6d_1672x941.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!aYzw!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4617badf-cb00-4ec8-92e3-8ae9785bfd6d_1672x941.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!aYzw!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4617badf-cb00-4ec8-92e3-8ae9785bfd6d_1672x941.png 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!aYzw!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4617badf-cb00-4ec8-92e3-8ae9785bfd6d_1672x941.png" width="1456" height="819" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/4617badf-cb00-4ec8-92e3-8ae9785bfd6d_1672x941.png&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:819,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:3088582,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/png&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/i/214911314?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4617badf-cb00-4ec8-92e3-8ae9785bfd6d_1672x941.png&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!aYzw!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4617badf-cb00-4ec8-92e3-8ae9785bfd6d_1672x941.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!aYzw!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4617badf-cb00-4ec8-92e3-8ae9785bfd6d_1672x941.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!aYzw!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4617badf-cb00-4ec8-92e3-8ae9785bfd6d_1672x941.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!aYzw!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4617badf-cb00-4ec8-92e3-8ae9785bfd6d_1672x941.png 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p><span>Marca 1899 je nekdanji jeruzalemski &#382;upan Jusuf Dija al Halidi sedel k pisanju pisma, ki ga ni nameraval poslati naslovniku neposredno. Sedem strani dolgo pismo je poslal pari&#353;kemu vrhovnemu rabinu Zadocu Kahnu s pro&#353;njo, naj ga posreduje Theodorju Herzlu, dunajskemu novinarju in pravniku, ki je tri leta prej objavil delo </span><em><span>Judovska dr&#382;ava</span></em><span> in nato v Baslu sklical prvi sionisti&#269;ni kongres. Jusuf Dija je izhajal iz ugledne jeruzalemske dru&#382;ine islamskih pravnikov, vendar je bil vse prej kot provincialen &#269;lovek. Pri osemnajstih letih je od&#353;el &#353;tudirat na Malto, nato v Istanbul, bral dunajske in londonske &#269;asopise in nekaj &#269;asa predaval na Dunaju. Vedel je, kaj se v Evropi dogaja Judom, in dobro je poznal tudi novo politi&#269;no gibanje, ki ga je poosebljal Herzl.</span></p><p><span>Pismo se je za&#269;elo spo&#353;tljivo. Herzla je imenoval &#187;nadarjenega pisca in resni&#269;nega judovskega domoljuba&#171;, Jude pa &#187;na&#353;e bratrance&#171;. Zapisal je, da je sionizem na&#269;eloma &#187;naraven, lep in pravi&#269;en&#171;, in dodal stavek, ki ga danes na spletu pogosto sre&#269;amo iztrganega iz konteksta: &#187;Kdo bi mogel oporekati pravicam Judov v Palestini? Moj Bog, zgodovinsko je to va&#353;a de&#382;ela.&#171; Nato je pri&#353;el do svojega pravega namena. Opozoril je, da je treba upo&#353;tevati &#187;brutalno silo okoli&#353;&#269;in&#171;: Palestina je del Osmanskega cesarstva in, kar je &#353;e pomembneje, &#187;naseljena je z drugimi&#171;. Zaklju&#269;il je s pro&#353;njo, ki je bila pozneje ne&#353;tetokrat citirana: &#187;V imenu bo&#382;jem, pustite Palestino pri miru.&#171;</span></p><p><span>Herzl je odgovoril hitro, &#382;e 19. marca. Osrednjega pomisleka, da v de&#382;eli &#382;e &#382;ivijo ljudje, ki imajo o njeni prihodnosti lastne predstave, ni zares obravnaval. Namesto tega je ponudil argument, ki se bo v naslednjem stoletju ponavljal v razli&#269;nih oblikah: priseljevanje bo doma&#269;inom koristilo, saj bo prineslo kapital in pove&#269;alo vrednost njihovega premo&#382;enja. &#187;Ali verjamete,&#171; je zapisal, &#187;da bo Arabec, ki ima v Palestini hi&#353;o ali zemljo, ob&#382;aloval, &#269;e njena vrednost naraste pet- ali desetkrat?&#171; Nato je dodal nenavaden stavek, saj je odgovoril na vpra&#353;anje, ki ga Jusuf Dija pravzaprav ni postavil: &#187;Vidite te&#382;avo v obstoju nejudovskega prebivalstva v Palestini. A komu bi sploh pri&#353;lo na misel, da bi jih po&#353;iljal pro&#269;?&#171;</span></p><p><span>&#352;tiri leta prej je Herzl v dnevnik zapisal nekaj precej druga&#269;nega, kar takrat ni bilo namenjeno nikomur razen njemu samemu. &#187;Razlastiti bo treba ne&#382;no,&#171; je pisal, in predlagal, da bi revno prebivalstvo postopoma spravili &#269;ez mejo tako, da bi mu delo na&#353;li drugje, doma pa ga ne bi ve&#269; dobilo. Razlastitev in odstranitev revnih naj bi se izvedli &#187;diskretno in previdno&#171;. V teh nekaj straneh iz konca 19. stoletja je &#382;e mogo&#269;e prepoznati skoraj vse, kar bo izraelsko-palestinski spor naredilo tako te&#382;ko razumljiv: resni&#269;no judovsko potrebo po varnosti in samoodlo&#269;bi, resni&#269;en palestinski strah pred izgubo domovine ter veliko razliko med tem, kako isti projekt vidijo tisti, ki prihajajo, in tisti, ki tam &#382;e &#382;ivijo.</span></p><h2><span>Spor, ki ni star tri tiso&#269; let</span></h2><p><span>Isto gradivo zgodovinarji berejo razli&#269;no. Za Ra&#353;ida Halidija, potomca iste jeruzalemske rodbine in avtorja ene najvplivnej&#353;ih palestinskih zgodovin, je izmenjava dokaz, da je bila kolonialna razse&#382;nost sionisti&#269;nega projekta vidna &#382;e na za&#269;etku in da palestinska zavrnitev ni izvirala iz nerazumnega sovra&#353;tva. Za Iana Blacka, dolgoletnega bli&#382;njevzhodnega dopisnika </span><em><span>Guardiana </span></em><span>in avtorja obse&#382;ne zgodovine odnosov med Arabci in Judi v Palestini in Izraelu, ka&#382;e predvsem, kako malo je Herzl vedel o de&#382;eli, o kateri je pisal. Za Bennyja Morrisa, izraelskega zgodovinarja, ki je z arhivskim delom mo&#269;no zamajal izraelsko uradno pripoved o nastanku dr&#382;ave, pa je Herzlova misel o preselitvi zgodnji primer zamisli, ki je bila v sionizmu dolgo obrobna, ve&#269;jo politi&#269;no te&#382;o pa je dobila &#353;ele v tridesetih letih 20. stoletja. Trije avtorji, isto gradivo, tri branja. Razlikujejo se ne le v sodbi o dogodkih, temve&#269; &#382;e v tem, katere dogodke imajo za odlo&#269;ilne in kje zgodbo sploh za&#269;nejo.</span></p><p><span>Ena najbolj raz&#353;irjenih predstav o izraelsko-palestinskem konfliktu pravi, da gre za starodavno versko sovra&#353;tvo, ki se vle&#269;e od biblijskih &#269;asov in ga zato ni mogo&#269;e re&#353;iti. Tak&#353;na razlaga je udobna, ker odvezuje odgovornosti. &#268;e spor traja tri tiso&#269; let, potem nih&#269;e od &#382;ivih ni ni&#269;esar zakrivil in nih&#269;e ne more ni&#269;esar spremeniti. Zgodovinsko to ne dr&#382;i. Judje in Arabci so v Palestini pod osmansko oblastjo stoletja &#382;iveli z vsemi hierarhijami, diskriminacijo in ob&#269;asnimi napetostmi, zna&#269;ilnimi za predmoderne verske dru&#382;be, vendar brez organiziranega nacionalnega spora o tem, kateremu ljudstvu mora pripadati de&#382;ela. Konflikt v obliki, kot ga poznamo danes, je star nekaj ve&#269; kot stoletje.</span></p><p><span>Oba nacionalizma, ki se v njem spopadata, sta moderna. Judovski nacionalizem je del &#353;ir&#353;ega evropskega nacionalnega prebujenja 19. stoletja in odgovor na antisemitizem, palestinska nacionalna zavest pa se jasneje oblikuje v poznem osmanskem in britanskem obdobju, deloma tudi kot odziv na sionisti&#269;no priseljevanje. To ni ni&#269; nenavadnega. Moderni nacionalizmi pogosto nastajajo drug ob drugem in se oblikujejo tudi v razmerju do sosedov in tekmecev. Posebnost tega konflikta je predvsem v tem, da imata obe strani na voljo zelo stare verske in zgodovinske pripovedi, s katerimi lahko moderno politi&#269;no zahtevo predstavita kot nadaljevanje ne&#269;esa mnogo starej&#353;ega. In da je o usodi de&#382;ele v odlo&#269;ilnem obdobju odlo&#269;ala &#353;e tretja stran, britanski imperij.</span></p><h2><span>Evropski odgovor, bli&#382;njevzhodni problem</span></h2><p><span>Sionizem se ni rodil v Palestini, ampak v Evropi, kot odgovor na evropski problem. Po atentatu na ruskega carja Aleksandra II. leta 1881 so po Ruskem imperiju izbruhnili pogromi nad judovskimi skupnostmi. Oblasti so nasilje pogosto dopu&#353;&#269;ale, ponekod tudi spodbujale. Eden najbolj razvpitih je bil pogrom v Ki&#353;injevu leta 1903, kjer je bilo v dveh dneh ubitih 49 Judov, ve&#269; sto pa ranjenih ali posiljenih. Za &#353;tevilne vzhodnoevropske Jude je tak&#353;no nasilje pomenilo dokon&#269;no razo&#269;aranje nad upanjem, da bo asimilacija prinesla varnost. Za&#269;el se je velik val izseljevanja, predvsem v ZDA, manj&#353;i del pa tudi v Palestino.</span></p><p><span>Herzlov sionizem je nastal v nekoliko druga&#269;nem okolju. Bil je asimiliran srednjeevropski Jud, prepri&#269;an, da bo judovska emancipacija postopoma odpravila antisemitizem. Dogajanje ob Dreyfusovi aferi v Franciji je pozneje postalo simbol trenutka, ko naj bi v to prepri&#269;anje izgubil vero, &#269;eprav zgodovinarji opozarjajo, da so zametki njegovih sionisti&#269;nih zamisli starej&#353;i. Bistveno je nekaj drugega: antisemitizem po judovski emancipaciji ni izginil. V poznem 19. stoletju je dobil celo novo, rasno obliko, ki je &#269;loveka razglasila za Juda ne glede na njegovo vero, jezik ali stopnjo asimilacije. Prvi sionisti&#269;ni kongres je leta 1897 v Baslu zato za cilj razglasil vzpostavitev javno priznane in pravno zavarovane domovine za judovsko ljudstvo.</span></p><p><span>Tu je treba nekaj jasno povedati, saj je za razumevanje nadaljevanja bistveno. Sionizem je bil gibanje za narodno samoodlo&#269;bo ljudstva, ki tudi po politi&#269;ni emancipaciji v Evropi ni bilo varno pred antisemitizmom in nasiljem. Hkrati je bil naselitveni projekt v de&#382;eli, kjer je &#382;e &#382;ivelo drugo prebivalstvo, ki pri odlo&#269;anju o njeni prihodnosti ni imelo besede. Ti dve razse&#382;nosti si ne nasprotujeta: sionizem je bil hkrati nacionalni in naselitveni projekt.</span></p><p><span>Zgodnji sionisti sami so bili pri poimenovanju svojega po&#269;etja pogosto neposrednej&#353;i od svojih poznej&#353;ih zagovornikov. Herzl je govoril o kolonizaciji, prihodnjo judovsko dr&#382;avo pa opisal tudi kot del evropskega obrambnega zidu v Aziji, &#187;postojanko civilizacije nasproti barbarstvu&#171;. Obstajalo je Judovsko kolonizacijsko zdru&#382;enje, ki je kupovalo zemljo in ustanavljalo naselbine. Beseda kolonizacija tedaj &#353;e ni imela enakega politi&#269;nega prizvoka kot danes in se je uporabljala tudi kot tehni&#269;ni izraz za organizirano naseljevanje. Zato je poznej&#353;i spor o tem, ali je bil sionizem &#187;kolonialen&#171;, deloma spor o zgodovinskih dejstvih, deloma pa o tem, kaj vse danes razumemo pod besedo kolonializem.</span></p><h2><span>Kdo je &#382;e &#382;ivel v Palestini</span></h2><p><span>Palestina okoli leta 1900 ni bila neposeljena in ni bila pu&#353;&#269;ava. &#352;lo je za obmo&#269;je Osmanskega cesarstva, upravno razdeljeno med ve&#269; enot, na katerem je &#382;ivelo pribli&#382;no pol milijona ljudi, velika ve&#269;ina arabsko govore&#269;ih muslimanov in kristjanov. Obstajale so tudi stare judovske skupnosti, predvsem v Jeruzalemu, Safedu, Tiberiji in Hebronu. De&#382;ela je imela mesta, pristani&#353;&#269;a, sodi&#353;&#269;a, &#269;asopise, trgovino, verske ustanove in zemlji&#353;ke knjige. Imela je tudi &#353;tevilne kmete, ki so generacije obdelovali zemljo, katere formalni lastniki so v&#269;asih &#382;iveli dale&#269; pro&#269;, denimo v Bejrutu ali Damasku.</span></p><p><span>Prav razlika med formalnim lastni&#353;tvom in dejanskim &#382;ivljenjem na zemlji je postala pomembna. Sionisti&#269;ne organizacije so zemljo praviloma kupovale zakonito, vendar so nakupi v nekaterih primerih pomenili, da so dru&#382;ine, ki so jo dolgo obdelovale kot najemniki ali zakupniki, izgubile svoj vir pre&#382;ivetja in se morale izseliti. Vzporedno se je razvijala zamisel hebrejskega dela, </span><em><span>avoda ivrit</span></em><span>, po kateri naj bi judovska gospodarstva zaposlovala predvsem Jude. Deloma je &#353;lo za poskus ustvariti samostojno judovsko dru&#382;bo in zagotoviti delo novim priseljencem, ki so te&#382;ko konkurirali cenej&#353;i doma&#269;i delovni sili, posledica pa je bila postopno nastajanje dveh vse bolj lo&#269;enih gospodarstev.</span></p><p><span>Da lahko iz tega nastane spopad, je bilo nekaterim jasno zelo zgodaj. Hebrejski pisec A&#353;er Ginzberg, bolj znan kot Ahad ha Am, je po obisku Palestine leta 1891 opozoril, da se Judje v tujini radi tola&#382;ijo z mislijo, da so Arabci &#187;divji pu&#353;&#269;avski ljudje, ki ne vidijo in ne razumejo, kaj se dogaja okoli njih&#171;. To je ozna&#269;il za &#187;hudo zmoto&#171;. Arabci, je zapisal, dobro vidijo, kaj se dogaja, in se ne bodo preprosto umaknili, &#269;e bo judovsko naseljevanje za&#269;elo ogro&#382;ati njihov polo&#382;aj.</span></p><p><span>Palestinska nacionalna zavest se je v naslednjih desetletjih oblikovala iz ve&#269; virov: lokalne pripadnosti, arabskega kulturnega in politi&#269;nega preporoda, poznoosmanskih politi&#269;nih sprememb ter vse mo&#269;nej&#353;ega nasprotovanja sionisti&#269;nemu priseljevanju. Zgodovinarji se razhajajo predvsem v tem, kak&#353;no te&#382;o pripisujejo posameznemu dejavniku. Za razumevanje konflikta pa vpra&#353;anje, ali je neka nacionalna identiteta dovolj &#187;stara&#171;, pravzaprav ni koristno. Moderni nacionalizmi so nastajali iz zgodovine, jezika, vere, institucij, politi&#269;ne mobilizacije in konfliktov. Palestinski pri tem ni izjema.</span></p><h2><span>Obljuba, ki je ni bilo mogo&#269;e izpolniti</span></h2><p><span>Britanski zunanji minister Arthur Balfour je novembra 1917 lordu Rothschildu poslal kratko pismo, v katerem je zapisal, da britanska vlada &#187;blagohotno gleda na vzpostavitev narodnega doma za judovsko ljudstvo v Palestini&#171; in si bo prizadevala ta cilj olaj&#353;ati, pri &#269;emer se ne sme zgoditi ni&#269;, kar bi &#353;kodovalo &#187;civilnim in verskim pravicam obstoje&#269;ih nejudovskih skupnosti v Palestini&#171;. V tej formulaciji je &#382;e nakazano protislovje prihodnjih desetletij. Ena skupnost je poimenovana kot ljudstvo in dobi obljubo narodnega doma, druga, ki je takrat predstavljala pribli&#382;no devet desetin prebivalstva, pa nastopi kot skupek &#187;obstoje&#269;ih nejudovskih skupnosti&#171;. Obljubljene so ji civilne in verske pravice, ne pa politi&#269;ne.</span></p><p><span>Britanci so med prvo svetovno vojno razli&#269;nim akterjem dajali obljube, ki jih ni bilo lahko uskladiti. V dopisovanju s &#353;erifom Meke Huseinom so nakazovali podporo arabski neodvisnosti, s Francijo so v sporazumu Sykes-Picot razdelili interesne sfere na Bli&#382;njem vzhodu, z Balfourjevo deklaracijo pa podprli &#353;e judovski narodni dom v Palestini. Ni &#353;lo za skrivnostno zaroto, ampak za precej obi&#269;ajen na&#269;in delovanja imperija, ki je z ozemlji razpolagal kot s kartami na mizi, za katero ljudje, ki so na teh ozemljih &#382;iveli, niso sedeli.</span></p><p><span>Ko je Palestina po vojni postala britanski mandat, je bila Balfourjeva deklaracija vklju&#269;ena v mandatno ureditev. Britanci so tako prevzeli nalogo, ki je vsebovala temeljno protislovje: spodbujati vzpostavljanje judovskega narodnega doma, ne da bi pri tem prizadeli ve&#269;insko arabsko prebivalstvo, ki tega projekta ni sprejemalo. Naslednja desetletja so pokazala, da tega protislovja ni bilo mogo&#269;e preprosto administrirati.</span></p><h2><span>Ko je delitev postala politi&#269;na mo&#382;nost</span></h2><p><span>Med letoma 1936 in 1939 je Palestino pretresel arabski upor, najprej splo&#353;na stavka, nato oboro&#382;en boj proti britanski oblasti in judovskemu priseljevanju. Britanci so ga zatrli z desettiso&#269;i vojakov, mno&#382;i&#269;nimi pridr&#382;anji, ru&#353;enjem hi&#353; in drugimi voja&#353;kimi ukrepi. Palestinsko politi&#269;no vodstvo je bilo razbito, &#353;tevilni njegovi &#269;lani ubiti, zaprti ali pregnani. Ko je desetletje pozneje pri&#353;el odlo&#269;ilni spopad, je bila palestinska dru&#382;ba zato politi&#269;no in voja&#353;ko precej slab&#353;e organizirana od judovske.</span></p><p><span>Sredi upora je Peelova komisija leta 1937 prvi&#269; uradno predlagala delitev Palestine na judovsko in arabsko dr&#382;avo. Predlagala je tudi preselitev dela arabskega prebivalstva z obmo&#269;ja prihodnje judovske dr&#382;ave. Ta podrobnost je pomembna, ker je zamisel o preselitvi, ki je bila v sionisti&#269;nem gibanju dotlej obrobna in redko javno izre&#269;ena, s priporo&#269;ilom britanske kraljeve komisije dobila novo politi&#269;no legitimnost. Obe strani sta na&#269;rt nazadnje zavrnili.</span></p><p><span>Vodja palestinskega nacionalnega gibanja in jeruzalemski mufti Had&#382; Amin al Huseini je po zatrtju upora pobegnil in med drugo svetovno vojno pristal v nacisti&#269;ni Nem&#269;iji. Tam se je sre&#269;al s Hitlerjem in Himmlerjem, sodeloval v protijudovski in protibritanski propagandi ter pomagal pri nova&#269;enju bosanskih muslimanov za nem&#353;ke enote. Njegovo ravnanje je palestinski stvari povzro&#269;ilo trajno politi&#269;no &#353;kodo in pozneje omogo&#269;ilo, da so njegovi nasprotniki njegovo sodelovanje z nacisti predstavljali kot zna&#269;ilnost palestinskega gibanja nasploh, kar ni bilo.</span></p><p><span>Leta 1939 so Britanci z Belo knjigo mo&#269;no omejili judovsko priseljevanje. Nekaj let pozneje je ta odlo&#269;itev dobila tragi&#269;en pomen, ki ga njeni avtorji niso mogli v celoti predvideti. Nacisti&#269;na Nem&#269;ija je med drugo svetovno vojno sistemati&#269;no umorila pribli&#382;no &#353;est milijonov evropskih Judov, ob njih pa mno&#382;i&#269;no pobijala tudi Rome, invalide, sovjetske vojne ujetnike in druge skupine, ki jih je razglasila za manjvredne ali nevarne. Judovska ogro&#382;enost tudi ni bila omejena na Evropo, kar sta med drugim pokazala pogrom v Hebronu leta 1929 in Farhud v Bagdadu leta 1941. Holokavst ni povzro&#269;il sionizma, saj je sionisti&#269;no gibanje nastalo &#382;e konec 19. stoletja. Je pa odlo&#269;ilno spremenil njegov politi&#269;ni polo&#382;aj. Trditev, da Judje potrebujejo dr&#382;avo, v kateri njihova varnost ne bo odvisna od dobre volje drugih, je po uni&#269;enju evropskega judovstva dobila te&#382;o, ki je prej ni imela.</span></p><p>To po vojni ni bilo ve&#269; le abstraktno vpra&#353;anje politi&#269;ne varnosti. V zavezni&#353;kih okupacijskih conah Nem&#269;ije, Avstrije in Italije je bilo na vrhuncu leta 1947 okoli &#269;etrt milijona judovskih razseljenih oseb. Med njimi so bili pre&#382;iveli koncentracijskih tabori&#353;&#269;, pa tudi &#353;tevilni poljski Judje, ki so vojno pre&#382;iveli v Sovjetski zvezi in se po njej najprej vrnili domov. Antisemitsko nasilje, posebej pogrom v Kielcah julija 1946, v katerem je bilo ubitih 42 Judov, je mo&#269;no pospe&#353;ilo njihov odhod proti zahodu. Mo&#382;nosti, kam bi lahko od&#353;li, so bile omejene: Zdru&#382;ene dr&#382;ave so &#353;e vedno uporabljale restriktivne priseljenske kvote, Britanci pa so omejevali priseljevanje v Palestino. Za velik del teh ljudi je zato vpra&#353;anje judovske dr&#382;ave dobilo zelo konkreten pomen: ne le, kje bodo Judje neko&#269; politi&#269;no varni, ampak kam lahko odidejo zdaj. Po ustanovitvi Izraela jih je precej&#353;en del od&#353;el tja, &#353;tevilni pre&#382;iveli pa so se vklju&#269;ili tudi v izraelsko vojsko v vojni leta 1948&#8211;49.</p><p>Palestinci so na isto zgodovinsko zaporedje gledali z druge strani: zlo&#269;in je zagre&#353;ila Evropa, posledice pa naj bi nosili oni. Tudi tega ob&#269;utka ni te&#382;ko razumeti.</p><h2><span>Leto 1948: vojna in nakba</span></h2><p>Generalna skup&#353;&#269;ina Zdru&#382;enih narodov je konec novembra 1947 s 33 glasovi za, 13 proti in 10 vzdr&#382;animi sprejela na&#269;rt delitve Palestine. Judovski dr&#382;avi je namenila pribli&#382;no 55 % ozemlja, skoraj polovico te povr&#353;ine pa je zavzemal redko poseljeni in prete&#382;no pu&#353;&#269;avski Negev. Judje so takrat predstavljali pribli&#382;no tretjino prebivalstva Palestine in imeli v lasti okoli 6&#8211;7 % zemlji&#353;&#269;. Vendar preostalega ozemlja ni mogo&#269;e preprosto ena&#269;iti z zasebno arabsko lastnino, saj so mandatne evidence precej&#353;en del zemlji&#353;&#269;, zlasti v Negevu, vodile v kategoriji javnih in drugih zemlji&#353;&#269;. Po ocenah Posebnega odbora OZN za Palestino (UNSCOP) bi v predvideni judovski dr&#382;avi &#382;ivelo 498.000 Judov in 407.000 Arabcev ter drugih stalno naseljenih prebivalcev, poleg njih pa &#353;e okoli 90.000 beduinov. Judovsko in arabsko prebivalstvo bi bilo tako &#353;tevil&#269;no skoraj izena&#269;eno. Sionisti&#269;no vodstvo je na&#269;rt sprejelo, arabsko pa ga je zavrnilo kot krivi&#269;nega.</p><p>Takoj zatem so izbruhnili spopadi, ki so prerasli v dr&#382;avljansko vojno med obema skupnostma. Maja 1948 so Britanci od&#353;li in David Ben Gurion je razglasil dr&#382;avo Izrael. Dan po razglasitvi so v nekdanjo mandatno Palestino vstopile vojske Egipta, Transjordanije, Sirije, Libanona in Iraka ter se spopadle z novo izraelsko dr&#382;avo<span>. Ko se je vojna kon&#269;ala, je Izrael nadzoroval ve&#269; ozemlja, kot mu ga je namenil na&#269;rt OZN, velika ve&#269;ina arabskega prebivalstva pa je z obmo&#269;ja nove dr&#382;ave pobegnila ali bila pregnana. Kako je do tega mno&#382;i&#269;nega razseljevanja pri&#353;lo in v kolik&#353;ni meri je bilo, &#269;e sploh, na&#269;rtovano, je eno najbolj spornih vpra&#353;anj te zgodovine, zato je koristno lo&#269;iti med dejstvi in njihovimi razlagami.</span></p><p><span>Okoli 700.000 Palestincev je postalo beguncev. Del jih je ostal na Zahodnem bregu in v Gazi, torej znotraj nekdanje mandatne Palestine, drugi so pobegnili v Libanon, Sirijo, Jordanijo in drugam. Ve&#269; sto palestinskih vasi je bilo izpraznjenih, &#353;tevilne so bile pozneje poru&#353;ene. Prihajalo je do prisilnih izgonov in pokolov, med najbolj znanimi je Deir Jasin aprila 1948. Po vojni Izrael beguncem ni dovolil vrnitve. Hkrati je bila vojna za judovsko prebivalstvo resni&#269;na vojna za pre&#382;ivetje. Izrael je izgubil okoli 5.700 ljudi, skoraj odstotek svojega takratnega judovskega prebivalstva, in napad sosednjih dr&#382;av ni bil izmi&#353;ljena gro&#382;nja.</span></p><p><span>Prav leto 1948 je od osemdesetih let v sredi&#353;&#269;u raziskav tako imenovanih izraelskih &#187;novih zgodovinarjev&#171;. Ko so se odprli izraelski dr&#382;avni in voja&#353;ki arhivi, so Benny Morris, Ilan Pappe in drugi za&#269;eli preverjati nekatere temeljne trditve uradne izraelske pripovedi o nastanku dr&#382;ave, zlasti o palestinskem begunstvu in ravnanju judovskih enot med vojno. Na podlagi arhivov so razkrili vrsto dejstev, ki jih uradna izraelska pripoved ni poudarjala, vendar iz njih niso izpeljali enakih sklepov.</span></p><p>Spor se zato ne vrti okoli vpra&#353;anja, ali je med vojno pri&#353;lo do mno&#382;i&#269;nega razseljevanja palestinskega prebivalstva. To je nesporno. Spor je v vpra&#353;anju, ali je bilo to razseljevanje posledica vnaprej na&#269;rtovane osrednje politike sionisti&#269;nega vodstva ali pa je nastalo iz kombinacije vojne, lokalnih voja&#353;kih odlo&#269;itev, neposrednih izgonov, strahu, razpada palestinske dru&#382;be in poznej&#353;e izraelske odlo&#269;itve, da beguncem prepre&#269;i vrnitev. <span>Na&#269;rt Dalet iz marca 1948 palestinsko zgodovinopisje pogosto bere kot krovni na&#269;rt za izgon. Benny Morris, ki je z arhivskim delom dokumentiral &#353;tevilne izgone, poboje in ru&#353;enje palestinskih vasi, tak&#353;no razlago kljub temu zavra&#269;a. Po njegovem je &#353;lo predvsem za voja&#353;ki na&#269;rt za zavarovanje obmo&#269;ij prihodnje dr&#382;ave pred pri&#269;akovano vojno, vendar je njegova izvedba v &#353;tevilnih krajih dejansko pomenila izgon prebivalcev, ru&#353;enje vasi in prepre&#269;evanje njihove vrnitve.</span></p><p><span>Morris zato pride do sklepa, ki ga je te&#382;ko spraviti v preprosto politi&#269;no geslo: splo&#353;na, uradno razgla&#353;ena politika izgona po njegovem ni obstajala, vendar so bili izgoni &#353;tevilni, odlo&#269;ilni meseci vojne pa so ustvarili razmere, ki bi jih danes lahko opisovali z izrazom etni&#269;no &#269;i&#353;&#269;enje. Kdor i&#353;&#269;e samo potrditev svojega &#382;e izdelanega mnenja, lahko iz tega izbere polovico. Ena stran poudari odsotnost splo&#353;nega ukaza za izgon, druga dejanske izgone in uni&#269;enje palestinske dru&#382;be. Oboje je del istega zgodovinskega gradiva.</span></p><p><span>Ilan Pappe, prav tako predstavnik generacije izraelskih &#187;novih zgodovinarjev&#171;, isto obdobje bere bistveno druga&#269;e. Zanj zaporedje voja&#353;kih na&#269;rtov, lokalnih izgonov in sistemati&#269;nega prepre&#269;evanja vrnitve ka&#382;e na na&#269;rtovano etni&#269;no &#269;i&#353;&#269;enje. Svojo knjigo je zato naslovil </span><em><span>Etni&#269;no &#269;i&#353;&#269;enje Palestine</span></em><span>. Dva zgodovinarja z dostopom do velikega dela istega arhivskega gradiva lahko tako napi&#353;eta dve zelo razli&#269;ni zgodbi. Razlika med njima ni v tem, da eden pozna dejstva in drugi ne. Razlikujeta se v tem, kako posamezna dejstva pove&#382;eta v vzro&#269;no celoto in kak&#353;no stopnjo namena zahtevata, preden nek proces poimenujeta kot na&#269;rtovano politiko.</span></p><p><span>Leto 1948 ima &#353;e eno posledico, ki v evropskih razpravah pogosto ostane v ozadju. V naslednjih letih so se hitro praznile tudi stoletja stare judovske skupnosti v Iraku, Jemnu, Egiptu, Libiji, Maroku in drugih arabskih oziroma muslimanskih dr&#382;avah. Okoli&#353;&#269;ine niso bile povsod enake: ponekod je &#353;lo za neposredno preganjanje in odvzem premo&#382;enja, drugod za strah pred vse bolj sovra&#382;nim okoljem, politi&#269;ni pritisk ali organizirano izseljevanje v novo judovsko dr&#382;avo. Izrael je samo med letoma 1948 in 1951 sprejel pribli&#382;no 700.000 judovskih priseljencev iz Evrope, Bli&#382;njega vzhoda in severne Afrike, ve&#269;, kot je ob ustanovitvi dr&#382;ave &#353;telo njegovo judovsko prebivalstvo. Palestinska nakba in izginotje starih judovskih skupnosti iz velikega dela arabskega sveta nista enak dogodek in nimata enakega vzroka, skupaj pa ka&#382;eta, kako temeljito je konflikt v nekaj letih preoblikoval demografski zemljevid Bli&#382;njega vzhoda.</span></p><h2><span>Isti arhiv, dve zgodbi</span></h2><p><span>Na tem mestu se je smiselno ustaviti in pogledati, kako je mogo&#269;e iz istega stoletja sestaviti dve zelo razli&#269;ni zgodbi, ki izhajata iz velikega dela istega zgodovinskega gradiva, vendar se med seboj skoraj ne prepoznata. Ra&#353;id Halidi in Benny Morris sta uveljavljena zgodovinarja, ki isto stoletje razlagata zelo razli&#269;no. Oba delata z zgodovinskimi dokumenti, oba objavljata pri uglednih zalo&#382;bah in oba sta bila dele&#382;na ostrih napadov tudi z lastne politi&#269;ne strani. Halidi stoletje bere predvsem kot kolonialni spopad, v katerem je organizirano gibanje, podprto najprej z evropskim imperijem in pozneje z dr&#382;avno mo&#269;jo, postopoma prevzelo nadzor nad de&#382;elo, v kateri je &#382;e &#382;ivelo domorodno arabsko prebivalstvo. Morris isto obdobje bere predvsem kot tragi&#269;en spopad dveh nacionalnih gibanj, ki sta hoteli isto ozemlje in sta v razli&#269;nih trenutkih obe dopu&#353;&#269;ali tudi odstranitev drugega. Zmagalo je gibanje, ki je bilo bolje organizirano, voja&#353;ko uspe&#353;nej&#353;e in ga je po evropskem uni&#269;enju Judov gnal tudi izjemno mo&#269;an ob&#269;utek eksisten&#269;ne nuje.</span></p><p><span>Zanimivo pri njunem razhajanju ni samo, da dogodke moralno ocenjujeta druga&#269;e. Razlikujeta se &#382;e prej, pri najmanj treh odlo&#269;itvah, ki jih mora sprejeti vsak, ki pripoveduje zgodovino. Prva je za&#269;etno leto. &#268;e zgodbo za&#269;nemo leta 1881 ali 1897, dobimo pripoved o evropskem nacionalnem gibanju, ki se za&#269;ne naseljevati v &#382;e naseljeni de&#382;eli. &#268;e jo za&#269;nemo leta 1917, dobimo pripoved o imperialni obljubi. &#268;e jo za&#269;nemo maja 1948, dobimo zgodbo novoustanovljene dr&#382;ave, ki jo napadejo sosednje vojske. &#268;e jo za&#269;nemo leta 1967, dobimo zgodbo okupacije. &#268;e jo za&#269;nemo z napadom leta 1973 ali s 7. oktobrom 2023, dobimo zgodbo napada. Vsa ta izhodi&#353;&#269;a so dejanska, nobeno pa ni nevtralno. Izbira prvega prizora &#382;e vpliva na to, kdo se bralcu poka&#382;e kot tisti, ki izziva, in kdo kot tisti, ki se odziva.</span></p><p><span>Druga odlo&#269;itev je enota, ki jo opazujemo. &#268;e opazujemo judovsko ljudstvo skozi &#269;as, je v ospredju vpra&#353;anje, kako lahko po stoletjih diskriminacije, pogromov in nazadnje holokavsta zagotovi politi&#269;no varnost. &#268;e pa opazujemo prebivalstvo nekega ozemlja, pride v ospredje drugo vpra&#353;anje: katere pravice imajo ljudje, ki tam &#382;ivijo, in kdo sme odlo&#269;ati o njihovi politi&#269;ni prihodnosti.</span></p><p><span>Tretja odlo&#269;itev je beseda. Nakba, terorizem, samoobramba, okupacija, apartheid, genocid, etni&#269;no &#269;i&#353;&#269;enje. Nekateri od teh izrazov imajo natan&#269;en pravni pomen, drugi zgodovinskega, vsi pa imajo tudi politi&#269;no uporabo. V tako odmevnem sporu se zato razprava pogosto preseli z obravnave dogodkov na analizo besed. Namesto vpra&#353;anja, kaj se je zgodilo, za&#269;nemo razpravljati, kateri izraz sme biti uporabljen in kdo z njegovo uporabo pripada kateremu taboru. Tu je mogo&#269;e uporabiti preprosto merilo: &#269;e v nekem besedilu ni mogo&#269;e najti niti enega pomembnega dejstva, ki bi bilo neprijetno za stran, ki ji je avtor naklonjen, zelo verjetno ne beremo zgodovine, ampak zagovor ene strani.</span></p><h2><span>Ko se je narava spora spremenila</span></h2><p>Leta 1956 je po Naserjevi nacionalizaciji Sue&#353;kega prekopa Izrael v tajnem dogovoru z Veliko Britanijo in Francijo napadel Egipt ter zasedel Sinaj in Gazo. Med izraelskimi cilji sta bila odprava egiptovske zapore Tiranskega preliva in prepre&#269;evanje napadov fedajinov z obmo&#269;ja Gaze, Britanija in Francija pa sta &#382;eleli ponovno prevzeti nadzor nad Sue&#353;kim prekopom. Pod mednarodnim pritiskom so se napadalci umaknili, na Sinaju in ob Gazi pa so bile name&#353;&#269;ene mirovne sile OZN.</p><p><span>Spomladi 1967 je Sovjetska zveza Egiptu sporo&#269;ila, da Izrael kopi&#269;i vojsko ob sirski meji. Informacija je bila napa&#269;na, vendar je egiptovski predsednik Gamal Abdel Naser na Sinaj poslal vojsko, zahteval odhod mirovnih sil Zdru&#382;enih narodov in zaprl Tiranski preliv za izraelsko ladjevje. Jordanija se je tik pred vojno povezala z Egiptom. V Izraelu so tri tedne pri&#269;akovanja do&#382;ivljali kot eksisten&#269;no krizo. Spomin na holokavst je bil star komaj dve desetletji, arabska retorika o uni&#269;enju Izraela pa zelo resni&#269;na. Izraelsko vodstvo se je kljub temu ve&#269; tednov prepiralo, ali je preventivni napad nujen.</span></p><p><span>V za&#269;etku junija je Izrael napadel prvi in v nekaj urah uni&#269;il ve&#269;ino egiptovskega letalstva. V &#353;estih dneh je porazil Egipt, Jordanijo in Sirijo ter zasedel Sinaj, Gazo, Zahodni breg, vzhodni Jeruzalem in Golansko planoto. Izraelska pripoved vojno razume predvsem kot preventivni udarec dr&#382;ave, ki je bila obdana z vojskami in se je upravi&#269;eno bala napada. Ilan Pappe in nekateri drugi zgodovinarji poudarjajo, da so v delu izraelskega politi&#269;nega in voja&#353;kega vodstva &#382;e prej obstajale &#382;elje po prevzemu Zahodnega brega ter da zato ozemeljske pridobitve iz leta 1967 niso bile zgolj nepri&#269;akovana posledica obrambne vojne.</span></p><p>Za razumevanje tega dogajanja je posebej uporaben Michael Oren, izraelsko-ameri&#353;ki zgodovinar in avtor ene najpodrobnej&#353;ih voja&#353;ko-diplomatskih zgodovin &#353;estdnevne vojne. Njegovo gradivo poka&#382;e, da je bilo tritedensko obdobje napetega &#269;akanja pred vojno, ki so ga Izraelci pozneje poimenovali <em>ha-hamtana</em>, resni&#269;no obdobje strahu, ne zgolj propagandna priprava na napad. Izraelsko voja&#353;ko vodstvo je arabsko kopi&#269;enje sil dojemalo kot resno gro&#382;njo, prvotni izraelski na&#269;rt pa je bil zami&#353;ljen kot omejena operacija proti egiptovskemu letalstvu in obrambnim polo&#382;ajem na Sinaju, ne kot na&#269;rt za zavzetje Zahodnega brega, vzhodnega Jeruzalema in Golana. Hkrati Oren poka&#382;e, da izraelsko vodstvo glede nadaljnjega poteka vojne in osvojenih ozemelj ni bilo enotno ter da so nekateri njegovi &#269;lani v nepri&#269;akovanem voja&#353;kem uspehu videli tudi zgodovinsko prilo&#382;nost. Prav zato njegovo delo dobro dopolnjuje Pappejevo razlago: ka&#382;e, da so ozemeljske ambicije v delu izraelskega vodstva obstajale, ne podpira pa teze, da je bila vojna preprosto izvedba vnaprej pripravljenega na&#269;rta za &#353;iritev.</p><p>Kaj storiti z osvojenimi ozemlji, sprva ni bilo jasno niti Izraelcem samim. &#381;e devet dni po koncu vojne je izraelska vlada v tajnem sklepu izrazila pripravljenost skleniti mir z Egiptom in Sirijo na podlagi predvojnih mednarodnih meja, kar je pomenilo vrnitev Sinaja in Golanske planote v zameno za mirovni pogodbi; glede Zahodnega brega in Gaze podobnega sklepa ni sprejela. Septembra je Arabska liga v Kartumu sprejela znamenito deklaracijo treh ne &#8211; ne miru z Izraelom, ne njegovega priznanja, ne pogajanj z njim &#8211;, izraelska vlada pa je oktobra svoj junijski sklep razveljavila. Hkrati je zmaga med delom verskih sionistov dobila mesijanski pomen, iz tega okolja pa je po jomkipurski vojni zraslo gibanje Gu&#353; Emunim, ki je postalo eden glavnih nosilcev naseljevanja Zahodnega brega. Naselja sicer niso bila zgolj verski projekt, saj so jih iz strate&#353;kih in varnostnih razlogov ustanavljale tudi laburisti&#269;ne vlade. Po letu 1967 so tako v izraelski politiki hkrati obstajale razli&#269;ne predstave o prihodnosti osvojenih ozemelj: pogajalska, ki je v njih videla predvsem sredstvo za dosego miru, ter strate&#353;ka in versko-mesijanska, ki sta iz razli&#269;nih razlogov zagovarjali ohranitev vsaj dela teh ozemelj pod izraelskim nadzorom.</p><p>Ne glede na razli&#269;ne predstave o prihodnosti osvojenih ozemelj je vojna leta 1967 temeljito spremenila naravo konflikta. Do tedaj je bil ta predvsem spopad Izraela z arabskimi dr&#382;avami, palestinsko vpra&#353;anje pa se je v veliki meri obravnavalo kot vpra&#353;anje beguncev, o katerih so odlo&#269;ale arabske dr&#382;ave in mednarodna diplomacija. Po vojni je Izrael za&#269;el neposredno upravljati Zahodni breg, Gazo in vzhodni Jeruzalem z obse&#382;nim palestinskim prebivalstvom, ki v veliki ve&#269;ini ni dobilo ne lastne dr&#382;ave ne izraelskega dr&#382;avljanstva. Kar je bilo sprva lahko razumljeno kot za&#269;asna posledica vojne ali pogajalski polo&#382;aj, se je postopoma spremenilo v dolgotrajno okupacijo. Na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu so za&#269;ela nastajati izraelska naselja, ki so se v naslednjih desetletjih raz&#353;irila v obse&#382;en sistem mest, cest in infrastrukture.</p><p><span>Resolucija Varnostnega sveta OZN 242 iz novembra 1967 je postavila formulo, pozneje povzeto kot &#187;zemlja za mir&#171;. Njeno angle&#353;ko besedilo namenoma ni povsem dolo&#269;ilo obsega izraelskega umika, kar je omogo&#269;ilo razli&#269;ne razlage in desetletja diplomatskih sporov. Glede pravnega statusa naselij je mednarodni polo&#382;aj danes precej manj dvoumen. Izrael je dolgo zagovarjal razlago, da Zahodnega brega ni mogo&#269;e obravnavati kot obi&#269;ajno zasedeno ozemlje, ker pred letom 1967 ni pripadal mednarodno priznani palestinski dr&#382;avi. Ve&#269;ina mednarodnopravnih institucij je to razlago zavra&#269;ala, Meddr&#382;avno sodi&#353;&#269;e pa je leta 2024 v svetovalnem mnenju presodilo, da so izraelska naselitvena politika in drugi ukrepi v nasprotju z mednarodnim pravom ter da mora Izrael svojo nezakonito prisotnost na okupiranem palestinskem ozemlju &#269;im prej kon&#269;ati. Izrael tak&#353;no pravno presojo zavra&#269;a.</span></p><p><span>Poseben problem je Jeruzalem. Izrael je vzhodni del mesta priklju&#269;il in Jeruzalem razglasil za svojo zdru&#382;eno prestolnico, &#269;esar ve&#269;ina mednarodne skupnosti ne priznava. Na manj kot kvadratnem kilometru starega mesta se pri tem prekrivajo kraji izjemnega pomena za tri vere. Zahodni zid je del podpornega zidu plo&#353;&#269;adi, na kateri sta neko&#269; stala judovska templja; Tempeljski gri&#269; je najsvetej&#353;i kraj judovstva. Na isti plo&#353;&#269;adi stojita Kupola na skali in mo&#353;eja Al Aksa, zaradi katerih je Jeruzalem tretje najsvetej&#353;e mesto islama, nekaj sto metrov stran pa bazilika Bo&#382;jega groba, eden najpomembnej&#353;ih krajev kr&#353;&#269;anstva. Politi&#269;ni nadzor nad Jeruzalemom zato ni samo vpra&#353;anje &#269;rte na zemljevidu. Kompromis, ki je pri navadni meji lahko geometrijski, tu pose&#382;e tudi v zgodovinski spomin, versko avtoriteto in simbolni status.</span></p><p><span>Leta 1973 sta Egipt in Sirija na judovski praznik jom kipur napadla izraelske polo&#382;aje na Sinaju in Golanski planoti. Izrael je bil presene&#269;en in je v prvih dneh utrpel hude izgube, nato pa po mobilizaciji rezervistov in ob vse obse&#382;nej&#353;i ameri&#353;ki dobavi oro&#382;ja prevzel voja&#353;ko pobudo. Varnostni svet OZN je 22. oktobra zahteval prekinitev ognja, spopadi pa so se povsem umirili &#353;ele v naslednjih dneh. Izrael je vojno voja&#353;ko pre&#382;ivel, vendar je izgubil ob&#269;utek nepremagljivosti. Egipt pa je kljub velikim izgubam dosegel pomemben politi&#269;ni cilj: pokazal je, da status quo po letu 1967 ni trajen. Predsednik Anvar Sadat je nekaj let pozneje od&#353;el v Jeruzalem, nato pa z izraelskim premierjem Menahemom Beginom dosegel dogovor, ki je privedel do prve mirovne pogodbe med Izraelom in arabsko dr&#382;avo. Palestinsko vpra&#353;anje pri tem ni bilo re&#353;eno.</span></p><h2><span>Ko so Palestinci znova postali glavni akterji</span></h2><p><span>Decembra 1987 je v Gazi in na Zahodnem bregu izbruhnila prva intifada. Povod je bila prometna nesre&#269;a, v kateri je izraelski tovornjak ubil &#353;tiri palestinske delavce, vzrok pa dvajset let &#382;ivljenja pod okupacijo. Najbolj prepoznavna sredstva upora so bili kamni, gore&#269;e gume, demonstracije, bojkoti in splo&#353;ne stavke; oboro&#382;eno nasilje je bilo v primerjavi s poznej&#353;o drugo intifado precej manj izrazito. Podoba palestinskih mladostnikov, ki me&#269;ejo kamne na izraelske vojake, je pred televizijskimi kamerami obrnila staro predstavo o majhnem Izraelu, ki se brani pred mnogo ve&#269;jim arabskim svetom.</span></p><p><span>V istem obdobju je nastal Hamas, palestinska veja Muslimanske bratov&#353;&#269;ine pod vodstvom &#353;ejka Ahmeda Jasina. Medtem ko je PLO ostajal predvsem sekularno nacionalisti&#269;no gibanje, je Hamas odpor utemeljil tudi versko in za&#269;el tekmovati z Arafatovim vodstvom za politi&#269;no podporo Palestincev. Ta razdelitev bo pozneje odlo&#269;ilno vplivala na usodo Gaze.</span></p><h2><span>Kako je propadel mirovni proces</span></h2><p><span>Septembra 1993 sta si Jicak Rabin in Jaser Arafat na vrtu Bele hi&#353;e segla v roke. Dogovor iz Osla je bil videti kot za&#269;etek konca konflikta, vendar ni bil mirovni sporazum, ampak dogovor o postopku. PLO je priznal Izrael, Izrael pa PLO kot predstavnika Palestincev. V Gazi in na Zahodnem bregu se je za&#269;ela vzpostavljati palestinska samouprava, najte&#382;ja vpra&#353;anja &#8211; meje, Jeruzalem, begunci in izraelska naselja &#8211; pa so bila odlo&#382;ena na poznej&#353;a pogajanja o kon&#269;nem statusu.</span></p><p><span>Oslo 2 je Zahodni breg razdelil na obmo&#269;ja A, B in C z razli&#269;nimi stopnjami palestinskega in izraelskega nadzora. Ureditev je bila mi&#353;ljena kot prehodna in naj bi trajala pet let. Njena za&#269;asnost je postala ena njenih najve&#269;jih slabosti: vsaka stran se je za&#269;ela bati, da bo tisto, kar je bilo na terenu za&#269;asno, postalo dokon&#269;no. &#268;as je delal proti sporazumu. Novembra 1995 je izraelski skrajne&#382; umoril Rabina. Palestinski napadi na izraelske civiliste so v Izraelu spodkopavali zaupanje v mirovni proces, nadaljnja &#353;iritev izraelskih naselij pa je med Palestinci ustvarjala nasproten vtis: da se med pogajanji ozemlje, o katerem naj bi se neko&#269; pogajali, &#353;e naprej spreminja.</span></p><p><span>Poleti 2000 je ameri&#353;ki predsednik Bill Clinton v Camp Davidu zbral izraelskega premierja Ehuda Baraka in Arafata v poskusu, da bi dosegli kon&#269;ni dogovor. Pogajanja so propadla, nekaj tednov pozneje pa se je za&#269;ela druga intifada, bistveno bolj oboro&#382;ena in krvava od prve. Tudi pri vpra&#353;anju, kdo je bil kriv za neuspeh Camp Davida, sta se hitro oblikovali dve skoraj nezdru&#382;ljivi razlagi. Barakovi zagovorniki so trdili, da je Arafat zavrnil zgodovinsko ponudbo. Palestinska stran je odgovarjala, da ponudba ni zagotavljala resni&#269;no suverene in povezane dr&#382;ave. Nekateri ameri&#353;ki pogajalci so odgovornost pripisovali predvsem Arafatu, drugi so pozneje poudarjali napake obeh strani.</span></p><p><span>James Gelvin ponuja zanimivej&#353;o, bolj strukturno razlago. Barak je potreboval hiter kon&#269;ni dogovor, ker je doma izgubljal politi&#269;no podporo, Arafat pa si je te&#382;ko privo&#353;&#269;il, da bi v enem samem sporazumu dokon&#269;no opustil ve&#269; desetletij stare zahteve glede beguncev, Jeruzalema in ozemlja. Oba sta bila omejena z dru&#382;bo, ki naj bi jo zastopala. Pogajalci so se januarja 2001 v Tabi &#353;e enkrat sestali in po ocenah &#353;tevilnih udele&#382;encev pri&#353;li bli&#382;e kompromisu kot kdaj prej, vendar so izraelske volitve proces prekinile. Tudi poznej&#353;i poskusi, med njimi Olmertova ponudba Mahmudu Abasu leta 2008, niso pripeljali do sporazuma.</span></p><p><span>Pomembnej&#353;i od posameznega neuspeha je mehanizem, ki se je pri tem ponavljal. Vsak propad pogajanj je na obeh straneh okrepil tiste, ki so &#382;e prej trdili, da pogajanja nimajo smisla, in oslabil tiste, ki so nanje stavili svoj politi&#269;ni obstoj. Po drugi intifadi je velik del izraelske javnosti sklenil, da na palestinski strani ni partnerja. Velik del Palestincev je pri&#353;el do nasprotnega sklepa: da pogajanja ne prinesejo dr&#382;ave, naselja pa se medtem &#353;irijo. Izrael je leta 2005 enostransko odstranil naselja in stalno voja&#353;ko prisotnost iz notranjosti Gaze, naslednje leto je na palestinskih parlamentarnih volitvah zmagal Hamas, leta 2007 pa po oboro&#382;enem spopadu s Fatahom prevzel nadzor nad Gazo. Izrael je obmo&#269;je podvrgel strogi blokadi, Egipt pa prav tako mo&#269;no omejil prehod &#269;ez svojo mejo. Palestinska politika se je razcepila na Fatahovo oblast na Zahodnem bregu in Hamasovo v Gazi. Vsak naslednji korak je bil razlo&#382;en kot odgovor na prej&#353;njega in je hkrati zmanj&#353;al prostor za prihodnji kompromis.</span></p><h2><span>Ko je konflikt postal tudi vojna podob</span></h2><p><span>Napad Hamasa in drugih palestinskih oboro&#382;enih skupin 7. oktobra 2023 je bil brez primere v zgodovini Izraela. Borci so prebili mejne ovire in napadli voja&#353;ke polo&#382;aje, kibuce, mesta in glasbeni festival Nova, medtem ko je bilo proti Izraelu izstreljenih na tiso&#269;e raket. V enem dnevu je bilo ubitih pribli&#382;no 1.200 ljudi, ve&#269;inoma civilistov, 251 pa so napadalci odpeljali v Gazo kot talce. Za izraelsko dru&#382;bo je bil &#353;ok toliko ve&#269;ji, ker dr&#382;ava, zgrajena tudi na obljubi, da Judje nikoli ve&#269; ne bodo tako neza&#353;&#269;iteni, svojim prebivalcem prav na meji z Gazo ni mogla zagotoviti niti najosnovnej&#353;e varnosti.</span></p><p><span>Izrael je odgovoril z eno najobse&#382;nej&#353;ih voja&#353;kih operacij v svoji zgodovini. Cilja sta bila uni&#269;enje voja&#353;kih in politi&#269;nih zmogljivosti Hamasa ter vrnitev talcev. Sledila sta skoraj dve leti bombardiranja in kopenskih operacij, ki so velik del Gaze spremenile v ru&#353;evine in ve&#269;ino prebivalstva ve&#269;krat prisilile k begu. Koliko ljudi je bilo ubitih, je &#382;e samo po sebi postalo predmet politi&#269;nega spora. Ministrstvo za zdravje v Gazi je objavljalo sprotne sezname umrlih, Izrael in njegovi zagovorniki pa so opozarjali, da institucijo upravlja Hamas.</span></p><p><span>Populacijska raziskava, objavljena leta 2026 v reviji </span><em><span>The Lancet Global Health</span></em><span>, je ocenila, da je bilo &#382;e med 7. oktobrom 2023 in za&#269;etkom januarja 2025 nasilno ubitih okoli 75.000 prebivalcev Gaze; zaradi statisti&#269;ne negotovosti je mo&#382;na dejanska vrednost med 64.000 in 87.000. Ve&#269; kot polovico ocenjenih nasilnih smrti so predstavljali otroci, &#382;enske in starej&#353;i. Ocena je bila pozneje dele&#382;na metodolo&#353;ke kritike zaradi vpra&#353;anja reprezentativnosti vzorca, avtorji raziskave pa so odgovorili, da tudi ob izlo&#269;itvi najbolj odstopajo&#269;ih anketnih ekip njihovi glavni sklepi ostajajo nespremenjeni. Poleti 2025 je mednarodni sistem za ocenjevanje prehranske varnosti IPC v delu Gaze potrdil lakoto. Oktobra istega leta je po ameri&#353;kem posredovanju za&#269;el veljati sporazum o prekinitvi ognja, ki je ustavil glavno fazo vojne, ne pa vsega nasilja.</span></p><p><span>Tudi vpra&#353;anje, kako poimenovati izraelsko ravnanje v Gazi, je postalo del konflikta. Ju&#382;na Afrika je Izrael pred Meddr&#382;avnim sodi&#353;&#269;em obto&#382;ila kr&#353;itve Konvencije o prepre&#269;evanju in kaznovanju zlo&#269;ina genocida. Sodi&#353;&#269;e o vsebini obto&#382;be &#353;e ni dokon&#269;no razsodilo, je pa leta 2024 odredilo ve&#269; za&#269;asnih ukrepov za za&#353;&#269;ito pravic Palestincev po konvenciji. Mednarodno kazensko sodi&#353;&#269;e je istega leta izdalo nalog za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in takratnega obrambnega ministra Joava Galanta zaradi suma vojnih zlo&#269;inov in zlo&#269;inov proti &#269;love&#269;nosti. Amnesty International je leta 2024 izraelsko ravnanje v Gazi ozna&#269;il za genocid, do enakega sklepa pa je leta 2025 pri&#353;la tudi neodvisna preiskovalna komisija OZN. Izrael te ugotovitve kategori&#269;no zavra&#269;a in vztraja, da vodi vojno proti Hamasu v samoobrambi po napadu 7. oktobra.</span></p><p><span>Razlikovanje med temi pravnimi in politi&#269;nimi ravnmi je pomembno. V javnih razpravah se beseda genocid pogosto uporablja tudi kot najmo&#269;nej&#353;a moralna oznaka za mno&#382;i&#269;no nasilje. V mednarodnem pravu pa ima o&#382;ji pomen: zahteva dokaz dejanj, kot so ubijanje pripadnikov skupine, povzro&#269;anje hudih telesnih ali du&#353;evnih po&#353;kodb ali ustvarjanje &#382;ivljenjskih razmer, ki vodijo v njeno fizi&#269;no uni&#269;enje, ter poseben namen, da se narodna, etni&#269;na, rasna ali verska skupina v celoti ali delno uni&#269;i kot taka. Zato je smiselno razlikovati med opisom dogodkov, strokovnimi in institucionalnimi presojami ter dokon&#269;no sodno odlo&#269;itvijo.</span></p><h2><span>Ve&#269; informacij, manj razumevanja</span></h2><p><span>Prav obdobje po 7. oktobru poka&#382;e &#353;e nekaj drugega: zakaj imamo danes o izraelsko-palestinskem konfliktu ve&#269; informacij kot kadar koli prej in ga kljub temu razumemo zelo slabo. Nikoli prej ni bilo na voljo toliko posnetkov, pri&#269;evanj in dokumentov. Velik del jih pride neposredno do nas prek dru&#382;benih medijev, brez posredovanja urednikov. Posamezni posnetek je lahko popolnoma resni&#269;en, pa vendar se iz izbora resni&#269;nih posnetkov lahko sestavita dve skoraj nezdru&#382;ljivi podobi iste vojne, ne da bi bilo treba karkoli ponarediti.</span></p><p><span>Algoritem del izbire opravi namesto nas. Ponuja nam ve&#269; tistega, ob &#269;emer se ustavimo, kar nas razjezi ali potrdi na&#353;e prej&#353;nje prepri&#269;anje. &#268;ez &#269;as dobimo ob&#269;utek, da smo videli vse dokaze, &#269;eprav smo v resnici videli predvsem tisti njihov del, ki se ujema s tem, kar smo &#382;e domnevali. Koli&#269;ina informacij je narasla, gotovost ljudi &#353;e bolj, razumevanje pa se gradi precej po&#269;asneje. To ne pomeni, da sta obe strani vedno enako odgovorni ali da imajo vse razlage enako te&#382;o. &#268;e dejstva v konkretnem primeru govorijo jasneje v prid eni razlagi, jih ni treba umetno uravnote&#382;evati. Pomeni le, da na&#353;a prepri&#269;anja o konfliktu pogosto niso odvisna samo od tega, koliko o njem vemo, ampak tudi od vrednot in skupin, s katerimi se poistovetimo.</span></p><p><span>V Sloveniji je ta mehanizem &#353;e posebej dobro viden, ker konflikt ve&#269;ine ljudi ne zadeva neposredno. Zato se zlahka spremeni v povr&#353;ino, na katero preslikamo doma&#269;e politi&#269;ne delitve. Kdor se &#382;e sicer vidi na strani zatiranih proti mo&#269;nim, tu hitro prepozna svojo stran. Kdor se vidi na strani reda proti kaosu, svojo. Stali&#353;&#269;e je pogosto oblikovano, &#353;e preden se &#269;lovek za&#269;ne resneje ukvarjati z zgodovino, zato ga nova informacija tako te&#382;ko premakne.</span></p><p><span>Jusuf Dija je Herzlu leta 1899 o&#269;ital, da o de&#382;eli, o kateri pi&#353;e, ne ve dovolj. Herzl mu je odgovoril, ne da bi zares odgovoril na njegovo glavno vpra&#353;anje. Ve&#269; kot stoletje pozneje imamo na voljo obe pismi, dnevnike, arhive in posledice odlo&#269;itev, ki jih njuna avtorja &#353;e nista mogla poznati. Imamo torej bistveno ve&#269; informacij &#8211; in zato tudi manj razlogov, da bi konflikt razumeli samo skozi eno pripoved.</span></p><h2><span>Literatura</span></h2><ul><li><p><span>Ian Black, </span><em><span>Enemies and Neighbours: Arabs and Jews in Palestine and Israel, 1917&#8211;2017</span></em><span> (Allen Lane, 2017)</span></p></li><li><p><span>James L. Gelvin, </span><em><span>The Israel-Palestine Conflict: A History</span></em><span>, 4. izdaja (Cambridge University Press, 2021)</span></p></li><li><p><span>Rashid Khalidi, </span><em><span>The Hundred Years&#8217; War on Palestine: A History of Settler Colonialism and Resistance, 1917&#8211;2017</span></em><span> (Metropolitan Books, 2020)</span></p></li><li><p><span>Benny Morris, </span><em><span>1948: A History of the First Arab-Israeli War</span></em><span> (Yale University Press, 2008)</span></p></li><li><p><span>Michael B. Oren, </span><em><span>Six Days of War: June 1967 and the Making of the Modern Middle East</span></em><span> (Oxford University Press, 2002)</span></p></li><li><p>Ilan Papp&#233;, <em>A History of Modern Palestine: One Land, Two Peoples</em>, 3. izdaja (Cambridge University Press, 2022); slov. prev. <em>Zgodovina moderne Palestine</em>, prev. Irena Trenc-Frelih (Cankarjeva zalo&#382;ba, 2025)</p></li><li><p>Ilan Papp&#233;, <em>The Ethnic Cleansing of Palestine</em> (Oneworld Publications, 2006); slov. prev. <em>Etni&#269;no &#269;i&#353;&#269;enje Palestine, 1948</em>, prev. Andrej Pozni&#269; (Ciceron, 2025)</p></li></ul><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p><p></p>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Negotovost ni nevednost]]></title><description><![CDATA[Dobra znanost se ne odlikuje po odsotnosti negotovosti, ampak po tem, kako natan&#269;no jo zna opredeliti in kako jasno izraziti.]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/negotovost-ni-nevednost</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/negotovost-ni-nevednost</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Sat, 05 Sep 2026 06:33:45 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!0YpJ!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F3f66aba1-69f7-4df8-95a5-750f93534269_1344x896.jpeg" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!0YpJ!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F3f66aba1-69f7-4df8-95a5-750f93534269_1344x896.jpeg" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!0YpJ!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F3f66aba1-69f7-4df8-95a5-750f93534269_1344x896.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!0YpJ!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F3f66aba1-69f7-4df8-95a5-750f93534269_1344x896.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!0YpJ!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F3f66aba1-69f7-4df8-95a5-750f93534269_1344x896.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!0YpJ!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F3f66aba1-69f7-4df8-95a5-750f93534269_1344x896.jpeg 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!0YpJ!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F3f66aba1-69f7-4df8-95a5-750f93534269_1344x896.jpeg" width="1344" height="896" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/3f66aba1-69f7-4df8-95a5-750f93534269_1344x896.jpeg&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:896,&quot;width&quot;:1344,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:560490,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/jpeg&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/i/214262149?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F3f66aba1-69f7-4df8-95a5-750f93534269_1344x896.jpeg&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!0YpJ!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F3f66aba1-69f7-4df8-95a5-750f93534269_1344x896.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!0YpJ!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F3f66aba1-69f7-4df8-95a5-750f93534269_1344x896.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!0YpJ!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F3f66aba1-69f7-4df8-95a5-750f93534269_1344x896.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!0YpJ!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F3f66aba1-69f7-4df8-95a5-750f93534269_1344x896.jpeg 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>Je danes vro&#269;e? Na prvi pogled je odgovor preprost. Pogledamo na termometer, ki poka&#382;e 31 stopinj Celzija. Toda ta &#353;tevilka sama po sebi ne pove veliko. Je tak&#353;na temperatura za ta kraj in ta &#269;as leta obi&#269;ajna? Se podobni dnevi pojavljajo vsako poletje ali je nekaj, kar je bilo pred desetletji redkost, postalo zdaj precej bolj pogosto?</p><p>Prav tak&#353;na vpra&#353;anja so v sredi&#353;&#269;u nove spletne strani <a href="https://podnebnik.org/">Podnebnik.org</a>, ki zna trenutno temperaturo postaviti v zgodovinski kontekst. &#268;e, denimo, poka&#382;e, da je bila povpre&#269;na temperatura v Ljubljani v zadnjih 24 urah med najvi&#353;jimi petimi odstotki primerljivih dni od leta 1950, dobimo informacijo, ki je sam pogled na termometer ne more dati. Poleg tega, koliko je vro&#269;e, izvemo tudi, kako nenavadna je izmerjena temperatura.</p><p>Osnovni prikaz temelji na podatkih merilnih postaj Arso, podrobnej&#353;i del Podnebnika pa analizo raz&#353;iri na 18 slovenskih lokacij, od Kopra do Kredarice, in ve&#269; podatkov, od temperature do padavin in su&#353;e. Za Ljubljano dolgoro&#269;ni izra&#269;un poka&#382;e jasno otoplitev. Posamezen vro&#269; dan sam po sebi &#353;e ne pove veliko o podnebnem trendu, ko pa sedanje razmere umestimo v desetletja podatkov, lahko vidimo, ali se je celotna porazdelitev temperatur s&#269;asoma premaknila.</p><p><span>Podnebnik je razvila skupnost Sledilnik, znana predvsem po projektu Covid-19 Sledilnik. Tokrat skupina prostovoljcev razli&#269;nih strok spremlja proces, ki poteka precej po&#269;asneje od &#353;irjenja virusa med pandemijo. Podnebne spremembe posku&#353;ajo prikazati skozi vremenske podatke iz krajev v na&#353;i okolici, ki jih poznamo in jih lahko neposredno ob&#269;utimo.</span></p><p>Poglobljene analize temeljijo na podatkih ERA5-Land Evropskega centra za srednjero&#269;ne vremenske napovedi. Gre za tako imenovano reanalizo, ra&#269;unalni&#353;ko rekonstrukcijo preteklega vremena, v kateri so meritve in satelitska opazovanja z meteorolo&#353;kih modelov zdru&#382;ene v prostorsko in &#269;asovno skladen niz podatkov.</p><p>Tak&#353;en pristop ima seveda tudi omejitve, ki jih Podnebnik podrobno pojasni. Nazoren primer je Kredarica, kjer meteorolo&#353;ka postaja le&#382;i na 2514 metrih, nadmorska vi&#353;ina ustrezne mre&#382;ne celice modela pa zna&#353;a le 1307 metrov. Zaradi te razlike je treba izra&#269;unano temperaturo popraviti za kar &#8722;7,85 stopinje Celzija. Na strani pojasnijo, kako so do popravka pri&#353;li in v katerih razmerah je lahko manj zanesljiv. Podobno previdno ravnajo pri statisti&#269;nih analizah: kadar podatki ne omogo&#269;ajo dovolj zanesljive ocene trenda, ga preprosto ne prika&#382;ejo.</p><p>Prav odlo&#269;itev, da negotovost jasno poka&#382;ejo, se dotakne enega klju&#269;nih nesporazumov v podnebni razpravi. V vsakdanjem govoru negotovost razumemo kot priznanje, da ne&#269;esa ne vemo. V znanosti pa je del samega opisa vednosti. Pove nam, kako natan&#269;na je neka ocena, katere vrednosti so glede na razpolo&#382;ljive dokaze bolj ali manj verjetne ter &#269;esa podatki &#353;e ne dovoljujejo zanesljivo trditi.</p><p>Eden najbolj znanih primerov je vpra&#353;anje, za koliko se dolgoro&#269;no segreje podnebje, &#269;e se koncentracija ogljikovega dioksida v ozra&#269;ju podvoji. Leta 1979 je skupina znanstvenikov ocenila, da je odgovor med 1,5 in 4,5 stopinje Celzija. Pribli&#382;no tak&#353;en razpon je veljal ve&#269; desetletij, kar so kritiki podnebne znanosti navajali kot dokaz, da stroka podnebnega sistema ne razume dobro in ne napreduje.</p><p>Toda dejstvo, da je razpon tako dolgo ostajal skoraj enak, ne pomeni, da se znanje ni pove&#269;evalo. Izbolj&#353;evali so se modeli in meritve, poglabljalo se je razumevanje podnebnih procesov, vse ve&#269; smo vedeli tudi o podnebju v daljni preteklosti. Eden najpomembnej&#353;ih virov negotovosti so ostajali oblaki, ki Zemljo glede na svojo vrsto in vi&#353;ino lahko bodisi hladijo bodisi segrevajo. </p><p>Kako se bodo ob segrevanju spreminjali, je te&#382;ko natan&#269;no zajeti v globalnih podnebnih modelih, saj &#353;tevilni procesi nastajanja oblakov potekajo na precej manj&#353;ih prostorskih skalah, kot jih modeli lahko neposredno prika&#382;ejo. Vse to dodatno znanje dolgo ni omogo&#269;ilo bistvenega zo&#382;enja kon&#269;nega intervala ocene, prav to &#353;ir&#353;o znanstveno negotovost pa so podjetja in interesne skupine fosilne industrije izkori&#353;&#269;ali za sejanje dvoma in odlaganje ukrepov.</p><p>Leta 2020 je velika mednarodna skupina raziskovalcev zdru&#382;ila tri ve&#269;inoma neodvisne vrste dokazov: razumevanje podnebnih procesov in povratnih zvez, izmerjeni zapis segrevanja v zadnjem stoletju in podatke o preteklih podnebjih planeta. Vsaka od teh poti sama zase dopu&#353;&#269;a &#353;irok razpon vrednosti, skupaj pa se medsebojno omejijo: skrajne vrednosti, ki jih dopu&#353;&#269;a ena vrsta dokazov, so te&#382;ko zdru&#382;ljive z drugima. Raziskovalci so tako ocenili, da obstaja pribli&#382;no 66-odstotna verjetnost, da bi podvojitev koncentracije ogljikovega dioksida dolgoro&#269;no podnebje segrela za 2,6 do 4,1 stopinje Celzija.</p><p>&#268;eprav &#382;e spodnji del tega razpona ka&#382;e na precej&#353;njo ob&#269;utljivost podnebja, je znanstvena negotovost dolgo slu&#382;ila kot argument, da je z ukrepi smiselno &#353;e po&#269;akati. Toda iz same negotovosti tak sklep ne sledi. Znanost pove, katere vrednosti so glede na razpolo&#382;ljive dokaze bolj ali manj verjetne in kje ostajajo nere&#353;ena vpra&#353;anja. Kaj bomo ob takem razponu mo&#382;nosti storili, pa je vpra&#353;anje tehtanja tveganj. Zahteva, da negotovosti pred ukrepanjem ne sme biti ve&#269;, ni znanstveno na&#269;elo, saj znanost popolne gotovosti praviloma sploh ne more ponuditi.</p><p>Tak&#353;na odprtost uporabniku omogo&#269;a, da ne vidi le kon&#269;ne &#353;tevilke, ampak tudi, kako je nastala in kako zanesljiva je. Prav to je morda najpomembnej&#353;a lekcija Podnebnika. Na vpra&#353;anje, ali je danes vro&#269;e, namre&#269; ni te&#382;ko odgovoriti. Te&#382;je in zanimiveje je ugotoviti, kako nenavadno je to, kar merimo, kako se je spreminjalo skozi &#269;as in s kolik&#353;no gotovostjo lahko iz podatkov sklepamo na prihodnost. Dobra znanost se ne odlikuje po odsotnosti negotovosti, ampak po tem, kako natan&#269;no jo zna opredeliti in kako jasno izraziti.</p><p><a href="https://www.delo.si/mnenja/kolumne/negotovost-ni-nevednost">https://www.delo.si/mnenja/kolumne/negotovost-ni-nevednost</a></p><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Kaj je ideologija?]]></title><description><![CDATA[Zgodovina pojma, ki se je iz vede o idejah razvil v na&#269;in razumevanja mo&#269;i, interesov in zmot]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/kaj-je-ideologija</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/kaj-je-ideologija</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Sun, 30 Aug 2026 12:50:23 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Q5dz!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Facb6b946-3910-470f-a3fb-70b8ba88717f_1672x941.jpeg" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Q5dz!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Facb6b946-3910-470f-a3fb-70b8ba88717f_1672x941.jpeg" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Q5dz!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Facb6b946-3910-470f-a3fb-70b8ba88717f_1672x941.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Q5dz!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Facb6b946-3910-470f-a3fb-70b8ba88717f_1672x941.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Q5dz!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Facb6b946-3910-470f-a3fb-70b8ba88717f_1672x941.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Q5dz!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Facb6b946-3910-470f-a3fb-70b8ba88717f_1672x941.jpeg 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Q5dz!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Facb6b946-3910-470f-a3fb-70b8ba88717f_1672x941.jpeg" width="1456" height="819" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/acb6b946-3910-470f-a3fb-70b8ba88717f_1672x941.jpeg&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:819,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:129190,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/jpeg&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/i/213378993?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Facb6b946-3910-470f-a3fb-70b8ba88717f_1672x941.jpeg&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Q5dz!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Facb6b946-3910-470f-a3fb-70b8ba88717f_1672x941.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Q5dz!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Facb6b946-3910-470f-a3fb-70b8ba88717f_1672x941.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Q5dz!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Facb6b946-3910-470f-a3fb-70b8ba88717f_1672x941.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Q5dz!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Facb6b946-3910-470f-a3fb-70b8ba88717f_1672x941.jpeg 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-GK1x3M" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-GK1x3M" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>Poleti 1794 je bil grof Antoine Destutt de Tracy &#382;e skoraj leto dni zaprt v pari&#353;kem zaporu Les Carmes, nekdanjem karmeli&#269;anskem samostanu, ki so ga revolucionarne oblasti spremenile v je&#269;o. Nekdanji polkovnik in poslanec v ustavodajni skup&#353;&#269;ini je bil obto&#382;en &#187;nezadostne dr&#382;avljanske vneme&#171; in politi&#269;ne nezanesljivosti zaradi svojega aristokratskega porekla. Njegovi poskusi, da bi dokazal svojo republikansko lojalnost, niso pomagali. Konec julija je pri&#269;akoval, da bo stopil pred revolucionarno sodi&#353;&#269;e, od tam pa bi ga zelo verjetno &#269;akala giljotina.</p><p>&#381;e pred zaporom se je umaknil iz politike in vojske ter se posvetil naravoslovju in filozofiji. Pozneje je zapisal, da ga je vse &#382;ivljenje mu&#269;ilo vpra&#353;anje, od kod izvira na&#353;e znanje in o &#269;em smo lahko zares prepri&#269;ani. Med jakobinskim terorjem se je zatekel k naravoslovju, ki mu je, kot se je spominjal, omogo&#269;ilo, da je vsaj za nekaj &#269;asa &#187;pozabil zgodovino ljudi&#171;. Lavoisierjev na&#269;in mi&#353;ljenja ga je pripeljal do Condillaca, v Les Carmes pa je prebral vsa njegova dela in se nato vrnil &#353;e k Locku. Skupaj so mu, kot se je pozneje spominjal, odprli o&#269;i: nenadoma je razumel, kaj pravzaprav i&#353;&#269;e.</p><p><span>23. </span>julija 1794, le nekaj dni pred pri&#269;akovanim sojenjem, je svoje ugotovitve strnil v kratek, skoraj algebrai&#269;no urejen povzetek glavnih resnic. Ambicija tega spisa je bila osupljiva. Iz pravilne analize &#269;love&#353;kega mi&#353;ljenja naj bi bilo mogo&#269;e izpeljati ne le zanesljivo znanje, ampak s&#269;asoma tudi na&#269;ela morale in politike. &#352;tiri dni pozneje je padel Robespierre in revolucionarno sodi&#353;&#269;e o Tracyjevem primeru nikoli ni odlo&#269;ilo.</p><p>Svobode kljub temu ni dobil takoj; izpustili so ga &#353;ele oktobra, po enajstih mesecih pripora. Vendar razmi&#353;ljanj iz celice ni opustil. Februarja 1796 je bil izvoljen v novoustanovljeni Institut National, junija istega leta pa je pred kolege stopil z vpra&#353;anjem, kako naj svojo novo vedo sploh poimenuje. Beseda metafizika se mu je zdela preve&#269; obremenjena s &#353;pekulacijami o du&#353;i in prvih vzrokih, psihologija pa je &#382;e s svojim imenom namigovala na vedo o du&#353;i, o kateri po njegovem ni bilo mogo&#269;e zanesljivo vedeti ni&#269;esar. Predlagal je novo besedo: <em>id&#233;ologie</em>, znanost o idejah.</p><p><span>V imenu je izrazil razsvetljensko upanje, da bi bilo mogo&#269;e &#269;love&#353;ko mi&#353;ljenje raziskovati podobno sistemati&#269;no kot naravo. &#268;e bi razumeli, kako nastajajo ideje, kako se motimo in kako pridemo do zanesljivej&#353;ih sodb, bi lahko na trdnej&#353;e temelje postavili izobra&#382;evanje, moralo, pravo in politiko. Tracy in njegovi prijatelji so v naslednjih letih dobili precej&#353;en vpliv v Institutu in pri republikanskih reformah &#353;olstva. Sami se sicer niso nazivali </span><em><span>id&#233;ologues</span></em><span>. To ime jim je bilo prilepljeno pozneje, pri &#269;emer je imel pomembno vlogo Napoleon Bonaparte.</span></p><p><span>Mnogi iz Tracyjevega kroga so Napoleona sprva podprli, saj so po letih revolucionarnih pretresov od nove oblasti pri&#269;akovali stabilnej&#353;o republiko. Toda njihovo vztrajanje pri individualni svobodi in kriti&#269;nem presojanju institucij se je vse slab&#353;e ujemalo z njegovo vse bolj centralizirano oblastjo. Po dr&#382;avnem udaru leta 1799 se je beseda </span><em><span>id&#233;ologue</span></em><span> za&#269;ela uporabljati kot posmehljiva oznaka za ljudi, ki naj bi resni&#269;no &#382;ivljenje presojali po abstraktnih na&#269;elih. Leta 1803 je Napoleon ukinil razred moralnih in politi&#269;nih znanosti v Institutu, njihovo glavno institucionalno opori&#353;&#269;e.</span></p><p><span>Obrat je bil dokon&#269;an decembra 1812. Po katastrofalnem pohodu na Rusijo se je Napoleon vrnil v Pariz in v govoru pred dr&#382;avnim svetom za francoske nesre&#269;e obto&#382;il prav </span><em><span>id&#233;ologie</span></em><span>: megleno metafiziko, ki i&#353;&#269;e prve vzroke in iz abstraktnih na&#269;el sestavlja politi&#269;ne sisteme, namesto da bi se u&#269;ila iz zgodovine in &#269;love&#353;ke narave. Zmotna vera takih mislecev naj bi Francijo nazadnje pripeljala celo do vladavine krvolo&#269;nih revolucionarjev.</span></p><p><span>Beseda, skovana za vedo, ki naj bi &#269;loveku pomagala prepoznavati lastne zmote, je tako v manj kot dvajsetih letih postala oznaka za zmote drugih. Ta novi pomen se je obdr&#382;al do danes. Dvesto let pozneje skoraj nih&#269;e zase ne re&#269;e, da razmi&#353;lja ideolo&#353;ko. Ideolo&#353;ki so komunisti, neoliberalci, nacionalisti, konservativci, woke aktivisti. Skoraj vedno nekdo drug.</span></p><h2><span>Ideologijo imajo vedno drugi</span></h2><p>Vsak lahko poskusi svoje politi&#269;no prepri&#269;anje opisati kot ideolo&#353;ko, vendar bo skoraj takoj za&#269;util odpor. Na&#353;e stali&#353;&#269;e je vendar razumno, podprto z dejstvi in moralno samoumevno. Ideolo&#353;ki so drugi, ki zaradi interesov, predsodkov ali strasti sveta ne vidijo takega, kakr&#353;en v resnici je.</p><p>Ta asimetrija ni le posebnost politi&#269;nega besednjaka, ampak ka&#382;e na nekaj globljega. Vsak od nas gleda svet iz dolo&#269;ene perspektive, ki jo oblikujejo doba, okolje, izobrazba in &#382;ivljenjske izku&#353;nje. Toda lastnega pogleda praviloma ne do&#382;ivljamo kot pogleda iz posebnega polo&#382;aja. Zdi se nam preprosto pogled na stvari, kakr&#353;ne so. &#352;ele pogled drugega &#269;loveka, posebej &#269;e prihaja iz nam tujega okolja, postane perspektiva, ki jo je treba pojasniti: z njegovim razredom, vero, narodnostjo, politi&#269;no pripadnostjo, privilegiji ali zamerami.</p><p><span>Zato je beseda ideologija tako nenavadna. V&#269;asih pomeni skoraj isto kot politi&#269;ni nazor, denimo liberalizem, socializem, konservativizem ali nacionalizem, in v tej rabi ni ni&#269; posebej obto&#382;ujo&#269;ega. Ko pa za neko stali&#353;&#269;e re&#269;emo, da je ideolo&#353;ko, navadno mislimo nekaj ve&#269;: da &#269;lovek zaradi dolo&#269;enega okvira svet vidi selektivno, nekatere stvari poudarja, druge pa minimalizira ali razlaga na na&#269;in, ki ohranja njegova prepri&#269;anja. Skoraj nih&#269;e pa tako ne opisuje samega sebe.</span></p><p>Ampak &#269;e vsi gledamo skozi dolo&#269;eno perspektivo, kako sploh vemo, kdaj imamo pred seboj le druga&#269;en pogled na svet in kdaj tak&#353;nega, ki resni&#269;nost &#382;e izkrivlja? Kje se kon&#269;a perspektiva in kje se za&#269;ne ideologija?</p><h2><span>Zemljevid, ki pozabi, da je zemljevid</span></h2><p><span>Dru&#382;bena resni&#269;nost je nenavadna vrsta resni&#269;nosti. Gore, virusi in zvezde obstajajo ne glede na to, kaj si o njih mislimo. Denar, zakon, dr&#382;avljanstvo, lastnina ali polo&#382;aj predsednika pa obstajajo znotraj sveta skupnih pravil, pri&#269;akovanj in ustanov. To ne pomeni, da so nami&#353;ljeni. Zakon lahko &#269;loveka zelo resni&#269;no postavi v zapor, meja mu lahko prepre&#269;i prehod, pomanjkanje denarja pa mu omeji izbire. Njihova mo&#269; izhaja iz tega, da so vpete v skupne prakse in institucije, ki jih ljudje upo&#353;tevamo, pogosto tudi takrat, ko se z njimi ne strinjamo.</span></p><p><span>V takem svetu se brez zemljevida te&#382;ko znajdemo. Potrebujemo zgodbe in pojme, ki nam povedo, kaj je pomembno in kaj obrobno, kaj je pravi&#269;no in kaj krivi&#269;no, kdo nosi odgovornost, kaj velja za naravno in kaj za &#353;kandalozno. Noben tak zemljevid ne more prikazati vsega. &#268;e bi prikazal prav vsak kamen, drevo in razpoko v cesti, bi bil enako velik kot pokrajina sama in zato povsem neuporaben.</span></p><p><span>Tako si lahko predstavljamo tudi ideolo&#353;ke okvire v njihovem naj&#353;ir&#353;em pomenu. Nekateri zemljevidi sveta idej bolje poka&#382;ejo neenakost, drugi svobodo, tretji pomen tradicije ali skupnosti. Vsak nekaj naredi vidno in nekaj drugega potisne v ozadje. Vendar sama selektivnost &#353;e ni napaka, ampak pogoj njegove uporabnosti. Orientirati se lahko za&#269;nemo &#353;ele, ko iz mno&#382;ice podrobnosti nekaj izberemo kot pomembnej&#353;e od ne&#269;esa drugega.</span></p><p><span>Te&#382;ava se za&#269;ne, ko zemljevid pozabi, da je zemljevid. Takrat nas tisto, &#269;esar na zemljevidu ni, ne spodbudi ve&#269;, da bi ga popravili. Namesto tega za&#269;nemo iskati razloge, zakaj opa&#382;anje, ki se vanj ne prilega, ni zanesljivo. &#268;e nekdo vidi nekaj, &#269;esar na&#353; zemljevid ne predvideva, se morda moti zaradi svojega razrednega polo&#382;aja, vere, privilegija, nacionalizma, osebne zamere ali propagande, ki ji je podlegel. Vse to so lahko povsem upravi&#269;eni razlogi. &#268;lovekov polo&#382;aj dejansko vpliva na to, kaj opazi in katera vpra&#353;anja mu sploh pridejo na misel. Toda prav tu se skriva nevaren obrat: razlaga, zakaj nekdo nekaj trdi, lahko za&#269;ne neopazno nadome&#353;&#269;ati vpra&#353;anje, ali njegova trditev dr&#382;i.</span></p><p><span>&#268;lovek lahko neko trditev zagovarja iz vpra&#353;ljivih motivov in ima kljub temu prav. Lahko pa jo zagovarja iz najbolj plemenitih razlogov in se moti. Med izvorom neke misli in njeno resni&#269;nostjo ni preproste povezave. Kljub temu je sku&#353;njava, da bi eno pojasnili z drugim, ena najbolj vztrajnih v politi&#269;nem mi&#353;ljenju.</span></p><p>Prav to sku&#353;njavo je Karl Marx spremenil v eno osrednjih vpra&#353;anj moderne teorije ideologije. Njegov uvid je bil izjemno pomemben, hkrati pa je odprl problem, ki bo spremljal skoraj vse poznej&#353;e poskuse njenega razkrivanja.</p><h2><span>Marx obrne kamero</span></h2><p><span>Predstavljajmo si peka v New Yorku leta 1895. Dela v vro&#269;em kletnem prostoru, pogosto dvanajst ali &#353;tirinajst ur na dan, zrak pa je poln moke, ki se mu useda v plju&#269;a. Ko dr&#382;ava New York tistega leta omeji delo v pekarnah na deset ur dnevno in &#353;estdeset ur tedensko, je ukrep videti kot precej obi&#269;ajna za&#353;&#269;ita zdravja delavcev.</span></p><p><span>Deset let pozneje vrhovno sodi&#353;&#269;e Zdru&#382;enih dr&#382;av ta zakon razveljavi. V zadevi </span><em><span>Lochner proti New Yorku</span></em><span> ve&#269;ina sodnikov presodi, da dr&#382;ava neupravi&#269;eno posega v svobodo pogodbe med delavcem in delodajalcem. Oba sta pred zakonom svobodna posameznika in dr&#382;ava naj se ne bi vme&#353;avala v pogoje, o katerih sta se pripravljena dogovoriti.</span></p><p><span>V tej argumentaciji ni ni&#269; o&#269;itno nesmiselnega. Pogodbena svoboda je res pomembna oblika svobode, pek pogodbo res podpi&#353;e in nih&#269;e ga k temu neposredno ne prisili. Pa vendar iz slike izgine nekaj bistvenega. Eden od pogodbenikov ima pekarno in kapital, drugi potrebuje pla&#269;o, da lahko &#382;ivi. Pravna enakost med njima je o&#269;itna, vendar ne pove vsega o njunem dejanskem polo&#382;aju.</span></p><p><span>Marx tega primera ni mogel poznati, vendar lepo poka&#382;e vpra&#353;anje, ki ga je postavil nekaj desetletij prej. Kaj &#269;e ideje, s katerimi opisujemo dru&#382;bo, niso neodvisne od dru&#382;benih odnosov, v katerih nastajajo? Kaj &#269;e se nam nekatere predstave zdijo samoumevne prav zato, ker &#382;ivimo v svetu, ki je &#382;e urejen v skladu z njimi?</span></p><p><span>V </span><em><span>Nem&#353;ki ideologiji</span></em><span> sta Marx in Engels uporabila podobo </span><em><span>camere obscure</span></em><span>, preproste opti&#269;ne naprave z majhno odprtino, v kateri se podoba zunanjega sveta prika&#382;e obrnjena na glavo. Ljudje si po njunem pogosto predstavljajo, da ideje oblikujejo dru&#382;beno &#382;ivljenje, &#269;eprav se same ideje oblikujejo znotraj &#382;e obstoje&#269;ih odnosov dela, lastnine in oblasti. Kar se ka&#382;e kot nekaj naravnega ali samoumevnega, ima lahko svojo zgodovino in svoje dru&#382;bene pogoje.</span></p><p><span>Tu postane ideologija nekaj bolj zanimivega od navadne la&#382;i. Trditev je lahko pravilna in kljub temu poka&#382;e svet samo z ene strani. Delavec in lastnik pekarne sta pred zakonom res enaka. Toda ta resni&#269;na enakost lahko hkrati zakrije razliko v mo&#269;i: eden lahko veliko la&#382;je zavrne pogodbo kot drugi. Problem ni v tem, da je pravna enakost izmi&#353;ljena, ampak v tem, da lahko postane edino merilo, skozi katero gledamo odnos med delavcem in lastnikom, zato razlika v njuni dejanski mo&#269;i izgine iz slike.</span></p><p><span>Marxov obrat je bil zato pomemben. Namesto da bi se spra&#353;eval samo, ali je neka ideja pravilna, je vpra&#353;al tudi, v kak&#353;nih dru&#382;benih razmerah je nastala in katere odnose v njih naredi vidne ali nevidne. S tem pa je odprl te&#382;avo, ki se je ni mogo&#269;e znebiti tako zlahka. &#268;e namre&#269; na&#353;e ideje nosijo sled polo&#382;aja, iz katerega gledamo svet, zakaj bi bil tisti, ki ta mehanizem razkriva, izjema?</span></p><h2><span>Kdo razkriva razkrivalca?</span></h2><p><span>Poleti 1919 je moral mladi budimpe&#353;tanski filozof Karl Mannheim zapustiti mesto. Mad&#382;arska sovjetska republika, ki je zdr&#382;ala sto triintrideset dni, je pravkar padla, za ljudi, povezane z njo, pa se je za&#269;elo obdobje bele represije. Mannheim se je preselil v Nem&#269;ijo. &#352;tirinajst let pozneje, po nacisti&#269;nem prevzemu oblasti, pa je moral znova v izgnanstvo, tokrat v Anglijo. V razmeroma kratkem &#269;asu je od blizu spoznal ve&#269; politi&#269;nih ureditev, od katerih je vsaka svoje temeljne predpostavke zlahka do&#382;ivljala kot nekaj samoumevnega.</span></p><p><span>Iz te izku&#353;nje je nastalo vpra&#353;anje, ki ga je Mannheim zastavil marksizmu samemu. Sprejel je velik del Marxovega uvida: na&#269;in mi&#353;ljenja res nosi sled &#269;asa, okolja in dru&#382;benega polo&#382;aja. Prav zato pa se kritika ne more ustaviti pri nasprotniku. &#268;e me&#353;&#269;anov pogled pojasnimo z njegovim razrednim polo&#382;ajem, moramo isto vpra&#353;anje zastaviti tudi marksistu, ki ga analizira. &#268;e vsak pogled prihaja od nekod, s katerega polo&#382;aja potem presojamo vse druge?</span></p><p><span>Mannheim je posku&#353;al razlikovati med razli&#269;nimi na&#269;ini, kako polo&#382;aj vpliva na mi&#353;ljenje. Nekateri pogledi predvsem branijo obstoje&#269;e stanje, drugi so obrnjeni k svetu, ki ga &#353;e ni; prvim je rekel ideolo&#353;ki, drugim utopi&#269;ni. Konservativec lahko postane slep za krivice reda, ki ga &#382;eli ohraniti, revolucionar pa za omejitve sveta, ki ga &#382;eli ustvariti. Eden lahko preve&#269; zaupa sedanjosti, drugi prihodnosti.</span></p><p><span>Njegova re&#353;itev se danes bere precej optimisti&#269;no. Upal je, da bi lahko izobra&#382;enci, ki niso trdno vezani na en sam dru&#382;beni razred, razli&#269;ne poglede primerjali in se tako vsaj deloma izognili njihovim slepim pegam. Dvajseto stoletje je ve&#269; kot dovoljkrat pokazalo, da so lahko izobra&#382;enci enako fanati&#269;ni in enako ujeti v svoje okolje kot kdor koli drug.</span></p><p><span>Pomembnej&#353;e je vpra&#353;anje, ki ostane tudi brez te re&#353;itve. &#268;e dru&#382;beni polo&#382;aj lahko vpliva na to, kaj &#269;lovek vidi in &#269;esa ne, potem tega uvida ne smemo uporabljati samo za pojasnjevanje drugih. Enako mo&#382;nost moramo dopu&#353;&#269;ati tudi pri sebi. Sicer dobimo izjemno u&#269;inkovito orodje, s katerim lahko vedno pojasnimo, zakaj se moti nekdo drug, ne da bi morali podoben sum kdaj obrniti proti lastnemu pogledu.</span></p><p><span>Toda tudi to &#353;e ni popolna re&#353;itev. &#268;lovek se lahko svoje perspektive zelo dobro zaveda in kljub temu ostane ujet vanjo. Mannheim je s problemom samonana&#353;anja pokazal predvsem, da nih&#269;e nima samoumevne pravice do polo&#382;aja zunaj ideologije.</span></p><p><span>Naslednji korak je &#353;e bolj tvegan. Kaj &#269;e neka teorija ne trdi le, da ljudi njihov polo&#382;aj ovira pri razumevanju sveta, ampak da njihove resni&#269;ne interese pozna bolje od njih samih?</span></p><h2><span>Ko delavec ne ravna po teoriji</span></h2><p><span>Avgusta 1914 je Vladimir Lenin v vasi Poronin v avstrijski Galiciji dobil v roke &#269;asopis z novico, da so poslanci nem&#353;ke socialdemokratske stranke podprli vojne kredite. Sprva je pomislil, da gre za ponaredek. Nem&#353;ka socialdemokracija ni bila obrobna stranka, ampak najve&#269;ja in najbolje organizirana socialisti&#269;na sila svojega &#269;asa, desetletja vpeta v mednarodno gibanje, ki je poudarjalo skupne interese delavcev ne glede na dr&#382;avne meje. Zdaj je prav ona podprla financiranje vojne.</span></p><p><span>V naslednjih tednih so podobno ravnale tudi pomembne socialisti&#269;ne stranke drugod po Evropi. V trenutku, ko naj bi se pokazala mo&#269; mednarodne razredne solidarnosti, se je izkazalo, da je lahko nacionalna pripadnost vsaj enako mo&#269;na. To je bil za revolucionarne marksiste hud problem. &#268;e se ljudje, katerih zgodovinsko vlogo teorija razume na dolo&#269;en na&#269;in, v odlo&#269;ilnem trenutku vedejo druga&#269;e, kaj to pove o teoriji?</span></p><p><span>Lenin je &#382;e leta 1902 v spisu </span><em><span>Kaj storiti?</span></em><span> zapisal, da delavsko gibanje samo od sebe razvije predvsem sindikalno zavest: prizadevanje za vi&#353;je pla&#269;e, kraj&#353;i delovnik in bolj&#353;e pogoje. Socialisti&#269;na politi&#269;na zavest naj bi zahtevala &#353;ir&#353;o teorijo in organizacijo, ki ne nastane preprosto iz vsakdanjih delovnih sporov. Od tod njegova zamisel revolucionarne avantgarde, organiziranega jedra, ki razume politi&#269;ni polo&#382;aj &#353;ir&#353;e od neposrednih interesov posameznih skupin delavcev.</span></p><p><span>Sama zamisel &#353;e ne pomeni, da je vsak delavec, ki se z revolucionarjem ne strinja, nujno zaslepljen. Odpira pa pomembno mo&#382;nost. &#268;e teorija trdi, da pozna posameznikove zgodovinske interese bolje, kot jih razume on sam, potem njegovo dejansko ravnanje teorije ne postavlja nujno pod vpra&#353;aj. Lahko ga razlo&#382;imo s tem, da svojih pravih interesov &#353;e ni prepoznal.</span></p><p><span>Tu se vpra&#353;anje ideologije pomembno spremeni. Ne gre ve&#269; samo za to, kako dru&#382;beni polo&#382;aj vpliva na &#269;lovekov pogled, ampak tudi za to, kdo ima pravico presoditi, kateri njegovi interesi so resni&#269;ni in kateri samo navidezni. Vladarji, duhovniki in reformatorji so ljudem &#382;e dolgo razlagali, kaj je zanje dobro. Novost revolucionarne avantgarde je bila v vrsti avtoritete, na katero se je pri tem sklicevala: ne na bo&#382;je razodetje ali plemeniti rod, ampak na domnevno znanstveno razumevanje zakonitosti dru&#382;be in zgodovine.</span></p><p><span>S tem nastane nevarna asimetrija. Teoretik lahko nasprotnikovo stali&#353;&#269;e pojasni z njegovim polo&#382;ajem, nevednostjo ali napa&#269;no zavestjo, sam pa se postavi v polo&#382;aj tistega, ki vidi globlje. &#268;e delavec zavrne razlago svojih &#187;resni&#269;nih interesov&#171;, je mogo&#269;e tudi ta odpor vklju&#269;iti v teorijo: prav njegovo nestrinjanje naj bi kazalo, kako mo&#269;no ga dru&#382;bene razmere ovirajo pri razumevanju lastnega polo&#382;aja.</span></p><p><span>Tak sklep ni nujna posledica vsake marksisti&#269;ne teorije, prav tako pa iz Leninovih zgodnjih spisov ni mogo&#269;e preprosto izpeljati poznej&#353;ega sovjetskega sistema. Toda logi&#269;na mo&#382;nost je tu &#382;e vidna. Teorija, ki je nastala zato, da bi razkrivala prikrite odnose mo&#269;i, lahko za&#269;ne tudi nasprotnikovo nestrinjanje razlagati kot del problema, namesto da bi ga vzela kot mo&#382;en ugovor proti sebi. V sovjetski dr&#382;avi je ta mo&#382;nost pozneje dobila precej bolj brutalno obliko. Napa&#269;na trditev ni bila ve&#269; samo intelektualna zmota; lahko je postala znamenje politi&#269;ne nezanesljivosti &#269;loveka, ki jo je zagovarjal.</span></p><h2><span>Ko znanstveni spor postane politi&#269;en</span></h2><p><span>Nikolaj Vavilov je velik del svojega raziskovalnega dela posvetil vpra&#353;anju, kako pove&#269;ati zanesljivost pridelka in zmanj&#353;ati nevarnost lakote. Prepotoval je velik del sveta in ustvaril eno najve&#269;jih zbirk semen svojega &#269;asa. Iskal je sorte p&#353;enice, r&#382;i in drugih rastlin, ki bi bolje prena&#353;ale mraz, su&#353;o in bolezni ter bi jih bilo mogo&#269;e uporabiti pri &#382;lahtnjenju sovjetskega kmetijstva. Januarja 1943 je umrl v zaporu v Saratovu zaradi posledic lakote. &#268;lovek, ki je &#382;ivljenje posvetil temu, da bi bilo hrane ve&#269;, je umrl zaradi njenega pomanjkanja v dr&#382;avni je&#269;i.</span></p><p><span>Njegov padec je bil tesno povezan z vzponom Trofima Lisenka, agronoma, ki je zavra&#269;al velik del tedanje genetike in zagovarjal predstavo, da je mogo&#269;e rastline z vplivi okolja spremeniti tako, da se pridobljene lastnosti prenesejo tudi na potomce. Za sovjetsko oblast so bile njegove obljube privla&#269;ne. Napovedovale so hitre uspehe v kmetijstvu in se dobro ujemale s &#353;ir&#353;o vero, da je mogo&#269;e naravo in &#269;loveka z dovolj odlo&#269;nim posegom temeljito preoblikovati.</span></p><p><span>Toda za na&#353;o zgodbo je pomembnej&#353;e nekaj drugega. Spor o dedovanju se je postopoma nehal odlo&#269;ati predvsem z opazovanji, poskusi in uspe&#353;nostjo napovedi. Klasi&#269;na genetika je dobila politi&#269;no oznako: postala je &#187;bur&#382;oazna znanost&#171;, povezana s svetom, ki naj bi ga sovjetska dru&#382;ba zgodovinsko presegla.</span></p><p><span>S tem se je spremenila sama narava spora. Vavilovu ni bilo ve&#269; dovolj pokazati, da njegovo razlago podpirajo poskusi. Zagovarjati je moral tudi svojo politi&#269;no lojalnost, saj je &#382;e zagovarjanje dolo&#269;ene znanstvene teorije postajalo znamenje politi&#269;ne pripadnosti. Ko se to zgodi, podatki izgubijo del svoje mo&#269;i. &#268;e je rezultat poskusa nasprotoval teoriji, ki jo je podpirala oblast, ga je bilo mogo&#269;e zavrniti kot proizvod &#187;napa&#269;ne&#171; znanosti, vztrajanje pri njem pa kot nadaljnji dokaz politi&#269;ne nezanesljivosti &#269;loveka, ki ga zagovarja.</span></p><p><span>Vavilov je bil leta 1940 aretiran, obto&#382;en sabota&#382;e in vohunjenja ter obsojen na smrt; kazen so pozneje spremenili v zaporno. Podoben premik se je dogajal tudi zunaj znanosti. Januarja 1936 je </span><em><span>Pravda</span></em><span> v nepodpisanem &#269;lanku napadla opero Dmitrija &#352;ostakovi&#269;a in jo ozna&#269;ila za &#187;zme&#353;njavo namesto glasbe&#171;. O&#269;itek formalizma ni pomenil samo, da je glasba slaba ali preve&#269; eksperimentalna. Estetska sodba je lahko postala tudi sodba o politi&#269;ni zanesljivosti umetnika.</span></p><p><span>V takem okolju vpra&#353;anje ni ve&#269; samo, ali ima nasprotnik prav. Vse pomembnej&#353;e postane, zakaj sploh zagovarja tak&#353;no stali&#353;&#269;e in kaj naj bi to razkrivalo o njem. Trditev se za&#269;ne razlagati z dru&#382;benim razredom, politi&#269;no pripadnostjo ali domnevnim interesom njenega zagovornika. Ko taka razlaga prevzame mesto argumenta, se z nasprotnikovimi trditvami ni ve&#269; treba zares soo&#269;iti. Dovolj je pokazati, kam spada &#269;lovek, ki jih izreka.</span></p><p><span>&#352;e nevarnej&#353;e je, da se tak sistem postopoma zapre pred mo&#382;nostjo popravka. Kritika, ki bi morala opozoriti na napako, lahko sama postane dokaz napa&#269;ne pripadnosti kritika. Ugovor tako ne oslabi sistema, ampak ga navidezno &#353;e potrdi. Prav v tem je razlika med okoljem, v katerem lahko spor ostane odprt, in okoljem, ki ima za vsak neugoden rezultat &#382;e vnaprej pripravljeno razlago.</span></p><p><span>Sovjetski re&#382;im je ta mehanizem uveljavljal z brutalno politi&#269;no mo&#269;jo. Toda za njegovo delovanje nasilje ni nujno. Tak pogled se lahko utrdi tudi brez prisile, preprosto tako, da njegove temeljne predpostavke postanejo tako samoumevne, da jih skoraj nih&#269;e ve&#269; ne zazna kot nekaj, o &#269;emer bi bilo sploh mogo&#269;e razpravljati.</span></p><h2><span>Ko ideologije ni ve&#269; treba zagovarjati</span></h2><p><span>Novembra 1926 so v Rimu kljub poslanski imuniteti aretirali Antonia Gramscija, generalnega sekretarja italijanske komunisti&#269;ne stranke. Na procesu dve leti pozneje je dr&#382;avni to&#382;ilec izrekel znameniti stavek: tem mo&#382;ganom je treba za dvajset let prepre&#269;iti delovanje. Sodi&#353;&#269;e ga je obsodilo na dolgoletno zaporno kazen. Leta 1929 je v je&#269;i dobil dovoljenje za pisanje in za&#269;el delati zapiske, ki so pozneje iz&#353;li kot </span><em><span>Zaporni&#353;ki zvezki</span></em><span>. V njih je razvil misel, ki je v zaporni&#353;kih okoli&#353;&#269;inah zvenela skoraj paradoksalno: oblast je lahko najtrdnej&#353;a prav takrat, ko ji ni treba ljudi neprestano siliti k poslu&#353;nosti.</span></p><p><span>Vpra&#353;anje, ki si ga je zastavil, je bilo preprosto. Zakaj ljudje sprejemajo dru&#382;beni red, od katerega imajo nekateri o&#269;itno ve&#269; koristi kot drugi, &#269;e jih oblast k temu ne sili ves &#269;as s policijo in nasiljem? Za odgovor je uporabil pojem hegemonije. Oblast se ne opira samo na prisilo, ampak tudi na soglasje: na to, da se dolo&#269;en na&#269;in razumevanja sveta za&#269;ne kazati kot normalen, razumen in samoumeven. Predstave o delu, lastnini, dru&#382;ini, redu ali uspehu tako niso ve&#269; videti kot zgodovinsko nastale izbire, ampak kot nekaj, kar je preprosto tako.</span></p><p><span>Vzemimo premo&#382;enje. Ve&#269;ina ljudi se v vsakdanjem &#382;ivljenju ne spra&#353;uje znova in znova, zakaj je podedovana hi&#353;a legitimna lastnina, zakaj ima lastnik podjetja pravico do dobi&#269;ka ali pod katerimi pogoji so velike razlike v dohodkih pravi&#269;ne. Odgovori so &#382;e deloma vgrajeni v pravo, jezik, &#353;olo, dru&#382;inske navade in predstave o tem, kaj pomeni biti uspe&#353;en, odgovoren ali priden. Ideologija zato ne deluje nujno tako, da nam nekdo vsili la&#382;, v katero moramo verjeti. U&#269;inkovitej&#353;a je lahko takrat, ko se dolo&#269;en pogled na svet tako udoma&#269;i, da ga sploh ne zaznavamo ve&#269; kot enega od mo&#382;nih pogledov.</span></p><p><span>To seveda ne pomeni, da je vse, kar se nam zdi samoumevno, zato napa&#269;no. Prav tako ne pomeni, da je podedovana lastnina ali dobi&#269;ek &#382;e sam po sebi ideolo&#353;ka prevara. Gramscijev uvid je drugje: najte&#382;je presojamo prav tiste predpostavke, ki se nam ne ka&#382;ejo ve&#269; kot predpostavke. O njih se ne prepiramo, ker pogosto niti ne opazimo, da bi bilo o njih mogo&#269;e razmi&#353;ljati druga&#269;e.</span></p><p><span>Nekaj desetletij pozneje je Louis Althusser pozornost usmeril &#353;e bolj neposredno k ustanovam, skozi katere poteka vsakdanje &#382;ivljenje. Ideologija po njegovem ne &#382;ivi samo v knjigah, govorih in politi&#269;nih programih, ampak tudi v dru&#382;ini, &#353;oli, cerkvi, medijih in pravu. Otrok, ki v &#353;oli sedi v klopi, dvigne roko, preden spregovori, in se navadi na zvonec, ki dan razre&#382;e na ure, se ne u&#269;i samo matematike in slovnice. Hkrati se privaja na dolo&#269;ena pravila avtoritete, &#269;asa, reda in vedenja. Velik del tega sprejme, &#353;e preden za&#269;ne o njem razmi&#353;ljati kot o ne&#269;em, kar bi lahko bilo urejeno druga&#269;e.</span></p><p><span>Roland Barthes je podoben proces iskal v podobah in vsakdanjih znakih. Leta 1955 je na naslovnici revije </span><em><span>Paris Match</span></em><span> videl fotografijo mladega temnopoltega vojaka v francoski uniformi, ki salutira francoski zastavi. Fotografija sama ne izre&#269;e nobene neposredne trditve o francoskem kolonializmu. Prav zato je bila zanj zanimiva. Resni&#269;ni prizor lahko v dolo&#269;enem kontekstu za&#269;ne pripovedovati &#353;ir&#353;o zgodbo: Francija se poka&#382;e kot skupni dom razli&#269;nih ljudstev, medtem ko kolonialno razmerje in njegova zgodovina ostaneta neizre&#269;ena.</span></p><p><span>Barthes je takim pomenom rekel miti. Njihova mo&#269; ni v tem, da bi bili nujno sestavljeni iz neresnic. Fotografija je resni&#269;na in vojak je res salutiral. Ideolo&#353;ki u&#269;inek nastane v tem, kaj podoba naredi samoumevno, katere povezave nam ponudi brez argumenta in &#269;esa ob tem ne poka&#382;e.</span></p><p><span>Pri Vavilovu smo videli sistem, v katerem je bilo nasprotovanje mogo&#269;e razlo&#382;iti kot znamenje sovra&#382;ne pripadnosti. Pri Gramsciju, Althusserju in Barthesu se poka&#382;e druga mo&#382;nost. Nekemu pogledu ni treba uti&#353;ati nasprotnika, &#269;e je dovolj globoko vgrajen v vsakdanje predstave, ustanove in podobe, da se spor o njegovih izhodi&#353;&#269;ih sploh redko za&#269;ne. Ideologija je zato lahko najbolj u&#269;inkovita prav tam, kjer se ne ka&#382;e kot ideologija. Ne nastopa kot nauk, ki zahteva na&#353;o zvestobo, ampak kot opis tega, kako stvari pa&#269; so.</span></p><h2>Kako nastanejo kategorije</h2><p><span>Do leta 1973 je bila homoseksualnost kot taka v uradnem diagnosti&#269;nem priro&#269;niku ameri&#353;ke psihiatrije navedena kot du&#353;evna motnja. Tistega leta jo je upravni odbor Ameri&#353;kega psihiatri&#269;nega zdru&#382;enja iz te kategorije odstranil, odlo&#269;itev pa je naslednje leto potrdilo &#353;e &#269;lanstvo zdru&#382;enja. Ljudje, ki jih je uradni priro&#269;nik &#353;e v&#269;eraj razvr&#353;&#269;al med du&#353;evno bolne, se naslednji dan seveda niso prav ni&#269; spremenili. Spremenila se je strokovna klasifikacija, na kar so vplivali raziskovalni izsledki, spremembe znotraj psihiatrije, protesti aktivistov in &#353;ir&#353;e spreminjanje dru&#382;benega odnosa do homoseksualnosti.</span></p><p><span>Prav tak&#353;na vpra&#353;anja je pozneje postavljal francoski filozof Michel Foucault. Zanimalo ga je, kako sploh nastanejo meje med normalnim in nenormalnim, zdravim in bolnim, obi&#269;ajnim in deviantnim ter kako nekatere od teh razlik s&#269;asoma postanejo tako samoumevne, da jih za&#269;nemo do&#382;ivljati kot naravne lastnosti ljudi, ne pa kot zgodovinsko nastale na&#269;ine njihovega opisovanja.</span></p><p><span>Ukvarjal se je s tem, kako se posamezne predstave skozi zgodovino spreminjajo in kako v dolo&#269;enem obdobju nastane okvir, znotraj katerega postane mogo&#269;e o ne&#269;em govoriti kot o bolezni, motnji ali odklonu. Njegova tako imenovana arheologija je sku&#353;ala razkriti pogosto nevidna pravila tak&#353;nega mi&#353;ljenja: katere razlike se zdijo pomembne, katera vpra&#353;anja je smiselno zastaviti, kak&#353;ni dokazi &#353;tejejo in kdo lahko nastopa kot avtoriteta. Pozneje je raziskoval tudi, kako se tak&#353;ni na&#269;ini razumevanja povezujejo z ustanovami in oblastjo ter vplivajo na to, kako ljudi obravnavamo.</span></p><p><span>Primer homoseksualnosti to lepo poka&#382;e. Vpra&#353;anje ni samo, zakaj jo je psihiatrija neko&#269; uvr&#353;&#269;ala med du&#353;evne motnje. Najprej je moral sploh nastati na&#269;in mi&#353;ljenja, v katerem je spolna usmerjenost postala trajna lastnost posameznika, na podlagi katere je bilo mogo&#269;e ljudi razvr&#353;&#269;ati in medicinsko preu&#269;evati. V starej&#353;ih obdobjih so lahko dolo&#269;ena spolna dejanja veljala za gre&#353;na, prepovedana ali kazniva, ne da bi iz njih nujno nastala predstava o posebni vrsti &#269;loveka. V devetnajstem stoletju pa so medicina, psihiatrija in druge vede za&#269;ele spolno vedenje povezovati z osebnostjo in notranjo naravo posameznika. Ni se torej spremenil samo odgovor na vpra&#353;anje o homoseksualnosti, ampak tudi na&#269;in, kako je bilo vpra&#353;anje sploh zastavljeno.</span></p><p><span>Za na&#353;o temo je ta uvid pomemben zato, ker poka&#382;e &#353;e eno mo&#382;no slepo pego. Zemljevid ne vpliva samo na to, kako razlagamo stvari, ki jih &#382;e vidimo. Vpliva lahko tudi na to, katere razlike sploh opazimo, kaj imamo za pojav, ki potrebuje razlago, in katere kategorije se nam zdijo tako naravne, da njihovega nastanka niti ne opazimo. Foucaultov prispevek je zato nekoliko druga&#269;en od Althusserjevega. Althusser je pokazal, kako se dru&#382;beni red utrjuje skozi ustanove in vsakdanje prakse. Foucault pa je zgodovinsko raziskoval, kako nastajajo sami na&#269;ini razumevanja in razvr&#353;&#269;anja, s katerimi te ustanove ljudi in svet opisujejo.</span></p><h2><span>Podkev nad vrati</span></h2><p><span>O Nielsu Bohru kro&#382;i zgodba, da je imel nad vrati svoje po&#269;itni&#353;ke hi&#353;e obe&#353;eno podkev. Ko ga je obiskovalec presene&#269;eno vpra&#353;al, ali veliki fizik res verjame v tako vra&#382;everje, naj bi Bohr odgovoril, da seveda ne, vendar je sli&#353;al, da podkev prina&#353;a sre&#269;o tudi tistim, ki vanjo ne verjamejo. Zgodba je verjetno apokrifna in kro&#382;i v ve&#269; razli&#269;icah, vendar je Slavoj &#381;i&#382;ek v njej prepoznal nekaj ve&#269; kot &#353;alo o vra&#382;everju.</span></p><p><span>Obi&#269;ajna predstava o ideologiji temelji na nevednosti. Ljudje verjamejo v nekaj napa&#269;nega, ker ne poznajo resnice; ko jim poka&#382;emo, kako stvari v resnici stojijo, naj bi iluzija izginila. &#381;i&#382;ek opozori, da sodobna ideologija pogosto deluje druga&#269;e. Ljudje lahko zelo dobro vedo, kako sistem deluje, se iz njega celo nor&#269;ujejo in do njega ohranjajo cini&#269;no distanco, pa kljub temu ravnajo povsem v skladu z njegovimi pravili. Kriti&#269;na vednost sama po sebi zato &#353;e ne pomeni izhoda iz ideologije.</span></p><p><span>Pri tem se &#381;i&#382;ek opre na Marxovo analizo blagovnega feti&#353;izma. Denar je nazoren primer. Dobro vemo, da bankovec nima vrednosti zaradi papirja, iz katerega je narejen, in da &#353;tevilka na ban&#269;nem ra&#269;unu nima nobene naravne mo&#269;i. Vrednost obstaja znotraj mre&#382;e dru&#382;benih odnosov. Toda pri vsakdanji menjavi z denarjem ravnamo, kakor da je vrednost lastnost stvari same. Iluzije zato ni treba iskati samo v na&#353;ih glavah. Lahko razumemo, kako denar deluje, in hkrati s svojim ravnanjem vsak dan znova vzdr&#382;ujemo prav dru&#382;beno razmerje, ki smo ga kriti&#269;no razkrili.</span></p><p><span>Tu dobi Bohrova podkev svojo nenavadno te&#382;o. Ni nujno, da jaz osebno verjamem. Dovolj je, da ravnam, kakor da verovanje nekje vendarle velja. Kot da lahko vero prepustim podkvi, obi&#269;aju, ustanovi ali drugim ljudem. Posamezniki so lahko skepti&#269;ni, celotna dru&#382;bena praksa pa kljub temu deluje, kakor da dvoma ni.</span></p><p><span>&#381;i&#382;kov poudarek zato ni zgolj, da ljudje pogosto ravnamo druga&#269;e, kot govorimo. Bolj neprijetna trditev je, da lahko na&#353;e kriti&#269;no zavedanje postane celo na&#269;in, kako se pred posledicami tega zavedanja za&#353;&#269;itimo. &#268;lovek lahko odli&#269;no razume mehanizem sistema, se mu posmehuje in se ima zato za nekoga, ki mu ni nasedel, hkrati pa s svojim ravnanjem nemoteno sodeluje pri njegovem ohranjanju. Cini&#269;na distanca v takem primeru ni nasprotje ideologije, ampak eden od na&#269;inov njenega delovanja.</span></p><p><span>To precej spremeni vpra&#353;anje, kako se ideologiji sploh zoperstaviti. &#268;e bi &#353;lo predvsem za napa&#269;na prepri&#269;anja, bi bilo dovolj &#353;iriti bolj&#353;e informacije in ljudi u&#269;iti kriti&#269;nega mi&#353;ljenja. &#268;e pa lahko &#269;lovek neko iluzijo prepozna in jo kljub temu &#353;e naprej reproducira, sama refleksija o&#269;itno ni dovolj. Poznavanje lastnih slepih peg nas &#353;e ne prisili, da bi zaradi njih kaj spremenili.</span></p><p><span>Morda je zato pomembnej&#353;e drugo vpra&#353;anje: ali lahko zgradimo postopke, ki &#382;e vnaprej ra&#269;unajo s tem, da bomo zmotljivi, pristranski in zelo spretni pri razlaganju neprijetnih dejstev v svoj prid? Prav tu postane znanost zanimiv poseben primer.</span></p><h2><span>Znanost kot poseben primer</span></h2><p><span>Znanstveniki imajo interese, karierne ambicije, predsodke in institucionalne slepe pege. Znanstvene skupnosti so dolgo sprejemale trditve, ki so se pozneje izkazale za napa&#269;ne, od teorije flogistona do nekaterih evgeni&#269;nih predstav. Tudi znanstveniki lahko podle&#382;ejo modi, avtoriteti ali politi&#269;nim pritiskom. &#268;e na&#353; pogled na svet oblikujejo dru&#382;beni polo&#382;aj, ustanove in navade mi&#353;ljenja, znanost pred tem o&#269;itno ni imuna. Zakaj je potem ne bi obravnavali preprosto kot &#353;e en pogled med drugimi?</span></p><p><span>Posebnost ni v tem, da bi bili znanstveniki manj zmotljivi. Zanimivej&#353;i so postopki, ki naj bi njihove zmote naredili vidne. Znanost trditve izpostavlja ne&#269;emu, &#269;esar njihov zagovornik ne more povsem nadzorovati: opazovanjem, meritvam, poskusom, novim podatkom in kritikam drugih raziskovalcev. Posameznik se lahko leta oklepa napa&#269;ne teorije, cela raziskovalna skupnost lahko dolgo vztraja na napa&#269;ni poti, toda znanstvena trditev ostaja vsaj na&#269;eloma odprta preverjanju ljudi, ki nimajo interesa, da bi njenemu avtorju pritrdili.</span></p><p><span>Sociolog Robert Merton je za eno od temeljnih norm znanosti uporabil izraz organizirani skepticizem. Pomembna je prav beseda organizirani. Ne gre za to, da bi bili znanstveniki po zna&#269;aju bolj skepti&#269;ni ali razumni od drugih ljudi. Dvom naj ne bi bil prepu&#353;&#269;en njihovi osebni kreposti, ampak vgrajen v samo dejavnost: rezultate je mogo&#269;e preverjati, metode kritizirati, podatke primerjati in napake pokazati. Znanost je v tem smislu zanimiva kot poskus, da bi nezaupanje do lastne zmotljivosti spremenili v dru&#382;beni postopek.</span></p><p><span>To seveda ni zagotovilo za resnico. Tudi recenzenti imajo predsodke, ustanove branijo svoje interese, raziskovalne skupnosti lahko desetletja spregledujejo o&#269;itne probleme. Toda bistvena razlika je v mo&#382;nosti popravka. Dober znanstveni sistem ni tisti, v katerem napak ni, ampak tisti, v katerem lahko napa&#269;en rezultat naleti na ugovor, ugovor pre&#382;ivi nasprotovanje avtoritete in se zaradi njega s&#269;asoma spremeni tudi skupno znanje.</span></p><p><span>Prav tu se poka&#382;e bistvo Vavilovovega primera. Ko o dedovanju p&#353;enice ne odlo&#269;a ve&#269; poskus na polju, ampak politi&#269;na pripadnost teorije, te&#382;ava ni samo v tem, da je oblast podprla napa&#269;no biologijo. Odstranila je mehanizem, po katerem bi se lahko pokazalo, da je biologija napa&#269;na. &#268;e neugoden rezultat poskusa ne more ve&#269; &#353;teti proti teoriji, ker ga je mogo&#269;e razlo&#382;iti kot izraz politi&#269;ne sovra&#382;nosti, se je sistem zavaroval pred mo&#382;nostjo lastnega popravka.</span></p><p><span>Toda tudi najbolj odprt postopek ne zagotavlja, da bomo zastavili prava vpra&#353;anja. Lahko odli&#269;no preverjamo odgovore na probleme, ki se nam zdijo pomembni, in hkrati sploh ne opazimo problema, ki ga nih&#269;e med nami nima razloga videti. Prav tu dru&#382;beni polo&#382;aj &#269;loveka poka&#382;e &#353;e svojo drugo stran.</span></p><h2><span>Kako izku&#353;nje razkrijejo slepe pege</span></h2><p><span>Konec petdesetih let je nem&#353;ko podjetje Gr&#252;nenthal za&#269;elo prodajati talidomid, pomirjevalo, ki so ga v &#353;tevilnih dr&#382;avah predpisovali tudi nose&#269;nicam proti jutranji slabosti. &#352;ele po nekaj letih je postalo jasno, da lahko zdravilo v zgodnji nose&#269;nosti povzro&#269;i hude razvojne okvare ploda, in rodilo se je na tiso&#269;e otrok s skraj&#353;animi ali manjkajo&#269;imi okon&#269;inami. V Zdru&#382;enih dr&#382;avah je bila tragedija bistveno manj&#353;a, ker je Frances Kelsey, zdravnica pri ameri&#353;ki agenciji za zdravila, vztrajala, da proizvajalec pred odobritvijo predlo&#382;i zanesljivej&#353;e podatke o varnosti.</span></p><p><span>Izku&#353;nja s talidomidom je imela tudi nenavadno poznej&#353;o posledico. Zaradi strahu pred po&#353;kodbami ploda so regulatorji in raziskovalci &#382;enske v rodni dobi za&#269;eli pogosto izklju&#269;evati zlasti iz zgodnjih faz klini&#269;nih raziskav. K temu je prispevala tudi &#382;elja po &#269;im bolj enotnih skupinah preiskovancev; menstrualni ciklus in hormonska nihanja so pogosto obravnavali kot dodatno spremenljivko, ki ote&#382;uje analizo. Posledica je bila, da so o u&#269;inkovanju &#353;tevilnih zdravil pri &#382;enskah dolgo vedeli manj, kot bi bilo smiselno, &#269;eprav se lahko presnova, u&#269;inkovitost in ne&#382;eleni u&#269;inki nekaterih zdravil med spoloma pomembno razlikujejo. Na to so posebej vztrajno opozarjale tudi raziskovalke in zdravnice.</span></p><p><span>Primer poka&#382;e nekaj, kar bi bilo po vsem dosedanjem razmi&#353;ljanju o ideologiji &#353;koda spregledati. Polo&#382;aj, iz katerega &#269;lovek gleda svet, ni samo vir slepih peg. Lahko mu omogo&#269;i tudi, da opazi nekaj, &#269;esar drugi ne vidijo. &#381;enska lahko prej zazna problem, ki nesorazmerno prizadene &#382;enske. Priseljenec lahko opazi ravnanje, ki se doma&#269;inu zdi tako obi&#269;ajno, da ga sploh ne zazna. &#268;lovek iz revnej&#353;ega okolja lahko prej vidi posledico neke politike, ki je za premo&#382;nej&#353;ega skoraj nevidna. Izku&#353;nje vplivajo na to, katera vpra&#353;anja se nam sploh pojavijo kot vpra&#353;anja.</span></p><p><span>Toda polo&#382;aj sam &#353;e ne zagotavlja pravilnega odgovora. Raziskovalke, ki so opozarjale na premajhno zastopanost &#382;ensk v klini&#269;nih raziskavah, niso imele prav zato, ker so bile &#382;enske. Njihove izku&#353;nje so jim lahko pomagale opaziti slepo pego; ali je ta res obstajala, kako velika je bila in kak&#353;ne posledice je imela, pa je bilo treba pokazati s podatki.</span></p><p><span>Prav tu se poka&#382;e pomen razli&#269;nih perspektiv. &#268;e noben posameznik ne more povsem videti lastnih slepih peg, ni najbolj&#353;a re&#353;itev iskati &#269;loveka brez perspektive. Koristneje je omogo&#269;iti, da se sre&#269;ujejo pogledi ljudi, ki zaradi razli&#269;nih izku&#353;enj ne spregledajo istih stvari. Njihove trditve potem &#353;e vedno potrebujejo skupna merila presoje, vendar &#382;e mo&#382;nost, da nekdo opazi vpra&#353;anje, ki ga drugi niso, pove&#269;a mo&#382;nost popravka.</span></p><p><span>Ta razlika je pomembnej&#353;a, kot se zdi. &#268;e jo izgubimo, lahko iz upravi&#269;ene ugotovitve, da polo&#382;aj vpliva na to, kaj &#269;lovek vidi, neopazno pridemo do sklepa, da polo&#382;aj dolo&#269;a tudi resni&#269;nost njegove trditve. Takrat se vrnemo k te&#382;avi, ki smo jo sre&#269;ali &#382;e pri Vavilovu: namesto argumenta za&#269;nemo presojati &#269;loveka, ki ga izreka.</span></p><p><span>To se lahko zgodi v razli&#269;nih politi&#269;nih okoljih. Argument je mogo&#269;e odpraviti kot posledico privilegija, &#353;e preden smo preverili njegovo vsebino. Prav tako je mogo&#269;e neprijeten podatek zavrniti kot govor elite, sovra&#382;nih medijev ali ljudi, ki ne poznajo &#187;resni&#269;nega &#382;ivljenja&#171;. V obeh primerih podatek o izvoru trditve postane nadomestek za vpra&#353;anje, ali trditev dr&#382;i.</span></p><p><span>Toda tudi nasprotno pravilo bi bilo preve&#269; preprosto. Iz povedanega ne sledi, da moramo vsako izjavo vedno obravnavati samo kot golo trditev in odmisliti, kdo jo izreka, komu je namenjena in kaj z njo po&#269;ne. V&#269;asih je kontekst bistven za njen pomen. &#352;e pomembneje pa je, da morajo skupnosti tudi v takih sporih nekako odlo&#269;ati, kdo bo dobil besedo, kaj bo dovoljeno in kje bodo postavljene meje. Takrat se vpra&#353;anje lastne zmotljivosti preseli iz mi&#353;ljenja v pravila.</span></p><h2><span>Pohod, ki se ni zgodil</span></h2><p><span>Aprila 1977 je majhna skupina ameri&#353;kih neonacistov napovedala pohod skozi Skokie, predmestje Chicaga. Kraj ni bil izbran naklju&#269;no. V Skokieju je takrat &#382;ivelo pribli&#382;no &#353;tirideset tiso&#269; Judov, med njimi ve&#269; tiso&#269; ljudi, ki so pre&#382;iveli nacisti&#269;na tabori&#353;&#269;a. Napovedani sprevod v uniformah in s kljukastimi kri&#382;i naj bi &#353;el skozi njihovo skupnost.</span></p><p><span>Ob&#269;ina je posku&#353;ala pohod ustaviti z odloki, ki so med drugim zahtevali visoko zavarovanje za javne shode in prepovedovali razkazovanje nacisti&#269;ne simbolike. Pravno pomo&#269; neonacistom je ponudila Ameri&#353;ka zveza za dr&#382;avljanske svobo&#353;&#269;ine, njihov glavni odvetnik v tem primeru pa je bil David Goldberger, sam Jud. Argument zveze ni bil, da je nacisti&#269;na ideja vredna za&#353;&#269;ite. Opozarjali so, da bi lahko oblast, ki danes dobi pravico uti&#353;ati neonaciste, jutri isto pravilo uporabila proti povsem drugim govorcem. Sodi&#353;&#269;a so ob&#269;inske omejitve ve&#269;inoma razveljavila. Zveza je zaradi primera izgubila na tiso&#269;e &#269;lanov in precej prihodkov. Pohoda v Skokieju nazadnje ni bilo; organizatorji so shod preselili v Chicago.</span></p><p><span>Primer je bil te&#382;aven zato, ker ni &#353;lo samo za vpra&#353;anje, ali so nacisti&#269;ne trditve pravilne ali napa&#269;ne. Na prvi pogled se zdi samoumevno, da na slabo trditev odgovorimo z bolj&#353;o: preverimo dejstva, poka&#382;emo napako, ponudimo argument. Toda govor ni vedno samo opis sveta. Z besedami lahko tudi obljubimo, zagrozimo, &#382;alimo, ukazujemo ali koga zastra&#353;ujemo. V takih primerih ni pomembno samo, ali izre&#269;eni stavek nekaj pravilno opisuje, ampak tudi, kaj z njim po&#269;nemo.</span></p><p><span>Nasprotniki pohoda so zato opozarjali, da sprevod v nacisti&#269;nih uniformah in s kljukastimi kri&#382;i skozi skupnost, v kateri &#382;ivi ve&#269; tiso&#269; pre&#382;ivelih holokavsta, ni navadno izra&#382;anje politi&#269;nega mnenja. Razumeli so ga kot dejanje zastra&#353;evanja. &#268;e sprejmemo tak opis, se vpra&#353;anje spremeni: ne gre ve&#269; samo za to, ali je dovoljeno prepovedati neko stali&#353;&#269;e, ampak tudi za to, kdaj govor zaradi svojega konteksta, namena in u&#269;inka postane dejanje, ki lahko povzro&#269;a &#353;kodo.</span></p><p><span>Toda primer odpira &#353;e drugo vpra&#353;anje. Zakaj bi sploh potrebovali splo&#353;no pravilo o svobodi govora, &#269;e lahko vsak primer posebej presodimo po zdravi pameti? Eden od odgovorov je prav nezaupanje do lastne presoje. Najla&#382;je zagovarjamo svobodo govora &#269;loveka, s katerim se strinjamo, in najla&#382;je najdemo izjemo prav takrat, ko govori nekdo, ki se nam zdi nevaren ali odvraten. Vnaprej postavljeno pravilo nas zato omejuje ravno v trenutku, ko imamo najmo&#269;nej&#353;i razlog, da bi ga prilagodili sebi.</span></p><p><span>To &#353;e ne pomeni, da je mogo&#269;e vse spore re&#353;iti z enim pravilom. Preden govor obravnavamo kot gro&#382;njo, nadlegovanje ali &#353;kodljivo dejanje, mora nekdo presoditi njegov pomen in okoli&#353;&#269;ine. Vsaka meja zahteva razlago in vsaka razlaga je lahko pristranska. Nobena institucionalna ureditev nas torej ne odre&#353;i potrebe po presoji.</span></p><p><span>Lahko pa zmanj&#353;a mo&#269; posamezne presoje. Zahteva lahko obrazlo&#382;itev, omogo&#269;i ugovor, dolo&#269;i postopek, po katerem odlo&#269;itev preveri &#353;e nekdo drug, in poskrbi, da pravilo velja tudi za tiste, ki imajo trenutno mo&#269;. Smisel takih postopkov ni v predpostavki, da bodo ljudje vedno nepristranski. Ravno nasprotno: potrebujemo jih zato, ker pri&#269;akujemo, da pogosto ne bodo.</span></p><p><span>Tudi pri presoji trditev ni treba vsakega stali&#353;&#269;a obravnavati kot enako odprtega vpra&#353;anja. Medij zdravniku, ki brez zanesljivih dokazov trdi, da so cepiva nevarnej&#353;a od bolezni, proti katerim &#353;&#269;itijo, ni dol&#382;an nameniti enakega prostora kot raziskovalcem, katerih ugotovitve podpirajo &#353;tevilne kakovostne raziskave. Dokazi niso enakomerno razporejeni med vse strani. Toda niti strokovno soglasje ni nezmotljivo, zato mora obstajati na&#269;in, da se lahko pojavi nov dokaz, da ga je mogo&#269;e preveriti in da ima ob dovolj dobrih razlogih mo&#382;nost spremeniti tudi soglasje.</span></p><p><span>Tako pridemo do vpra&#353;anja, ki ni pomembno samo za znanost: kako prepoznati sistem, ki je &#353;e sposoben izvedeti, da se moti?</span></p><h2><span>Tiso&#269; in ena izku&#353;nja</span></h2><p>Leta 1919 je mladi Karl Popper v revnih dunajskih &#269;etrtih pomagal psihologu Alfredu Adlerju pri delu z otroki. Neko&#269; mu je opisal otroka, katerega vedenje se mu ni zdelo skladno z Adlerjevo teorijo o ob&#269;utku manjvrednosti. Adler je njegovo ravnanje brez te&#382;av pojasnil, &#269;eprav otroka sploh ni videl. Popper ga je vpra&#353;al, od kod mu tak&#353;na gotovost. Adler je odgovoril, da ima za seboj &#382;e tiso&#269; podobnih primerov. Popper pa si je, kot je pozneje zapisal, ob tem mislil: zdaj jih ima tiso&#269; in enega.</p><p>Ta dogodek je Popperja pripeljal do vpra&#353;anja, ki je pozneje zaznamovalo njegovo filozofijo. Sprva se mu je zdelo, da je najve&#269;ja mo&#269; Adlerjeve teorije prav v tem, da zna pojasniti skoraj vsak primer. Nato je opazil, da je to lahko tudi njena najve&#269;ja slabost. &#268;e je mogo&#269;e z isto teorijo razlo&#382;iti otroka, ki sko&#269;i v vodo, da bi nekoga re&#353;il, in otroka, ki drugega potisne vanjo, pri &#269;emer prvi premaguje ob&#269;utek manjvrednosti, drugi pa si dokazuje mo&#269;, potem si je te&#382;ko predstavljati dogodek, ki bi teoriji sploh lahko nasprotoval. Teorija, ki zna pojasniti vsak mo&#382;ni izid, se prav zato te&#382;ko izpostavi mo&#382;nosti, da bi se izkazala za napa&#269;no.</p><p><span>Popper je to postavil nasproti Einsteinovi splo&#353;ni teoriji relativnosti, o kateri se je istega leta govorilo po vsem svetu. Einsteinova teorija je napovedovala, za koliko bo gravitacija Sonca ukrivila svetlobo oddaljenih zvezd. Med son&#269;nim mrkom maja 1919 so britanske ekspedicije posku&#353;ale ta odklon izmeriti. Za Popperja ni bilo bistveno le, da so meritve napoved podprle. Pomembno je bilo, da bi se lahko iztekle tudi druga&#269;e. Teorija je napovedala nekaj dovolj dolo&#269;enega, da je obstajal mo&#382;en rezultat, ki bi ji resno nasprotoval. Prav pripravljenost teorije, da se izpostavi takemu tveganju, je postala ena osrednjih idej njegove filozofije znanosti.</span></p><p><span>Tega merila ni mogo&#269;e preprosto prenesti na politi&#269;ne in moralne nazore, saj trditev o pravi&#269;nosti ali dobrem &#382;ivljenju ni enaka fizikalni hipotezi. Lahko pa jim zastavimo sorodno vpra&#353;anje: ali obstaja izku&#353;nja, podatek ali argument, zaradi katerega bi bili pripravljeni svoje stali&#353;&#269;e vsaj prilagoditi ali popraviti?</span></p><p>Prav zato se lahko s Popperjem vrnemo k Vavilovu. Spor o dedovanju rastlin je bil sprva vsaj na&#269;eloma odprt: Lisenko je trdil eno, genetiki okoli Vavilova drugo, njihove napovedi pa bi bilo mogo&#269;e primerjati z rezultati poskusov. Pozneje se je narava spora spremenila. Genetike niso ve&#269; presojali predvsem po tem, kako dobro pojasnjuje in napoveduje pojave, ampak tudi po tem, kdo jo zagovarja in kateremu dru&#382;benemu razredu naj bi pripadala. Postala je &#187;bur&#382;oazna znanost&#171;. V takem okviru Vavilovovih ugovorov ni bilo ve&#269; treba presojati samo po dokazih. Tudi podatke, ki so nasprotovali uradno podprti razlagi, je bilo mogo&#269;e zavrniti kot proizvod iste &#187;bur&#382;oazne&#171; znanosti in politi&#269;ne zaslepljenosti, ki so jo oblastniki pripisovali njenim zagovornikom.</p><p>Kaj pa, &#269;e je Vavilov kljub temu vztrajal? Dokler se spor presoja po dokazih, lahko vztrajanje pri ugovoru pomeni, da ima za svoje pomisleke dobre razloge. V sovjetskem sistemu pa se je zgodilo nasprotno: bolj ko je vztrajal, bolj je njegovo ugovarjanje potrjevalo sum, da pripada napa&#269;ni strani. Ugovor, ki bi moral teorijo postaviti pod vpra&#353;aj, je tako postal &#353;e en razlog za nezaupanje do &#269;loveka, ki ga je izrekel. Sistem se je s tem postopoma zapiral pred mo&#382;nostjo, da bi ga novi podatki ali izku&#353;nje prisilili v popravek.</p><p>Enak mehanizem se lahko pojavi tudi tam, kjer je bil prvotni sum glede sogovornikovega dru&#382;benega polo&#382;aja povsem upravi&#269;en. Vpra&#353;anje, ali kdo &#269;esa ne vidi zaradi svojega privilegija, &#382;ivljenjskih izku&#353;enj ali polo&#382;aja, je lahko povsem na mestu. Te&#382;ava nastane, ko vsak nadaljnji ugovor samodejno postane nov dokaz istega predsodka, tako da nasprotnik &#382;e s samim zanikanjem potrjuje, da svoje zaslepljenosti ne prepozna. Trditev je tedaj za&#353;&#269;itena pred kritiko prav z razlago, zakaj kritik ne more videti, da je resni&#269;na.</p><p>Problem torej ni v tem, da je nekdo v nekaj mo&#269;no prepri&#269;an. &#268;lovek je lahko zelo prepri&#269;an in kljub temu pripravljen svoje mnenje spremeniti, &#269;e se pojavijo dovolj dobri razlogi. Te&#382;ava nastane, ko ima prepri&#269;anje za vsak mo&#382;ni ugovor &#382;e vnaprej pripravljeno razlago, zaradi katere ga ni treba zares vzeti resno.</p><h2><span>Pogled, ki sebe ne vidi</span></h2><p><span>Predstavljajmo si dve osebi z razli&#269;nimi politi&#269;nimi stali&#353;&#269;i, ki na predvolilni ve&#269;er gledata isto televizijsko soo&#269;enje. Ko se oddaja kon&#269;a, vsak pokli&#269;e prijatelja in pove skoraj isti stavek: kandidat z drugega politi&#269;nega pola je ves ve&#269;er zavajal in prav neverjetno je, kako lahko kdo nasede taki propagandi. Nobeden od njiju nima ob&#269;utka, da je dogajanje spremljal skozi lasten specifi&#269;en ideolo&#353;ki pogled. Vsak je prepri&#269;an, da je preprosto videl, kar je vsakomur o&#269;itno.</span></p><p>In v nekem smislu imata oba prav. Oba sta zares gledala isto soo&#269;enje. Toda iz vsega, kar sta sli&#353;ala, sta morala razbrati, kaj je pomembno, lo&#269;iti prepri&#269;ljiv odgovor od izmikanja ter presoditi, kateri podatek nekaj dokazuje in kateri nekaj prikriva. Brez poznavanja konteksta, pri&#269;akovanj in meril, po katerih presojata pomen posameznih vpra&#353;anj, soo&#269;enja sploh ne bi mogla razumeti kot smiselne celote. Isti okvir, ki jima omogo&#269;a, da nekatere stvari prepoznata kot pomembne, lahko druge potisne v ozadje ali jih naredi skoraj nevidne.</p><p>To je eden manj prijetnih sklepov zgodbe o ideologiji. Lastnega pogleda ne moremo preprosto odlo&#382;iti in sveta opazovati brez predpostavk. &#268;lovek brez pri&#269;akovanj, pojmov in meril ne vidi jasneje, ampak se v mno&#382;ici vtisov te&#382;ko znajde. Prav sposobnost, ki nam omogo&#269;a, da iz sveta izlu&#353;&#269;imo smisel, pomeni tudi, da ne&#269;emu pripi&#353;emo ve&#269;jo te&#382;o, nekaj drugega pa potisnemo v ozadje ali ne opazimo. Perspektiva zato ni napaka, ki bi jo bilo mogo&#269;e odpraviti. Je pogoj razumevanja. Ideologija pa nastopi tam, kjer tak okvir ni ve&#269; samo nujno izhodi&#353;&#269;e za razumevanje sveta, ampak za&#269;ne dolo&#269;ati tudi, &#269;esa ne bomo ve&#269; pripravljeni videti ali vzeti resno.</p><p><span>Od tod izvira asimetrija, ki je samo z dobro voljo ne moremo odpraviti. Prepri&#269;anja drugih vidimo od zunaj, zato pri njih la&#382;je opazimo vzorec: kako se posamezne sodbe zlagajo v dolo&#269;eno smer, kateri podatki vedno znova dobijo ve&#269;jo te&#382;o in kateri so hitro pojasnjeni kot nepomembni. Lastnih prepri&#269;anj na tak na&#269;in skoraj nikoli ne vidimo. Od znotraj se ne ka&#382;ejo kot vzorec, ampak kot vrsta posameznih razlogov, od katerih ima vsak svojo utemeljitev. Prav zato drugi ljudje pogosto prej opazijo doslednost na&#353;ih slepih peg, kot jo opazimo sami. &#352;e posebej neprijetno je, da so pri tem v&#269;asih najkoristnej&#353;i prav ljudje, katerih presoji najmanj zaupamo.</span></p><p><span>V zgodovini ideologije se zato vedno znova pojavlja nenavaden obrat. De Tracy je &#382;elel razviti vedo, ki bi &#269;loveku pomagala razumeti nastanek lastnih idej, beseda, ki jo je skoval, pa je kmalu postala oznaka za zmote drugih. Marx je pokazal, da tudi navidezno nevtralne ideje nosijo sled dru&#382;benih odnosov, poznej&#353;i misleci pa so morali opozoriti, da se lahko isto razlago uporabi predvsem za razkrivanje nasprotnikov. Sovjetska genetika je pokazala, kako lahko politi&#269;na razlaga izvora neke trditve povsem izrine vpra&#353;anje, ali trditev dr&#382;i. Foucault je raziskoval zgodovino kategorij, ki se nam zdijo naravne, toda tudi zgodovinska zavest o njihovem nastanku sama po sebi ne zagotavlja, da jih bomo znali bolje presojati. Popper je iskal na&#269;in, kako teorijo izpostaviti mo&#382;nosti, da se izka&#382;e za napa&#269;no, vendar lahko tudi njegovo merilo postane samo &#353;e priro&#269;na oznaka za teorijo, ki je ne maramo.</span></p><p><span>Orodja za odkrivanje slepih peg imajo torej nenavadno lastnost: veliko la&#382;je jih uporabljamo na drugih kot na sebi. To ni zgolj njihova napa&#269;na uporaba. Ko jih obrnemo navzven, nam pomagajo pojasniti svet; ko jih obrnemo nase, postavijo pod vpra&#353;aj prav okvir, s katerim svet pojasnjujemo.</span></p><p>Morda je zato preve&#269; pri&#269;akovati metodo, ki bi nas iz ideologije preprosto odpeljala na varno mesto zunaj nje. Refleksija pomaga, vendar nas sama ne re&#353;i. Tudi &#269;lovek, ki dobro pozna zgodovino svojih pojmov, svoje interese in lastne pristranskosti, lahko najde zelo prepri&#269;ljive razloge, zakaj ravno v tem primeru njegove obi&#269;ajne slepe pege niso pomembne.</p><p>Ostane skromnej&#353;a razlika. Nekateri pogledi dopu&#353;&#269;ajo, da jih nepri&#269;akovan podatek, tuja izku&#353;nja ali dober ugovor prisili v spremembo; drugi imajo za skoraj vse, kar jim nasprotuje, &#382;e pripravljeno razlago, zaradi katere lahko ostanejo nespremenjeni. Toda tudi tega ne moremo zanesljivo presoditi samo pri sebi.</p><p>Klju&#269;na razlika zato morda ni v tem, ali je neki pogled ideolo&#353;ki, ampak v tem, ali &#353;e dopu&#353;&#269;a mo&#382;nost, da se moti. Pravo vpra&#353;anje ni, ali smo ideologijo presegli, ampak ali nas lahko svet &#353;e prisili, da si premislimo.</p><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p><p></p>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Kaj je nacionalizem?]]></title><description><![CDATA[Kako so nastali narodi in zakaj nacionalizem sam po sebi ni ne dober ne slab]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/kaj-je-nacionalizem</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/kaj-je-nacionalizem</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Tue, 25 Aug 2026 14:02:17 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!rBna!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fefe79659-e3fd-4a28-9f0e-e540e2666d7e_2912x1632.jpeg" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!rBna!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fefe79659-e3fd-4a28-9f0e-e540e2666d7e_2912x1632.jpeg" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!rBna!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fefe79659-e3fd-4a28-9f0e-e540e2666d7e_2912x1632.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!rBna!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fefe79659-e3fd-4a28-9f0e-e540e2666d7e_2912x1632.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!rBna!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fefe79659-e3fd-4a28-9f0e-e540e2666d7e_2912x1632.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!rBna!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fefe79659-e3fd-4a28-9f0e-e540e2666d7e_2912x1632.jpeg 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!rBna!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fefe79659-e3fd-4a28-9f0e-e540e2666d7e_2912x1632.jpeg" width="1456" height="816" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/efe79659-e3fd-4a28-9f0e-e540e2666d7e_2912x1632.jpeg&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:816,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:778053,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/jpeg&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/i/212697455?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fefe79659-e3fd-4a28-9f0e-e540e2666d7e_2912x1632.jpeg&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!rBna!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fefe79659-e3fd-4a28-9f0e-e540e2666d7e_2912x1632.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!rBna!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fefe79659-e3fd-4a28-9f0e-e540e2666d7e_2912x1632.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!rBna!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fefe79659-e3fd-4a28-9f0e-e540e2666d7e_2912x1632.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!rBna!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fefe79659-e3fd-4a28-9f0e-e540e2666d7e_2912x1632.jpeg 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-GK1x3M" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-GK1x3M" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p><span>Poleti leta 1827 je Pariz vznemiril prihod &#382;irafe. Zarafa, darilo egiptovskega vladarja Mohameda Alija francoskemu kralju, je od Marseilla do prestolnice prehodila skoraj devetsto kilometrov. Kamor koli je pri&#353;la, so se zbirale mno&#382;ice ljudi, ki &#269;esa podobnega &#353;e niso videli. Isto poletje je po pari&#353;kih ulicah hodil tudi Rifa&#8217;a al-Tahtawi, egiptovski imam, ki je v Francijo pripotoval kot duhovni spremljevalec skupine &#353;tudentov. Skrbeti bi moral predvsem za njihove verske potrebe, vendar je kmalu za&#269;el z veliko pozornostjo opazovati Francoze.</span></p><p><span>Zapisoval si je, kar je videl: tiskarne, iz katerih so vsak dan prihajale nove pole potiskanega papirja, kavarne, kjer so ljudje brali &#269;asopise in se o prebranem prepirali, ulice, razsvetljene s plinskimi svetilkami, pa tudi ljudi, ki so o sebi vse pogosteje govorili kot o Francozih in se do&#382;ivljali kot del iste skupnosti. Al-Tahtawi je bil izobra&#382;en &#269;lovek, vzgojen v eni najstarej&#353;ih u&#269;enih tradicij na svetu, vendar za tisto, kar je videl, ni imel povsem ustrezne besede. Pred njegovimi o&#269;mi se je namre&#269; razkrivala nova oblika skupnosti, stara komaj generacijo ali dve.</span></p><h2><span>Ko podaniki postanejo narod</span></h2><p><span>Sto let prej se je po istih pari&#353;kih ulicah &#353;irila novica, da je umrl Ludvik XIV. Vladal je dvainsedemdeset let. Ve&#269;ina njegovih podanikov se je rodila in odrasla, ne da bi poznala drugega kralja. Ljudje so &#382;alovali. Toda ali je pek v Toulousu &#269;util, da s cvetli&#269;arko v Parizu pripadata isti skupnosti, ki &#382;aluje za kraljem? Ni&#269; ne ka&#382;e na to. Kraljevi podaniki so &#382;alovali za kraljem, ne pa nujno tudi kot &#269;lani iste skupnosti. Sebe so razumeli kot &#269;lane dru&#382;ine, pripadnike ceha, prebivalce mesta ali vasi, vernike dolo&#269;ene vere.</span></p><p><span>Tri &#269;etrtine stoletja pozneje se je skupina poslancev, zbranih blizu Versaillesa, razglasila za &#187;predstavnike francoskega naroda&#171;. V njegovem imenu so odpravili fevdalizem in strmoglavili kralja. Vmes se ni spremenilo veliko otipljivega. Isti peki, iste cvetli&#269;arke, ista pokrajina, iste ceste. Spremenilo pa se je nekaj, &#269;esar ni bilo mogo&#269;e videti ali prijeti, vendar je bilo odtlej sposobno premikati vojske in podirati prestole.</span></p><p><span>Politolog Benedict Anderson je za to uporabil izraz, ki je postal nepogre&#353;ljiv: narod je zami&#353;ljena skupnost. S tem ni hotel re&#269;i, da narod ne obstaja ali da je zgolj izmi&#353;ljotina. Obstaja zato, ker se milijoni ljudi, ki se med seboj nikoli ne bodo sre&#269;ali, vendarle predstavljajo kot del iste skupnosti. Anderson je opozoril tudi na enega klju&#269;nih pogojev, ki je to omogo&#269;il: tisk. Ljudje, ki berejo iste &#269;asopise, iste novice in iste zgodbe, se za&#269;nejo drug na drugega nana&#353;ati na nov na&#269;in. Za ob&#269;utek skupnosti ni ve&#269; potrebna neposredna bli&#382;ina.</span></p><p><span>S tem dobimo odgovor na vpra&#353;anje, kaj je narod. Kaj pa je nacionalizem? Ernest Gellner ga je opredelil zelo jedrnato: kot politi&#269;no na&#269;elo, po katerem naj se narodna in politi&#269;na enota ujemata. Nacionalizem nastane, ko se iz predstave o skupnosti izpelje politi&#269;na zahteva: narod naj odlo&#269;a sam o sebi, meje dr&#382;ave pa naj se &#269;im bolj ujemajo z mejami narodne skupnosti.</span></p><p><span>V tej kratki formuli je &#382;e skoraj vse, kar sledi. Poslanci pri Versaillesu govorijo v imenu naroda in ne ve&#269; v imenu kralja. Grki ho&#269;ejo iz otomanske dr&#382;ave. Mazzini &#382;eli osem italijanskih dr&#382;av povezati v eno. Bismarck ve&#269;ino nem&#353;kih dr&#382;av zdru&#382;i v rajh. Egip&#269;ani zahtevajo Egipt zase. Slovenci leta 1848 zahtevajo zdru&#382;itev slovensko govore&#269;ih ozemelj habsbur&#353;ke monarhije. Okoli&#353;&#269;ine so zelo razli&#269;ne, zahteva pa je sorodna: politi&#269;na meja naj se &#269;im bolj pribli&#382;a meji naroda.</span></p><p><span>In to ni majhna sprememba. Skupnost, ki obstaja predvsem v predstavah milijonov ljudi, lahko postane dovolj resni&#269;na, da so zanjo pripravljeni tudi umreti.</span></p><h2><span>Kralj brez glave, narod brez obraza</span></h2><p><span>Francoska revolucija je novo lojalnost do naroda prvi&#269; spremenila v temelj politi&#269;nega reda. Ko so revolucionarji kralju odsekali glavo, niso odstranili le vladarja, ampak tudi osebo, ki je dotlej poosebljala politi&#269;no skupnost. Monarhija je imela svoj obraz, republika pa ga je morala nadomestiti z ne&#269;im drugim: z zastavami, himnami, prazniki, novim koledarjem in novimi besedami za stare obi&#269;aje in stvari. Prav tako je splo&#353;na mobilizacija, </span><em><span>lev&#233;e en masse</span></em><span>, v manj kot letu omogo&#269;ila nastanek vojske z okoli osemsto tiso&#269; mo&#382;mi. Vojna se je vse bolj predstavljala kot skupna zadeva dr&#382;avljanov in naroda ter vse manj kot interes dinastije.</span></p><p><span>Napoleon je francoski nacionalizem &#353;iril skupaj s francoskimi vojskami in s tem nehote raz&#353;iril tudi oro&#382;je, s katerim so se osvojeni lahko uprli Francozom. V &#269;asu francoske okupacije nem&#353;kih de&#382;el je imel Johann Gottlieb Fichte v letih 1807 in 1808 vrsto govorov, pozneje objavljenih kot </span><em><span>Govori nem&#353;kemu narodu</span></em><span>. Nem&#353;ko razdrobljenost je predstavil kot vir &#353;ibkosti in rojake pozval, naj prese&#382;ejo medsebojne razlike ter poi&#353;&#269;ejo enotnost v skupni domovini.</span></p><p><span>Fichteja je danes te&#382;ko brati brez zavedanja tega, kar je nem&#353;ki nacionalizem postal v dvajsetem stoletju. Toda njegovi </span><em><span>Govori</span></em><span> so nastali v povsem druga&#269;nih okoli&#353;&#269;inah: pod vtisom francoske okupacije, politi&#269;ne razdrobljenosti in ob&#269;utka poni&#382;anja. Nacionalna enotnost je bila tedaj predvsem odgovor na ranljivost. Prav v tem je eden od paradoksov nacionalizma: ista govorica o skupnosti in skupni usodi lahko ljudi v enem trenutku pove&#382;e proti zunanji gro&#382;nji, v drugem pa postane merilo, po katerem se dolo&#269;ajo tisti, ki vanjo ne sodijo.</span></p><p><span>Ko je bil Napoleon dokon&#269;no pora&#382;en, so se evropski vladarji in diplomati leta 1814 in 1815 zbrali na Dunaju, da bi obnovili politi&#269;ni red, ki ga je revolucija zamajala. Meje so sku&#353;ali urediti tako, da bi med velikimi silami znova vzpostavili ravnote&#382;je, obenem pa zajezili revolucionarna in nacionalna gibanja, ki so se raz&#353;irila po Evropi. Simbol tega reda je postal avstrijski dr&#382;avnik Klemens Metternich. Leta 1821 se je evropska politi&#269;na elita z istim namenom zbrala tudi v Ljubljani. Na kongresu Svete alianse je med drugim odobrila avstrijsko voja&#353;ko posredovanje proti revolucionarjem v Neaplju in Piemontu. Naslednjih trideset let evropske zgodovine je med drugim zgodba o tem, kako te&#382;ko je bilo ideje, ki jih je spro&#382;ila revolucija, spraviti nazaj v steklenico.</span></p><h2><span>Kdo pripada narodu?</span></h2><p><span>Pri nacionalizmu obi&#269;ajno razlikujemo med dvema glavnima tipoma. Dr&#382;avljanski nacionalizem narod opredeli predvsem kot politi&#269;no skupnost ljudi, ki &#382;ivijo na dolo&#269;enem ozemlju in sprejemajo skupne institucije, pri &#269;emer naj bi bilo poreklo drugotnega pomena. Etni&#269;ni nacionalizem pa pripadnost opira predvsem na skupno poreklo, jezik, vero in kulturo, tudi kadar pripadniki istega naroda &#382;ivijo v razli&#269;nih dr&#382;avah. Prvi tip obi&#269;ajno povezujemo s Francijo, drugega z ve&#269;etni&#269;nimi imperiji srednje in vzhodne Evrope.</span></p><p><span>Toda meja med njima nikoli ni bila &#269;ista. Tudi dr&#382;avljanski nacionalizem je od svojih pripadnikov marsikaj zahteval. Francoska republika je denimo pri&#269;akovala uporabo franco&#353;&#269;ine in postopno opu&#353;&#269;anje pokrajinskih jezikov. Za bretonskega ali oksitanskega govorca je vklju&#269;itev v francoski narod zato pomenila tudi kulturno preobrazbo. Razlika je bila predvsem v merilu pripadnosti: pri etni&#269;nem nacionalizmu je bilo v ospredju poreklo, pri dr&#382;avljanskem pa pripravljenost sprejeti skupni politi&#269;ni in kulturni okvir.</span></p><p><span>&#352;e jasneje se razlika poka&#382;e, &#269;e pogledamo, kaj je narodna dr&#382;ava nadome&#353;&#269;ala. Zgodovinar J&#252;rgen Osterhammel je imperij in narodno dr&#382;avo opisal kot dva razli&#269;na na&#269;ina utemeljevanja oblasti. Imperij je od podanikov zahteval predvsem zvestobo vladarju in sprejemanje obstoje&#269;ega reda. Razli&#269;na ljudstva, vere in jeziki so lahko &#382;iveli pod isto krono, ne da bi kdo pri&#269;akoval, da bodo postali eno. Narodna dr&#382;ava je izhajala iz druga&#269;ne zamisli: oblast naj bi pripadala narodu in delovala v njegovem imenu. Podanike naj bi zamenjali dr&#382;avljani z enakim statusom, razlike med njimi pa naj bi prekrila predstava o skupni pripadnosti.</span></p><p><span>Prav tu se pojavi te&#382;ava. Ve&#269;ina dr&#382;av, ki jih danes imenujemo nacionalne, nikoli ni bila zares narodnostno homogena. Mlade dr&#382;ave devetnajstega stoletja so iz imperijev podedovale jezikovne, verske in etni&#269;ne manj&#353;ine, obenem pa so o sebi za&#269;ele govoriti kot o enotnih narodih. Homogenost zato pogosto ni bila stanje, ki bi ga nacionalisti odkrili, ampak cilj, ki so ga &#382;eleli dose&#269;i.</span></p><p><span>Gr&#269;ija je bila eden prvih preizkusov te logike. V dvajsetih letih devetnajstega stoletja so mladi Grki, ki so med bivanjem v srednji in zahodni Evropi spoznali nove ideje o narodni samoodlo&#269;bi, doma za&#269;eli zahtevati neodvisnost od otomanske oblasti. Liberalci in romantiki po Evropi so jih slavili kot osvoboditelje. Toda ozemlje prihodnje Gr&#269;ije je bilo izrazito raznoliko, z muslimanskimi, judovskimi in pravoslavnimi skupnostmi. &#381;e ob rojstvu nove dr&#382;ave se je zato zastavilo vpra&#353;anje, kdo bo veljal za Grka.</span></p><p><span>Vra&#269;ajo&#269;i se izobra&#382;enci so novo identiteto povezovali s pravoslavjem, gr&#353;kim jezikom in celo z dolo&#269;enimi predstavami o videzu. Nasilje med vojno ni bilo usmerjeno le proti otomanski upravi in vojski, ampak je prizadelo tudi mo&#353;eje, sinagoge in civilno prebivalstvo. Ko je Gr&#269;ija leta 1830 dosegla mednarodno priznanje, je politi&#269;ni okvir &#382;e obstajal, prebivalstvo pa je bilo treba &#353;ele povezati v skupnost, ki se bo razumela kot enoten narod. Gr&#353;ka dr&#382;ava je tako &#382;e obstajala, gr&#353;ki narod pa je bilo treba &#353;e ustvariti.</span></p><p><span>Habsbur&#353;ka monarhija je pokazala isti problem v &#353;e bolj zapleteni obliki. Pod eno krono so &#382;iveli Nemci, Italijani, Ukrajinci, Poljaki, Romuni, Hrvati, Srbi, &#268;ehi, Mad&#382;ari, Slovenci in &#353;tevilni drugi, brez skupnega jezika in skupne zgodbe o izvoru. Ko so leta 1848 izbruhnila narodna gibanja, se je hitro pokazalo, da lahko zahteva po svobodi enega naroda za drugega pomeni novo podrejenost. Mad&#382;ari so zahtevali neodvisnost od Dunaja, toda Hrvati in druge skupnosti znotraj ogrskega dela monarhije so se bale, da bi jih neodvisna mad&#382;arska dr&#382;ava podredila &#353;e bolj kot cesarstvo. Zato so mnogi med njimi raje ostali zvesti Dunaju.</span></p><p><span>V tem je bil eden temeljnih paradoksov nacionalizma devetnajstega stoletja. Gibanje, ki je zase zahtevalo osvoboditev iz ve&#269;narodnega imperija, je lahko v trenutku, ko je za&#269;elo dolo&#269;ati meje lastnega naroda, postalo gro&#382;nja manj&#353;inam znotraj svojih meja.</span></p><h2><span>Narod, ki ga je bilo treba izumiti</span></h2><p><span>Leto 1848 je okrepilo tudi gibanji, ki bosta v naslednjih desetletjih preoblikovali zemljevid Evrope. Ne Italija ne Nem&#269;ija tedaj nista bili politi&#269;ni enoti. Italijanski polotok je bil razdeljen na osem dr&#382;av. Avstrija je neposredno obvladovala Lombardijo in Bene&#269;ijo ter imela velik vpliv v ve&#269; srednjeitalijanskih dr&#382;avicah, jug so obvladovali Burboni, osrednji del pape&#382;, na severozahodu pa je le&#382;ala Kraljevina Sardinija-Piemont, ki bo pozneje prevzela vodilno vlogo pri zdru&#382;itvi. Nem&#269;ijo je sestavljalo nekaj deset dr&#382;av, povezanih v ohlapno zvezo.</span></p><p><span>Kdor bi okoli leta 1840 potoval po italijanskem polotoku, bi te&#382;ko na&#353;el koga, ki bi se najprej predstavil kot Italijan. Sre&#269;eval bi Firen&#269;ane, Milan&#269;ane, Genove&#382;ane, Neapelj&#269;ane in Bene&#269;ane, ki so govorili lokalne jezike in med seboj pogosto te&#382;ko razumljiva nare&#269;ja. Med izobra&#382;enimi sloji je bila ponekod bolj doma&#269;a franco&#353;&#269;ina kot italijan&#353;&#269;ina. Zadnji, ki so vladali zdru&#382;eni Italiji, so bili rimski cesarji. Machiavelli je v </span><em><span>Vladarju</span></em><span>, objavljenem leta 1532, pozval kneza, naj Italijo osvobodi barbarov, vendar njegovega poziva ni nih&#269;e uresni&#269;il. Italijanske mestne dr&#382;ave so bile pogosto bolj sprte med seboj, kot so se bale tujcev. Bene&#269;ani so bili pripravljeni raje pla&#269;evati dajatve Parizu, kot da bi jih osvojil Neapelj.</span></p><p><span>Giuseppe Mazzini se je rodil v Genovi leta 1805, ko je bila ta del Napoleonovega imperija, in odra&#353;&#269;al z ob&#269;utkom poni&#382;anja zaradi tuje oblasti. Pridru&#382;il se je karbonarjem, tajnim dru&#382;bam, ki so se borile proti tuji nadvladi in za politi&#269;no svobodo. Po zatrtju upora je kon&#269;al v izgnanstvu, kjer je ustanovil Mlado Italijo. Gibanje naj bi zdru&#382;ilo polotok, Mazzini pa je njegovo poslanstvo razumel kot del &#353;ir&#353;ega boja za samoodlo&#269;bo evropskih narodov. &#187;Nismo samo zarotniki, smo verniki,&#171; je zapisal. Metternich je &#269;lanstvo v Mladi Italiji razglasil za izdajo, ki se kaznuje s smrtjo.</span></p><p><span>Toda Mazzini ni bil edini, ki si je &#382;elel zdru&#382;ene Italije. Ob njem sta stala &#353;e dva mo&#382;a, ki sta hotela podoben cilj dose&#269;i iz povsem drugih izhodi&#353;&#269;. Grof Cavour je bil liberalni monarhist in si je zami&#353;ljal Italijo kot ustavno monarhijo pod kraljem Sardinije-Piemonta. Giuseppe Garibaldi pa je bil radikal in revolucionar. Po neuspelem uporu v Genovi leta 1834 je bil obsojen na smrt, pobegnil v Ju&#382;no Ameriko ter se bojeval v Braziliji in Urugvaju. Domov se je vrnil kot mednarodna zvezda, v ju&#382;noameri&#353;kem pon&#269;u, ki ga je nosil tudi na evropskih boji&#353;&#269;ih. Trije mo&#382;je, tri razli&#269;ne predstave o prihodnosti, ena Italija, ki je &#353;e ni bilo.</span></p><p><span>V Nem&#269;iji je bila pot druga&#269;na, logika pa podobna. Vodilne vloge ni prevzelo revolucionarno gibanje, ampak pruska dr&#382;ava. Kancler Otto von Bismarck je s tremi vojnami, proti Danski leta 1864, Avstriji leta 1866 in Franciji v letih 1870 in 1871, ustvaril Nem&#353;ki rajh. Toda politi&#269;no zdru&#382;evanje je spremljalo dolgoletno kulturno delo. Brata Grimm sta zbirala pravljice in sestavljala slovar nem&#353;kega jezika, s &#269;imer nista le zapisovala ne&#269;esa, kar naj bi bilo Nemcem &#382;e skupno, ampak sta tudi pomagala ustvarjati predstavo skupne kulture in preteklosti. Bavarec in Prus sta si bila lahko kulturno skoraj tako tuja kot Milan&#269;an in Neapelj&#269;an, vendar se je iz jezika, zgodb in zgodovine postopoma sestavljala podoba skupnega naroda.</span></p><p><span>Tu se poka&#382;e zanimiv obrat. Francoska revolucija je kralja odstavila, italijansko in nem&#353;ko zdru&#382;evanje pa sta kralja postavila v samo sredi&#353;&#269;e nove narodne dr&#382;ave. Wilhelm I. Pruski in Viktor Emanuel II. Sardinsko-Piemontski sta postala simbola enotnosti, ne ovira zanjo. Narod, ki naj bi bil naraven, star in samoumeven, se je izkazal za nekaj, kar je bilo treba zgraditi: s &#269;asopisi, knjigami, himnami, muzeji, spomeniki in v&#269;asih tudi z vladarjem, ki je poosebljal enotnost novega naroda.</span></p><p><span>Britanski zgodovinar John Hutchinson je zgodovinarje tistega &#269;asa imenoval kartografe kolektivne identitete. Akademije, gledali&#353;&#269;a, zalo&#382;be, muzeji in univerzitetni oddelki so iz preteklosti izbirali dogodke, junake, besede in zgodbe, ki naj bi predstavljali narod. Kar prej ni bilo skupno, je lahko postalo skupno. Kar ni imelo ene zgodovine, jo je lahko dobilo.</span></p><h2><span>&#381;enska iz Benetk</span></h2><p><span>Zgodovina Risorgimenta se obi&#269;ajno pripoveduje skozi Mazzinija, Cavourja in Garibaldija. Zgodovinar Bennett Sherry jo je v pedago&#353;ke namene poskusil povedati druga&#269;e, skozi izmi&#353;ljeno Bene&#269;anko, rojeno leta 1805. Njeno &#382;ivljenje je sestavil iz dokumentiranih dogodkov in izku&#353;enj resni&#269;nih ljudi tistega &#269;asa ter jih povezal v eno samo &#382;ivljenjsko zgodbo.</span></p><p><span>Rodila se je v mestu, ki je v njenih otro&#353;kih letih trikrat zamenjalo gospodarja: najprej so pri&#353;li Francozi, nato Avstrijci, nato znova Francozi. Ko je bila stara deset let, je bil Napoleon pora&#382;en in njeni star&#353;i so upali, da bodo Benetke spet svobodne. Dunajski kongres jih je vrnil pod avstrijsko oblast. Njen o&#269;e se je pridru&#382;il karbonarjem in leta 1821 umrl v spopadu z avstrijskimi vojaki v Milanu. Sama je pozneje od&#353;la v Genovo, kjer je med neuspelim uporom prvi&#269; videla Garibaldija.</span></p><p><span>Leta 1848 je val uporov zajel ves polotok. V Rimu, Palermu, Toskani, Neaplju, Milanu in Benetkah so ljudje zahtevali ustavo in konec starega reda. Pridru&#382;ila se je Garibaldijevim prostovoljcem in z njimi pri&#353;la do Rima, kjer so revolucionarji razglasili Rimsko republiko. Tam je spoznala Anito, Garibaldijevo brazilsko &#382;eno, ki ga je nau&#269;ila jahati in ga spremljala tudi v bojih. Republika je trajala le nekaj mesecev. Francoska vojska je vrnila pape&#382;a na oblast, Avstrijci so znova prevzeli sever, med begom iz Rima leta 1849 pa je nose&#269;a Anita umrla za malarijo, tik pred svojim osemindvajsetim rojstnim dnem.</span></p><p><span>Deset let pozneje sta Cavour in kralj Viktor Emanuel za&#269;ela vojno, ki je odprla pot zdru&#382;itvi Italije. Sinovi na&#353;e izmi&#353;ljene Bene&#269;anke so od&#353;li na fronto. Najstarej&#353;i je padel pri Solferinu. Leta pozneje je brala poro&#269;ilo &#352;vicarja Henryja Dunanta o prav tej bitki, o boji&#353;&#269;u, na katerem so ranjenci prosili, naj jih kdo dokon&#269;no ubije. Iz njegove knjige je zrasla zamisel o Mednarodnem odboru Rde&#269;ega kri&#382;a.</span></p><p><span>Leta 1861 je postala Italijanka. Toda dr&#382;ava, za katero se je borila leta 1848, ni bila tak&#353;na, kot si jo je predstavljala: namesto republike je nastala monarhija. V novi dr&#382;avi &#382;enske niso imele volilne pravice. Nacionalisti so domovino opisovali kot o&#269;etnjavo, Viktorja Emanuela II. pa so slavili kot </span><em><span>Pater Patriae</span></em><span>, o&#269;eta domovine. Nova dr&#382;ava je tako dobila svojega o&#269;eta, medtem ko polovica njenih prebivalcev ni dobila politi&#269;nega glasu.</span></p><h2><span>Stoletje narodov, svet imperijev</span></h2><p><span>Tu se zgodba v u&#269;benikih pogosto kon&#269;a skoraj zmagoslavno: devetnajsto stoletje naj bi bilo stoletje narodov, ki so se osvobodili starih imperijev in si ustvarili lastne dr&#382;ave. Toda tak pogled je zavajajo&#269;. Podobno bi bilo, &#269;e bi rekli, da je devetnajsto stoletje pripadalo parnemu stroju samo zato, ker je prav ta postal eden njegovih najbolj prepoznavnih simbolov.</span></p><p><span>Zgodovinar Osterhammel opozarja, da so &#353;e leta 1900 na svetovnem zemljevidu prevladovali imperiji in da takrat skoraj nih&#269;e ni pri&#269;akoval njihovega skoraj&#353;njega konca. Afrika je najbolj o&#269;iten primer. Leta 1879 je doma&#269;e prebivalstvo &#353;e nadzorovalo okoli devetdeset odstotkov celine. Do leta 1912 je od tega ostalo le zelo malo. Nekaj tiso&#269; politi&#269;nih enot, ki so obstajale okoli leta 1800, je stoletje pozneje nadomestilo pribli&#382;no &#353;tirideset velikih ozemelj pod francosko, britansko, portugalsko, nem&#353;ko ali belgijsko upravo. Z afri&#353;kega zornega kota tako &#187;delitev Afrike&#171; sploh ni bila delitev, ampak ogromno zdru&#382;evanje ozemelj pod oblastjo nekaj evropskih dr&#382;av.</span></p><p><span>Narodne dr&#382;ave so v devetnajstem stoletju nastajale na razli&#269;ne na&#269;ine. Nekatere so se od imperijev odcepile z revolucijo ali vojno, kot Haiti, latinskoameri&#353;ke republike, Gr&#269;ija in Belgija. Druge so nastale z zdru&#382;evanjem pod vodstvom ene mo&#269;nej&#353;e dr&#382;ave, kot Italija in Nem&#269;ija. Tretje so postopoma pridobivale avtonomijo znotraj obstoje&#269;ega imperija, kot Kanada, Avstralija in Nova Zelandija. Za temi razli&#269;nimi potmi so stali tudi razli&#269;ni nacionalizmi: osvobodilni, zdru&#382;evalni in odcepitveni. Toda v svetovnem merilu so bile vse te nove nacionalne dr&#382;ave &#353;e vedno izjema.</span></p><p><span>Prava doba nacionalnih dr&#382;av je pri&#353;la &#353;ele v dvajsetem stoletju. Po prvi svetovni vojni so lastne dr&#382;ave dobile Poljska, Mad&#382;arska in Irska, po drugi pa se je v nekaj desetletjih razsul evropski kolonialni sistem. Med osamosvojitvijo Indije in koncem al&#382;irske vojne je politi&#269;ni zemljevid sveta dobil povsem novo podobo.</span></p><p><span>Devetnajsto stoletje je bilo zato predvsem &#269;as, ko je nacionalizem postal nov na&#269;in razumevanja politi&#269;ne skupnosti in izjemno mo&#269;no sredstvo mno&#382;i&#269;ne mobilizacije. Nacionalne dr&#382;ave so se mno&#382;ile, vendar &#353;e niso prevladale. Svet je bil &#353;e vedno predvsem svet imperijev.</span></p><h2><span>Svetovna kriza sredine stoletja</span></h2><p><span>Leto 1848 se v evropskih u&#269;benikih obi&#269;ajno pojavlja kot pomlad narodov, skoraj kot dogodek, ki je imel evropske vzroke in evropske posledice. Toda pretresi sredi devetnajstega stoletja so segali precej dlje. Sociolog Immanuel Wallerstein je leto 1848 opisal kot svetovno revolucijo, zgodovinar Christopher Bayly pa &#353;ir&#353;e obdobje kot svetovno krizo sredine stoletja. Antropolog David Graeber je opozoril, da so revolucije in upori skoraj hkrati izbruhnili v pribli&#382;no petdesetih dr&#382;avah, od Vla&#353;ke do Brazilije.</span></p><p><span>V Evropi je politi&#269;no krizo zaostrila &#353;e lakota. Leta 1845 je bolezen prizadela pridelek krompirja, slabe letine &#382;ita v naslednjih letih pa so stisko &#353;e poglobile. Milijoni ljudi so se zna&#353;li v pomanjkanju. Zahteve po politi&#269;nih reformah so se zato prepletle z zahtevami delavcev in reve&#382;ev po bolj znosnem &#382;ivljenju. Februarja 1848 so v Parizu na istih barikadah stali me&#353;&#269;anski liberalci, trgovci in tovarni&#353;ki delavci ter prisilili kralja k odstopu. Nova republika je uvedla splo&#353;no mo&#353;ko volilno pravico in odpravila su&#382;enjstvo v francoskih kolonijah.</span></p><p><span>Vendar tak&#353;na zavezni&#353;tva niso dolgo trajala. Srednji sloji so zahtevali predvsem politi&#269;ne spremembe, delavci pa tudi socialne. Ko so prvi dobili velik del tistega, kar so &#382;eleli, so se poti nekdanjih zaveznikov raz&#353;le. Junijski delavski upor v Parizu je oblast krvavo zatrla; umrlo je okoli tiso&#269; petsto ljudi, ve&#269; tiso&#269; jih je bilo aretiranih. Decembra je bil za predsednika izvoljen Louis Napoleon, ki je obljubil predvsem red. Tri leta pozneje je z dr&#382;avnim udarom prevzel oblast, leta 1852 pa se razglasil za cesarja Napoleona III. Podoben vzorec se je ponovil tudi drugod po Evropi: za&#269;etnemu zavezni&#353;tvu liberalcev, demokratov in nacionalistov so sledili razkoli, ki so starim oblastem omogo&#269;ili vrnitev. Leto 1848 je bilo prelomno, &#269;eprav se tedaj &#353;e ni spremenilo toliko, kot so revolucionarji upali.</span></p><p><span>Toda evropske revolucije so bile le del veliko &#353;ir&#353;ega pretresa. Na Kitajskem je Hong Xiuquan leta 1851 spro&#382;il tajpin&#353;ko vstajo proti dinastiji Qing. Gibanje, ki je verske ideje povezovalo z obljubami o dru&#382;beni prenovi, je zavzelo velik del dr&#382;ave in Nand&#382;ing razglasilo za prestolnico Nebe&#353;kega kraljestva velikega miru. Ko je bila vstaja leta 1864 dokon&#269;no zatrta, je za seboj pustila pribli&#382;no dvajset milijonov mrtvih.</span></p><p><span>Podobno se je stresla tudi Indija. Vzhodnoindijska dru&#382;ba je tedaj obvladovala velik del podceline, njena vojska pa je temeljila predvsem na indijskih vojakih. Leta 1857 so se ti na severu uprli. Upor je bil zadu&#353;en, zadnji mogulski cesar je bil pregnan, oblast Vzhodnoindijske dru&#382;be pa se je kon&#269;ala. Indija je pre&#353;la pod neposredno britansko oblast.</span></p><p><span>Ali sta bila tajpin&#353;ka vstaja in indijski upor &#382;e nacionalisti&#269;ni gibanji? Zgodovinarji se o tem ne strinjajo. Pomembnej&#353;e je nekaj drugega: sredi devetnajstega stoletja so se na razli&#269;nih koncih sveta hkrati zamajale stare oblike oblasti in pripadnosti. Dinastije, imperiji in verske hierarhije niso ve&#269; samoumevno zagotavljali politi&#269;nega reda, nove oblike organiziranja pa &#353;e niso bile povsod jasno vidne.</span></p><p><span>Evropska zgodovina lahko ustvari vtis, da je kriza starega reda povsod vodila k nastanku narodov in narodnih dr&#382;av. Pogled &#353;ir&#353;e po svetu poka&#382;e precej bolj raznoliko sliko: nekje so posku&#353;ali imperije reformirati, drugje obnoviti stare oblike oblasti, spet drugje pa so nastajala revolucionarna, verska ali socialna gibanja povsem druga&#269;ne vrste. Nacionalizem je bil ena od novih politi&#269;nih sil devetnajstega stoletja, nikakor pa ne edina.</span></p><p><span>Egipt lepo poka&#382;e, kako se je nacionalna ideja zunaj Evrope prilagodila druga&#269;nim politi&#269;nim in kulturnim razmeram. Al-Tahtawi se je iz Pariza vrnil v Kairo z ve&#269; kot le vtisi. Egipt je bil tedaj formalno del Otomanskega imperija, dejansko pa ga je vodil Mohamed Ali, ki je dr&#382;avo moderniziral po evropskih zgledih. Al-Tahtawi je za&#269;el pisati o Egiptu kot skupni domovini njegovih prebivalcev, vendar si njegove prihodnosti ni predstavljal kot kopije Francije. Nekaj desetletij pozneje je nova pripadnost dobila tudi politi&#269;ni izraz. Gibanje Ahmeda Urabija je leta 1881 nastopilo z geslom &#187;Egipt Egip&#269;anom&#171;. Ideja, ki jo je Al-Tahtawi opazoval v Parizu, je tako postala tudi na&#269;in upora proti evropski oblasti.</span></p><h2><span>Preizkus na doma&#269;em primeru</span></h2><p><span>Vse to bi lahko brali kot zgodovino velikih narodov in velikih imperijev, ki nas zadeva le od dale&#269;. Toda podoben proces je mogo&#269;e opazovati tudi precej bli&#382;e. Sodobna slovenska narodna identiteta se je oblikovala v istem stoletju in po zelo podobnih mehanizmih.</span></p><p><span>Sredi marca 1848, dan potem, ko je novica o dunajski vstaji dosegla Koro&#353;ko, je celov&#353;ki kaplan Matija Majar za&#269;el pisati pozive, ki sodijo med klju&#269;na besedila slovenskega narodnega gibanja. V letaku </span><em><span>Kaj Slovenci terjamo?</span></em><span>, objavljenem 10. maja kot priloga Bleiweisovim </span><em><span>Kmetijskim in rokodelskim novicam</span></em><span>, je zahteval, naj se Slovenci &#187;kot najbli&#382;ji bratje&#171; zedinijo v en narod z enim skupnim de&#382;elnim zborom. Mednje je pri&#353;tel tudi Slovence na Ogrskem in v Bene&#353;ki Sloveniji, ki jih dotlej nih&#269;e ni tako sistemati&#269;no povezoval v enoten politi&#269;ni okvir. Majarjeva zahteva je obenem ljudi pozivala, naj se za&#269;nejo dojemati kot pripadniki istega naroda.</span></p><p><span>Tak&#353;na zahteva ni nastala iz ni&#269;. Pred njo je bilo ve&#269; desetletij jezikovnega, kulturnega in zalo&#382;ni&#353;kega dela. Kopitarjeva slovnica iz leta 1808 je razli&#269;na notranjeavstrijska slovanska nare&#269;ja povezovala v predstavo enotnega slovenskega jezika, Bleiweisove </span><em><span>Novice</span></em><span> pa so imele ob koncu leta 1847 &#382;e okoli tiso&#269; petsto naro&#269;nikov. Pol stoletja prej jih je imel Vodnikov &#269;asopis komaj nekaj deset. V naslednjih desetletjih so sledile &#269;italnice, tabori, Slovenska matica, slovnice, slovarji in zbiranje ljudskega izro&#269;ila. Isti proces, ki smo ga videli pri bratih Grimm in Mazziniju, je potekal tudi tukaj, le v druga&#269;nih razmerah.</span></p><p><span>Iz tega sicer ne sledi, da je slovenstvo nastalo iz ni&#269;. Jezikovne, kulturne in regionalne povezave so obstajale &#382;e prej. Novo je bilo nekaj drugega: ideja, da vsi ti ljudje sestavljajo en narod, ki naj dobi tudi politi&#269;no obliko. To predstavo je bilo treba &#353;ele oblikovati, raz&#353;iriti in utrditi.</span></p><p><span>Prav zato je slovenski primer pou&#269;en. Pisatelji, jezikoslovci, uredniki &#269;asopisov, ustanovitelji &#269;italnic in politi&#269;ni aktivisti niso samo opisovali skupnosti, ki bi &#382;e obstajala v dokon&#269;ni obliki. S svojim delom so jo povezovali ter ji dajali skupni jezik, zgodbe in institucije. Pri velikih narodih se ta proces pogosto skrije za pripovedjo o tiso&#269;letni zgodovini, pri majhnih pa ostane veliko bolj viden.</span></p><h2><span>Olimpijska parada</span></h2><p><span>Nacionalizem seveda ni ostal v devetnajstem stoletju. Danes ga lahko v eni najbolj ne&#353;kodljivih oblik opazujemo na otvoritveni slovesnosti olimpijskih iger. Na stadion prihajajo skupine &#353;portnikov pod razli&#269;nimi zastavami, gledalci pa praviloma navijajo za tiste, ki nosijo njihovo. Ve&#269;ine teh &#353;portnikov nikoli ne bodo osebno spoznali, pa vendar si &#382;elijo, da bi na drugem koncu sveta zmagal prav nekdo iz &#187;njihove&#171; skupine.</span></p><p><span>V tem ni ni&#269; nenavadnega. Gre za isto sposobnost, ki jo je al-Tahtawi opazoval v Parizu, ne da bi zanjo &#382;e imel pravo besedo, in ki so jo v devetnajstem stoletju pomagali krepiti Mazzini, brata Grimm, uredniki &#269;asopisov, ustanovitelji &#269;italnic in &#353;tevilni drugi. Milijonom ljudi, ki se med seboj ne poznajo, je omogo&#269;ila, da se vendarle dojemajo kot del istega &#187;mi&#171;. Vendar lahko v druga&#269;nih okoli&#353;&#269;inah ista meja pripadnosti druge ozna&#269;i za tujce ali celo sovra&#382;nike. Eno iz drugega ne sledi nujno, oboje pa izhaja iz istega na&#269;ina oblikovanja skupnosti.</span></p><p><span>Prav zato zgodovina nacionalizma ni preprosta zgodba o ne&#269;em dobrem ali slabem. Nacionalizem je lahko emancipatoren, ko ljudem omogo&#269;i, da se pove&#382;ejo v politi&#269;no skupnost, sposobno skupnega odlo&#269;anja in solidarnosti. Vsaka tak&#353;na skupnost potrebuje za svoje delovanje dolo&#269;eno mero skupnih pravil, navad, na&#269;inov sporazumevanja in predstav o tem, kako &#382;iveti skupaj. Zgodovina nacionalizma zato ves &#269;as odpira isto vpra&#353;anje: koliko skupnega potrebujemo, da lahko &#382;ivimo skupaj, in koliko razli&#269;nosti lahko skupnost prenese, ne da bi razpadla ali za&#269;ela svoje &#269;lane prisilno oblikovati po enem samem vzorcu.</span></p><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Zakaj nam gre v športu bolje kot pri marsičem drugem?]]></title><description><![CDATA[Majhna dr&#382;ava ni nujno tudi majhna dru&#382;ba. Majhna postane, ko se prostor primerjanja, presoje in odlo&#269;anja skr&#269;i na nekaj tesno prepletenih krogov.]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/zakaj-smo-v-sportu-tako-uspesni</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/zakaj-smo-v-sportu-tako-uspesni</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Fri, 21 Aug 2026 08:23:31 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!iwyr!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcb29876d-c885-4237-8f6b-39107bbcfa8a_1672x941.png" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!iwyr!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcb29876d-c885-4237-8f6b-39107bbcfa8a_1672x941.png" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!iwyr!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcb29876d-c885-4237-8f6b-39107bbcfa8a_1672x941.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!iwyr!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcb29876d-c885-4237-8f6b-39107bbcfa8a_1672x941.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!iwyr!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcb29876d-c885-4237-8f6b-39107bbcfa8a_1672x941.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!iwyr!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcb29876d-c885-4237-8f6b-39107bbcfa8a_1672x941.png 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!iwyr!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcb29876d-c885-4237-8f6b-39107bbcfa8a_1672x941.png" width="1456" height="819" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/cb29876d-c885-4237-8f6b-39107bbcfa8a_1672x941.png&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:819,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:2507470,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/png&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/i/212115669?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcb29876d-c885-4237-8f6b-39107bbcfa8a_1672x941.png&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!iwyr!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcb29876d-c885-4237-8f6b-39107bbcfa8a_1672x941.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!iwyr!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcb29876d-c885-4237-8f6b-39107bbcfa8a_1672x941.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!iwyr!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcb29876d-c885-4237-8f6b-39107bbcfa8a_1672x941.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!iwyr!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcb29876d-c885-4237-8f6b-39107bbcfa8a_1672x941.png 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-GK1x3M" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-GK1x3M" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>Slovenija je glede na &#353;tevilo prebivalcev presenetljivo uspe&#353;na v vrhunskem &#353;portu. Obi&#269;ajno to pojasnjujemo s tradicijo, dobrimi trenerji, mno&#382;ico klubov, naravnimi danostmi in zgledi uspe&#353;nih &#353;portnikov. Vse to dr&#382;i. Toda &#353;port ima &#353;e eno lastnost, ki je za majhno dru&#382;bo morda posebej pomembna: uspeh posameznika se za&#269;ne razmeroma hitro meriti v okolju, ki je veliko ve&#269;je od doma&#269;ega.</p><p>Prav ta &#353;ir&#353;i prostor primerjanja je zanimiv. Kaj se zgodi na podro&#269;jih, kjer ostane doma&#269;e okolje veliko dlje glavno merilo uspeha? Raziskave majhnih dr&#382;av &#382;e dolgo opozarjajo, da majhna dr&#382;ava ni zgolj pomanj&#353;ana razli&#269;ica velike. Ker je ljudi malo, se osebne in poklicne vloge prekrivajo. Ista oseba je danes kandidatka na razpisu, jutri &#269;lanica komisije, pojutri&#353;njem sodelavka nekoga, ki ga je neko&#269; ocenjevala.</p><p>Poznanstva pri tem delujejo v obe smeri. Na presojo vplivajo naklonjenost, zaupanje in ob&#269;utek pripadnosti, pa tudi zamere, tekmovalnost, stari spori in vtis, da nekdo pripada napa&#269;nemu krogu. &#268;loveka presojamo tudi po tem, kam ga ume&#353;&#269;amo: v institucijo, lokalno okolje, strokovni krog, interesno mre&#382;o, politi&#269;ni tabor. Te oznake se nalagajo druga na drugo. Vpliv je najve&#269;krat neopazen: pri enem kandidatu la&#382;je prepoznamo kvalitete, pri drugem pomanjkljivosti, enemu pripi&#353;emo dobro namero, do drugega smo sumni&#269;avi. Enak argument se zdi prepri&#269;ljiv ali problemati&#269;en glede na to, kdo ga izre&#269;e.</p><p>Zato v majhni dru&#382;bi tudi formalna pravila pogosto ne delujejo tako, kot so zami&#353;ljena. Izlo&#269;itev zaradi nasprotja interesov predpostavlja, da obstaja nekdo drug, ki je enako usposobljen in ni vpleten. V stroki, kjer se vsi poznajo, je tak&#353;nega &#269;loveka te&#382;ko najti. Pravilo je zapisano, komisijo pa bi ob doslednem izvajanju te&#382;ko oblikovali, zato se uporablja selektivno ali pa nikoli.</p><p>Poznanstva sama po sebi niso te&#382;ava in so lahko tudi velika prednost. V majhni dru&#382;bi so poti kratke, informacije hitro kro&#382;ijo, osebni stik nadomesti marsikatero birokratsko oviro. Zaplete pa se, ko na vsebinsko presojo premo&#269;no vplivajo odnosi, ki z vsebino nimajo neposredne zveze. Tak&#353;no okolje olaj&#353;a klientelizem. Politik in volivec, direktor in kandidat, razdeljevalec sredstev in prosilec se ne sre&#269;ujejo kot anonimni udele&#382;enci sistema, ampak kot ljudje s skupno zgodovino, ki se bodo &#353;e sre&#269;evali. Usluge so vidnej&#353;e, pri&#269;akovanja neposrednej&#353;a, vzajemnost pa la&#382;je nadzorovana. Kdor v tak&#353;no mre&#382;o ni vklju&#269;en, pogosto niti ne zazna, kako deluje; opazi le posledice.</p><p>Logika &#187;prej ste delili vi, zdaj bomo delili mi&#171; je najizrazitej&#353;a v politiki, vendar &#353;e zdale&#269; ni omejena nanjo. S tem se spremeni pojmovanje pravi&#269;nosti, saj postane sporno, da je druga stran predolgo delila, sistem na&#353;ih in va&#353;ih pa se ohranja in ob&#269;asno zgolj zamenja gospodarja. Vsaka nova oblast tako svoje posege opravi&#269;uje s posegi prej&#353;nje, politi&#269;na pripadnost pa postane racionalna karierna strategija: &#269;e ljudje vidijo, da strokovnost sama po sebi ne zado&#353;&#269;a, za&#269;nejo vlagati tudi v pripadnost.</p><p>Najhuj&#353;e pri tem ni zgolj to, da kdaj na polo&#382;aj pride slab&#353;i kandidat. Huje je, &#269;e ljudje s&#269;asoma prenehajo verjeti, da lahko obstaja nekdo, ki ni ne na&#353; ne njihov.</p><p>Majhnost ima &#353;e drugo past: zmanj&#353;uje lahko pripravljenost na odkrito nasprotovanje. V tesno povezanih okoljih ima nestrinjanje socialno ceno. &#268;lovek, &#269;igar argument ali predlog danes odkrito zavrne&#353;, bo jutri morda sedel v komisiji, ki bo ocenjevala tvoje delo, zato postane kritika osebno tveganje. Ljudje se poznajo, si zaupajo, imajo podobne izku&#353;nje in postopoma za&#269;nejo deliti tudi podobne predstave o tem, kaj je mogo&#269;e, pomembno ali sprejemljivo. Povezanost, zaupanje in kratke poti, sicer prednosti majhne dru&#382;be, zmanj&#353;ajo intelektualno razdaljo, ki jo dobra presoja potrebuje.</p><p>Dr&#382;ava je lahko majhna, ne da bi bil majhen tudi prostor, v katerem njeni ljudje delujejo. Znanstvenica pripada mednarodni strokovni skupnosti, podjetje najde ve&#269;ino kupcev v tujini, umetnik ob&#269;instvo zunaj Slovenije. Dveh milijonov prebivalcev ne moremo pove&#269;ati, prostor, v katerem se primerjamo, zaposlujemo in ocenjujemo, pa lahko.</p><p>Tu postane &#353;port zanimiv kot dru&#382;beni model, a ga je te&#382;je posnemati, kot se zdi. Tudi &#353;portnik gre skozi doma&#269;i filter. Do najve&#269;jih dirk kolesarja pripelje sistem klubov, selektorjev in financerjev, kjer so v igri enaka naklonjenost in enake zamere kot drugod. Razlika je v tem, kaj se zgodi ob napaki. Kdor ne izbere najbolj&#353;ega &#353;portnika, bo javno in nedvoumno soo&#269;en s posledicami. Komisija, ki izbere slab projekt ali kandidata, pa jasne povratne informacije pogosto sploh ne dobi. U&#269;inkovito zunanje merilo doma&#269;ih mre&#382; ne odpravi, lahko pa jih disciplinira.</p><p>Prav zato &#353;portnega recepta ni mogo&#269;e preprosto prenesti drugam. V &#353;portu so posledice napa&#269;ne presoje razmeroma hitro vidne, na drugih podro&#269;jih pa so merila manj neposredna in povratna informacija po&#269;asnej&#353;a. Tudi zunanji ocenjevalec sam po sebi ni re&#353;itev: lokalno mre&#382;o lahko zgolj zamenja druga, ki je ne vidimo.</p><p>Majhna dru&#382;ba zato potrebuje odprte postopke, jasna merila, ve&#269; neodvisnih ocenjevalcev in predvsem ve&#269; razli&#269;nih poti do uspeha. Tujci pri tem niso nujno pametnej&#353;i ali pravi&#269;nej&#353;i; njihova prednost je, da niso vpeti v iste odnose, zamere in vzajemne obveznosti.</p><p>Pri tem se je vredno zavarovati pred &#353;e eno pastjo. &#268;e doma&#269;e hierarhije zgolj zamenjamo z globalnimi lestvicami, faktorji vpliva in modnimi temami, nismo re&#353;ili veliko. Dobili smo samo ve&#269;ji krog. Kakovost presoje ne izhaja iz velikosti kroga, ampak iz raznolikosti krogov. &#268;e jih je ve&#269; in segajo &#269;ez meje dr&#382;ave, postane posamezno omre&#382;je manj odlo&#269;ilno.</p><p>Majhna dr&#382;ava ni nujno tudi majhna dru&#382;ba. Majhna postane predvsem takrat, ko se prostor primerjanja, presoje in odlo&#269;anja skr&#269;i na nekaj tesno prepletenih krogov.</p><p><a href="https://www.delo.si/mnenja/kolumne/zakaj-smo-v-sportu-tako-uspesni">https://www.delo.si/mnenja/kolumne/zakaj-smo-v-sportu-tako-uspesni</a></p><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p><p></p>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Kaj je imperializem?]]></title><description><![CDATA[Kako se imperialna oblast vzpostavi, &#353;iri in ohranja]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/kaj-je-imperializem</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/kaj-je-imperializem</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Sun, 16 Aug 2026 09:26:56 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!yEVi!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcb33649d-83c2-400b-aaf2-669e5c6ff4fd_2944x1648.jpeg" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!yEVi!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcb33649d-83c2-400b-aaf2-669e5c6ff4fd_2944x1648.jpeg" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!yEVi!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcb33649d-83c2-400b-aaf2-669e5c6ff4fd_2944x1648.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!yEVi!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcb33649d-83c2-400b-aaf2-669e5c6ff4fd_2944x1648.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!yEVi!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcb33649d-83c2-400b-aaf2-669e5c6ff4fd_2944x1648.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!yEVi!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcb33649d-83c2-400b-aaf2-669e5c6ff4fd_2944x1648.jpeg 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!yEVi!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcb33649d-83c2-400b-aaf2-669e5c6ff4fd_2944x1648.jpeg" width="1456" height="815" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/cb33649d-83c2-400b-aaf2-669e5c6ff4fd_2944x1648.jpeg&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:815,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:1041971,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/jpeg&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/i/211395597?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcb33649d-83c2-400b-aaf2-669e5c6ff4fd_2944x1648.jpeg&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!yEVi!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcb33649d-83c2-400b-aaf2-669e5c6ff4fd_2944x1648.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!yEVi!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcb33649d-83c2-400b-aaf2-669e5c6ff4fd_2944x1648.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!yEVi!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcb33649d-83c2-400b-aaf2-669e5c6ff4fd_2944x1648.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!yEVi!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcb33649d-83c2-400b-aaf2-669e5c6ff4fd_2944x1648.jpeg 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p><span>Poleti 1793 se je britanska ladja po ve&#269; mesecih plovbe iz Portsmoutha na jugu Anglije pribli&#382;evala Pekingu. Na krovu je bil lord George Macartney, poslanec britanskega kralja Jurija III., z darili, ki naj bi osupnila cesarski dvor: teleskopi, ure z avtomati, model oson&#269;ja, celo balon na vro&#269;i zrak. Ko je avgusta dosegel cesarjevo poletno rezidenco v D&#382;eholu, se je zna&#353;el pred ob&#269;utljivo protokolarno dilemo: kako globoko naj se prikloni.</span></p><p><span>Po dvorskem protokolu bi moral pasti na obe koleni in se s &#269;elom dotakniti tal, kakor so to pred njim storili poslanci vazalnih de&#382;el. Macartney, izku&#353;en diplomat, je poiskal kompromis: pokleknil je na eno koleno, kakor bi to storil pred lastnim kraljem.</span></p><p><span>Avdienca je bila 14. septembra, nekaj dni pred cesarjevim dvainosemdesetim rojstnim dnem. Qianlong je takrat sedel na prestolu &#382;e oseminpetdeset let. Macartney si je tisti ve&#269;er v zasebni dnevnik, ki ga je svet prebral &#353;ele dolgo po njegovi smrti, zapisal, da je videl &#187;kralja Salomona v vsej njegovi slavi&#171;. Prizor ga je spomnil na lutkovno predstavo iz otro&#353;tva, ki se mu je takrat zdela najvi&#353;ji izraz &#269;love&#353;ke veli&#269;ine.</span></p><p><span>Cesar si je darila ogledal z vljudnim nezanimanjem in po nekaj tednih poslal odgovor, ki ga je Macartney odnesel domov namesto trgovinskega dogovora. Kitajska, je pisal cesar, ima vsega v izobilju in ne potrebuje ni&#269;esar od zunanjih de&#382;el. Britanija naj raje izka&#382;e zvestobo in prizna svoj polo&#382;aj v obstoje&#269;em redu.</span></p><p><span>Danes zveni cesarjev odgovor skoraj komi&#269;no, saj vemo, kaj se je zgodilo v naslednjem stoletju. Kitajsko cesarstvo je v nekaj desetletjih izgubilo tri velike vojne in se zna&#353;lo pod vse mo&#269;nej&#353;o tujo nadvlado, Britanija pa je medtem zgradila najve&#269;ji imperij v zgodovini sveta. Toda leta 1793 je bila cesarjeva samozavest povsem razumljiva. Kitajska in Indija sta bili takrat gospodarski sredi&#353;&#269;i sveta in sta proizvajali ve&#269;ino visokokakovostnega blaga, ki se ga je spla&#269;alo voziti &#269;ez pol sveta. Evropske sile so &#382;e desetletja iskale na&#269;in, kako se vklju&#269;iti v ta trgovinski sistem.</span></p><p><span>Britanija Kitajski ni mogla ponuditi skoraj ni&#269;esar, kar bi ta &#382;elela kupovati, zato je trgovinski primanjkljaj poravnavala s srebrom, ki pa ga ni imela v neomejenih koli&#269;inah. Macartneyjeva odprava je bila poskus, da bi Kitajsko odprli &#353;ir&#353;i britanski trgovini in na&#353;li blago, s katerim bi zmanj&#353;ali odtekanje srebra. Opij je medtem &#382;e postajal druga&#269;en in precej tema&#269;nej&#353;i odgovor na isti problem.</span></p><p>Za to samozavestjo ni stala le gospodarska mo&#269;, ampak tudi globlji vzorec, ki ga je zgodovinar Mark Elvin opisal kot past ravnovesja na visoki ravni (<em>high-level equilibrium trap</em>). <span>Sistem je stoletja deloval tako dobro, da kitajska elita ni videla veliko razlogov za tvegane spremembe. Konfucijanski u&#269;enjaki so &#382;iveli v svetu, ki jim je dajal manj razlogov za skrb kot kdajkoli prej, jezuitski zemljevidi na dvoru pa so bili prirejeni tako, da so ohranjali predstavo o Kitajski kot sredi&#353;&#269;u sveta. Cesarjeva samozavest zato ni izvirala iz slepote, ampak iz dolge in uspe&#353;ne zgodovinske izku&#353;nje.</span></p><p><span>Manj kot pol stoletja pozneje je prav opij spro&#382;il vojno, ki je Kitajsko prisilila na kolena. Preden pa pridemo do tega, velja postaviti vpra&#353;anje, ki se odpira &#382;e ob Macartneyjevi odpravi: kaj pravzaprav mislimo, ko re&#269;emo, da je neka dru&#382;ba &#187;imperialisti&#269;na&#171;? Je to isto kot re&#269;i, da je &#187;kolonialna&#171;? In kaj sploh je imperij, &#269;e ni le velika dr&#382;ava z veliko vojsko?</span></p><h2><span>Imperij, imperializem, kolonializem</span></h2><p><span>Razlike med imperijem, imperializmom in kolonializmom niso tako samoumevne, kot se morda zdijo. Imperij je najprej politi&#269;na tvorba: razmerje med sredi&#353;&#269;em in podrejenimi ozemlji, v katerem ena skupnost vlada drugim in ima ve&#269; politi&#269;ne mo&#269;i in pravic. V tem smislu so imperiji stari toliko kot zgodovina sama, od Rima do Mogulov, in niso ni&#269; posebej zna&#269;ilnega za evropsko 19. stoletje.</span></p><p><span>Imperializem je nekaj drugega: politika, praksa in ideologija, s katerimi neka skupnost tak&#353;no prevlado &#353;iri ali vzdr&#382;uje. Temelji na prepri&#269;anju, da je nadzor nad drugimi upravi&#269;en. Da so nekatera ljudstva &#187;civilizirana&#171; in druga ne, da ima trgovec pravico do tujega trga ali da srebro pripada tistemu, ki ima mo&#269;nej&#353;o floto &#8211; vse to so lahko utemeljitve imperialisti&#269;ne politike, &#353;e preden pride do voja&#353;ke osvojitve.</span></p><p><span>Kolonializem je tretji izraz, ki ga pogosto uporabljamo kot sopomenko prej&#353;njih dveh, &#269;eprav ozna&#269;uje nekaj natan&#269;neje dolo&#269;enega: eno od konkretnih institucionalnih oblik imperializma, pri kateri tuja sila nad ozemljem in njegovim prebivalstvom vzpostavi trajnej&#353;i politi&#269;ni, gospodarski in pravni nadzor. Ta &#269;lanek govori predvsem o mehanizmih, s katerimi se tak&#353;na prevlada vzpostavlja in vzdr&#382;uje. Kolonialno izku&#353;njo &#8211; zgodbo tistih, ki so tak sistem do&#382;ivljali na lastni ko&#382;i &#8211; bomo obravnavali posebej.</span></p><p><span>Da razlika med pojmi ni zgolj akademska podrobnost, poka&#382;e &#382;e pogled v na&#353;o lastno zgodovino. Avstro-Ogrska, v kateri so tedaj &#382;iveli Slovenci, je bila ve&#269;nacionalni imperij, v katerem je bila politi&#269;na mo&#269; med narodi in de&#382;elami zelo neenakomerno razporejena. A v tekmo za prekomorske kolonije se konec 19. stoletja ni podala; njen imperializem, kolikor ga je imela, ni imel kolonialne oblike. Kitajska po opijskih vojnah, h katerim se bomo &#353;e vrnili, je natanko obratni primer: kolonija ni nikoli postala, a je u&#269;inke imperializma ob&#269;utila v polni meri. Imperij, imperializem in kolonializem se torej lahko pojavljajo v skoraj poljubnih kombinacijah, in prav zato potrebujemo tri besede, ne ene.</span></p><h2><span>Star recept, nova hitrost</span></h2><p><span>Vpra&#353;anje, kaj je bilo pri &#187;novem imperializmu&#171; ob koncu 19. stoletja pravzaprav novega, je zavajajo&#269;e preprosto. Prva sku&#353;njava je odgovoriti: skoraj vse. Med letoma 1880 in 1914 je skoraj vsa Afrika, z izjemo Etiopije in Liberije, pre&#353;la pod evropski nadzor, jugovzhodno Azijo si je v veliki meri podredila Francija, Korejo Japonska, otoke Pacifika pa so si razdelile ZDA, Japonska, Nem&#269;ija, Francija in Britanija. Zdelo se je, kot da je svet v nekaj desetletjih zamenjal lastnika.</span></p><p><span>Toda &#269;e pogledamo, kako so nove kolonialne oblasti dejansko vladale, se poka&#382;e druga&#269;na slika. Britanija je &#353;tevilne afri&#353;ke kolonije upravljala po vzorcu, ki ga je &#382;e desetletja uporabljala v Indiji: poiskala je lokalne zaveznike, jih pla&#269;ala manj kot lastne uradnike in prek njih izvajala velik del uprave. Tudi ta model &#187;posredne oblasti&#171; ni bil povsem britanska iznajdba, ampak se je deloma zgledoval po na&#269;inih, s katerimi je Indijo pred Britanci upravljal mogulski imperij. Nekatere prakse so segale &#353;e dlje nazaj, v &#353;estnajsto in sedemnajsto stoletje, ko je Britanija oblikovala politiko za svoje karibske in severnoameri&#353;ke kolonije. Imperiji torej niso vedno izumljali novih na&#269;inov vladanja, ampak so si jih skozi stoletja izposojali drug od drugega, kot bi &#353;lo za skupno zalogo receptov.</span></p><p><span>Kaj je bilo torej zares novo? Predvsem kombinacija in hitrost. Nova zdravila so Evropejcem omogo&#269;ila pre&#382;iveti malarijo in druge tropske bolezni, ki so jih prej pogosto zadr&#382;evale ob obali. Strojnica je napadalcem dala voja&#353;ko prednost, kakr&#353;ne prej ni bilo. Telegraf, &#382;eleznica in parnik so &#269;as komunikacije in premikanja &#269;et skraj&#353;ali z mesecev na dneve. Nobena od teh tehnologij sama zase ne bi omogo&#269;ila osvojitve skoraj celotne celine v nekaj desetletjih. Odlo&#269;ilna je bila njihova kombinacija.</span></p><p><span>Tehnolo&#353;ka premo&#269; je osvajanje mo&#269;no pospe&#353;ila, hkrati pa je pove&#269;ala nevarnost, da bi evropske sile pri tekmovanju za ozemlja pri&#353;le v spor med seboj. Leta 1884 je zato nem&#353;ki kancler Otto von Bismarck v Berlin povabil predstavnike dvanajstih evropskih dr&#382;av, ZDA in Osmanskega cesarstva. Sobo je obvladovala orja&#353;ka karta Afrike. Afri&#269;ana v njej ni bilo niti enega.</span></p><p><span>Tri mesece in pol so se dogovarjali predvsem o dvojem: kako naj se med seboj obve&#353;&#269;ajo o novih ozemeljskih zahtevah in kdaj sme neka sila trditi, da neko ozemlje resni&#269;no nadzoruje, ne le da si ga je prisvojila na papirju. Temu so rekli na&#269;elo u&#269;inkovite oblasti. Posebej pomembno je bilo za obalne pasove, od koder se je evropski nadzor nato &#353;iril v notranjost.</span></p><p><span>Pomembno orodje, s katerim so si evropske sile v naslednjih letih pridobivale tak nadzor, so bile pogodbe z lokalnimi voditelji. Raziskovalec ali predstavnik kolonialne sile je z lokalnim voditeljem podpisal pogodbo o &#187;za&#353;&#269;iti&#171;, jo prinesel domov, njegova vlada pa jo je lahko uporabila kot podlago za razglasitev protektorata ali posesti ter o tem obvestila druge evropske sile. Pogodbe so bile pogosto napisane v jeziku, ki ga lokalni podpisnik ni razumel, podpisovali pa so jih tudi ljudje, ki niso imeli pooblastila, da bi odlo&#269;ali o ozemlju. Celoten postopek je temeljil na predpostavki, da politi&#269;ne pravice ljudi, ki so tam &#382;e &#382;iveli, nimajo enake te&#382;e kot zahteve evropskih dr&#382;av.</span></p><p><span>Berlinska konferenca imperializma torej ni izumila, postavila pa je pravila, po katerih so evropske sile med seboj urejale nove ozemeljske zahteve. Namen teh pravil je bil predvsem prepre&#269;iti, da bi tekmovanje za Afriko preraslo v vojno med evropskimi dr&#382;avami. Prav ta uskladitev je skupaj s tehnolo&#353;ko premo&#269;jo pripomogla k temu, da je delitev celine potekala tako hitro.</span></p><h2><span>Zakaj prav takrat?</span></h2><p><span>Tehnologija je torej ponudila nova sredstva osvajanja, vendar sama po sebi ne pojasni, zakaj so jih evropske sile sploh uporabile. Za odgovor moramo pogledati tudi, kaj se je dogajalo v gospodarstvu in v predstavah ljudi, ki so vodili evropske dr&#382;ave in podjetja.</span></p><p><span>Industrijska revolucija je mo&#269;no pove&#269;ala povpra&#353;evanje po surovinah. Bomba&#382;, kav&#269;uk, baker in palmovo olje so prihajali predvsem iz delov sveta, kjer industrijske proizvodnje skoraj ni bilo. Hkrati so te de&#382;ele veljale za potencialne trge evropskih izdelkov. Osvojitev je tako obljubljala dvojno korist: dostop do surovin in nove kupce za industrijsko blago. Gospodarski interes je zato postal eden pomembnih argumentov za &#353;irjenje imperijev.</span></p><p><span>Gospodarski interes je potreboval tudi moralno upravi&#269;enje, tega pa je ponudil rasizem. Prepri&#269;anje, da so nekatera ljudstva po naravi manjvredna, ni bilo novo, se je pa v 19. stoletju okrepilo, deloma kot dedi&#353;&#269;ina atlantske trgovine s su&#382;nji, deloma zaradi psevdoznanstvenih teorij o rasi, ki so tedaj veljale za resno znanost. Iz tega je zrasla &#353;e nevarnej&#353;a zamisel: da osvajanje ni le pravica mo&#269;nej&#353;ega, ampak njegova dol&#382;nost do &#353;ibkej&#353;ega. &#187;Civilizacijska misija&#171; je kolonialno oblast predstavljala kot pomo&#269; tistim, ki naj bi jih bilo treba nau&#269;iti reda, dela in napredka. Tak&#353;no prepri&#269;anje je omogo&#269;alo, da je bilo nasilje mogo&#269;e razumeti celo kot dobro delo.</span></p><p><span>Nacionalizem je tem motivom dodal &#353;e tekmovanje med dr&#382;avami. Ideja, ki je ljudstvom obljubljala pravico do lastne dr&#382;ave, je lahko hitro zdrsnila v prepri&#269;anje, da ima lastna skupnost tudi pravico vladati drugim. Britanija, Francija in Nem&#269;ija so zato tekmovale za vsak &#353;e nezaseden kos zemljevida, preden bi ga zasedla katera od tekmic. Tudi ozemlje, ki samo po sebi ni obljubljalo ve&#269;jega gospodarskega izplena, je lahko postalo dragoceno kot znamenje dr&#382;avne mo&#269;i in presti&#382;a.</span></p><p><span>Pomemben je bil &#353;e dejavnik, ki ga zgodovinarji ozna&#269;ujejo kot delovanje &#187;mo&#382; na terenu&#171;: vojakov, raziskovalcev, trgovcev in kolonialnih uradnikov, ki so dale&#269; od doma pogosto ravnali na lastno pobudo in svoje vlade postavljali pred izvr&#353;ena dejstva. Ozemlje so lahko zasedli zaradi dobi&#269;ka, presti&#382;a ali osebne ambicije, centralna oblast pa je pridobitev &#353;ele naknadno potrdila. Prav preplet gospodarskih interesov, rasnih predstav, nacionalnega tekmovanja in pobud posameznikov pojasni, zakaj se je osvajanje tako hitro &#353;irilo.</span></p><p><span>Toda tak&#353;na razlaga je preve&#269; preprosta, &#269;e iz nje sklepamo, da je industrializacija sama povzro&#269;ila imperializem. Velika ozemeljska osvajanja so se za&#269;ela precej prej: carska Rusija je prodirala &#269;ez Sibirijo dolgo pred lastno industrializacijo, Britanci pa so si velik del Indije podredili, &#353;e preden je ta postala pomemben trg za britansko industrijsko blago. Industrijska revolucija torej imperializma ni ustvarila. Dala pa mu je sredstva, s katerimi je bilo mogo&#269;e stare te&#382;nje po oblasti uresni&#269;evati hitreje in v mnogo ve&#269;jem obsegu.</span></p><p><span>Ena najvplivnej&#353;ih gospodarskih razlag imperializma je pri&#353;la od britanskega ekonomista Johna A. Hobsona. V knjigi </span><em><span>Imperialism</span></em><span> iz leta 1902 je trdil, da premo&#382;ni sloji doma niso na&#353;li dovolj donosnih nalo&#382;b, zato so kapital usmerjali v tujino in od dr&#382;ave zahtevali, da njihove nalo&#382;be tam za&#353;&#269;iti. Na njegovo razlago sta se pozneje, vsak po svoje, navezala tudi Lenin in Hannah Arendt.</span></p><p><span>Hannah Arendt je to povezavo med kapitalom in politi&#269;no oblastjo razvila &#353;e naprej. V desetletjih pred letom 1880 se je v Evropi kopi&#269;il kapital, za katerega doma ni bilo dovolj donosnih nalo&#382;b. Njegovi lastniki so ga zato usmerjali v tvegane posle dale&#269; od Evrope, nato pa od svojih vlad zahtevali, naj te nalo&#382;be za&#353;&#269;itijo. Izvoz denarja je tako zahteval tudi izvoz politi&#269;ne mo&#269;i.</span></p><p><span>V tem branju ni bilo najprej osvojeno ozemlje, ki bi nato prineslo dobi&#269;ek; najprej je bil odve&#269;ni denar, ki je &#353;ele nato zahteval osvojitev, da bi zavaroval samega sebe. In ker se kapital, ki se plemeniti sam iz sebe, ne more nikoli ustaviti, se tudi &#353;irjenje, ki mu slu&#382;i, ne more: nastane politika, ki ji Arendt pravi ekspanzija zaradi ekspanzije same, &#353;irjenje brez kon&#269;ne to&#269;ke in brez drugega cilja od nadaljevanja. Cecil Rhodes, imperialist, po katerem so poimenovali celo dr&#382;avo, je to logiko izrazil z redko iskrenostjo. Ekspanzija je vse, je izjavil, in ob pogledu na no&#269;no nebo ob&#382;aloval, da si ne more priklju&#269;iti &#353;e planetov. Zvezde so ga motile, ker so bile nedosegljive.</span></p><p><span>Lenin je sredi prve svetovne vojne razlago zaostril &#353;e bolj: imperializem zanj ni bil zgolj politika ali ideologija, ampak nujna razvojna stopnja kapitalizma, v kateri se industrijski in ban&#269;ni kapital zdru&#382;ita v finan&#269;no oligarhijo, ta pa zaradi potrebe po novih trgih in nalo&#382;bah sili v delitev sveta. Njegova knji&#382;ica je za celo stoletje dolo&#269;ila, kako je o imperializmu govorila polovica sveta. Za na&#353; namen pa je pri njej pomembno predvsem to, da tudi ona opisuje logiko, ne ozemlja: imperializem je zanjo stanje sistema, ne seznam kolonij.</span></p><p><span>Doslej smo ve&#269;inoma govorili o osvajanju ozemlja in formalni oblasti. A obstajala je &#353;e ena pot do podobnega u&#269;inka, ki ni zahtevala trajne okupacije niti formalne kolonialne uprave, in ta pot vodi naravnost v Kanton poletja 1839.</span></p><h2><span>Kanton, poletje 1839</span></h2><p><span>Za bambusovo ograjo pri Kantonu, pristani&#353;kem mestu blizu Hongkonga, ki ga danes poznamo kot Guangzhou, je petsto delavcev poleti 1839 dneve in dneve praznilo zaboje v tri z apnom oblo&#382;ene jame. V njih je bil opij, pridelan v britanski Indiji in prodan kitajskim tihotapcem za srebro. Komisar Lin Zexu, ki ga je cesar poslal, da bi zatrl trgovino z drogo, je tri tedne opazoval, kako se dvajset tiso&#269; zabojev opija raztaplja in odteka v morje. Vsak ve&#269;er je prosil duhove morja za odpu&#353;&#269;anje in jih svaril, naj se umaknejo, preden jih dose&#382;e strup.</span></p><p><span>Do tega prizora je pripeljalo dolgoletno trgovinsko neravnovesje. Britanci so kupovali ogromne koli&#269;ine kitajskega &#269;aja, svile in porcelana, Kitajska pa od njih skoraj ni&#269;esar. Razliko so morali poravnavati s srebrom, ki je zato odtekalo iz Britanije. Vzhodnoindijska dru&#382;ba je re&#353;itev na&#353;la na indijskih poljih maka: opij je prodajala kitajskim tihotapcem za srebro, s tem istim srebrom pa nato kupovala &#269;aj. Trgovina z drogo je tako postala na&#269;in za obra&#269;anje trgovinskega toka. Ko je Vzhodnoindijska dru&#382;ba leta 1833 izgubila monopol nad trgovino s Kitajsko, so novi zasebni trgovci uvoz opija v petih letih skoraj podvojili.</span></p><p><span>Leta 1838 se je cesar odlo&#269;il odlo&#269;no zatreti &#382;e dolgo prepovedano trgovino z opijem. Lin Zexu je tuje trgovce prisilil, da so izro&#269;ili svoje zaloge, v Londonu pa se je vnela razprava o tem, kako naj se Britanija odzove. William Gladstone je vojno za za&#353;&#269;ito trgovine z opijem ozna&#269;il za sramoto, ki bo britansko zastavo spremenila v piratsko. Zunanji minister lord Palmerston je zagovarjal nasprotno stali&#353;&#269;e: britanski gospodarski interesi so bili z opijem &#382;e tesno povezani, uni&#269;eno blago pa po njegovem mnenju niso smeli pla&#269;ati britanski davkopla&#269;evalci. Njegova stran je v parlamentu tesno zmagala. Britanija je poslala voja&#353;ko silo, od Kitajske pa zahtevala tudi povra&#269;ilo za uni&#269;eni opij.</span></p><p><span>Kitajske lesene ladje proti &#382;eleznim parnim vojnim ladjam, kakr&#353;na je bila HMS </span><em><span>Nemesis</span></em><span>, niso imele veliko mo&#382;nosti. Leta 1842 je bila Kitajska prisiljena podpisati Nankin&#353;ko pogodbo. Ta in sporazumi, ki so ji sledili, so Britancem odprli nova pristani&#353;&#269;a, prinesli Hongkong in postopoma tudi eksteritorialne pravice, zaradi katerih britanski dr&#382;avljani na kitajskih tleh niso ve&#269; odgovarjali kitajskim, temve&#269; britanskim sodi&#353;&#269;em. Druga opijska vojna poldrugo desetletje pozneje je prinesla &#353;e ve&#269;je koncesije: trgovina z opijem je postala legalna, tuje sile pa so dobile &#353;e ve&#269;ji vpliv na kitajsko gospodarstvo in politiko.</span></p><p><span>Kitajska pri tem ni postala kolonija. V Pekingu ni sedel britanski guverner in dr&#382;ava je do konca dinastije ostala formalno samostojna. Toda razmerje mo&#269;i se je temeljito spremenilo. Tuja sila je lahko narekovala pogoje trgovine, izsiljevala spremembe zakonov in omejevala mo&#382;nost kitajske oblasti, da sama odlo&#269;a, kaj se sme prodajati na njenem ozemlju. Tak na&#269;in pritiska brez neposredne kolonialne uprave je postal znan kot &#187;diplomacija topovnja&#269;&#171; (</span><em><span>gunboat diplomacy</span></em><span>). Vzorec je bil preprost: mo&#269;nej&#353;a dr&#382;ava je postavila gospodarsko ali politi&#269;no zahtevo, ob zavrnitvi pa jo podprla z gro&#382;njo voja&#353;ke sile ali z njeno uporabo. Pogajanja so se nadaljevala &#353;ele, ko je bilo razmerje mo&#269;i nedvoumno.</span></p><p><span>Zgodovinarji tak&#353;no obliko prevlade opisujejo kot &#187;neformalni imperializem&#171;. Izraz ni protislovje, ampak opozarja, da imperialni nadzor ni nujno zahteval neposredne osvojitve in kolonialne uprave. Ni bilo treba, da je ozemlje na zemljevidu dobilo barvo tuje dr&#382;ave, da bi lahko ta dolo&#269;ala pomemben del njegovih pravil. Bistveno je bilo razmerje, v katerem je ena stran lahko postavljala pogoje, druga pa jih ni mogla u&#269;inkovito zavrniti. Prav v tem se poka&#382;e jedro imperializma: ne nujno posedovanje ozemlja, ampak mo&#382;nost, da ena skupnost drugi vsili svojo voljo.</span></p><h2><span>Tihi stroji oblasti</span></h2><p><span>Ko je bilo ozemlje enkrat osvojeno in ni &#353;lo ve&#269; le za izsiljeno pogodbo, ga je bilo treba tudi vsakodnevno upravljati. Kolonialne oblasti pri tem niso mogle ra&#269;unati samo na vojsko. Vojaki in uradniki iz mati&#269;ne dr&#382;ave so bili dragi, ljudi pa je bilo premalo, da bi lahko neposredno nadzorovali milijone prebivalcev. Velik del kolonialne oblasti je zato deloval prek manj opaznih mehanizmov: lokalnih posrednikov, davkov, zakonov, znanja in &#353;ol.</span></p><p><span>Ena najpogostej&#353;ih re&#353;itev je bila posredna oblast. Kolonialne sile so se oprle na lokalne poglavarje, uradnike, prevajalce, uslu&#382;bence in vojake ter prek njih izvajale velik del uprave. Tak sistem je bil cenej&#353;i in je zahteval bistveno manj ljudi iz Evrope. Hkrati je oblast la&#382;je delovala prek ljudi, ki so poznali lokalni jezik, navade in razmerja mo&#269;i.</span></p><p><span>Toda prav v tem je bila tudi njena notranja slabost. Kolonialna oblast je potrebovala doma&#269;ine, ki so znali njen sistem uporabljati, razlagati zakone, voditi upravo in komunicirati z oblastjo. S tem pa je sama vzgajala ljudi, ki so sistem poznali od znotraj in so ga lahko pozneje uporabili tudi proti njegovim gospodarjem. Prav med uradniki, vojaki in izobra&#382;enimi doma&#269;ini so zato pozneje pogosto vzniknila protikolonialna gibanja.</span></p><p><span>Pomembno orodje je bil tudi denar. Kolonialne uprave so marsikje uvedle davke, ki jih je bilo treba pla&#269;evati v gotovini. Za prebivalstvo, ki je velik del svojih potreb prej zadovoljevalo zunaj denarnega gospodarstva, je to pomenilo, da je moralo nekje zaslu&#382;iti denar. Pogosto ga je bilo najla&#382;je dobiti z delom na planta&#382;ah, v rudnikih ali pri javnih delih. Davek tako ni bil le vir prihodkov za upravo, ampak tudi na&#269;in, kako ljudi vklju&#269;iti v gospodarski sistem, ki ga je vzpostavila kolonialna oblast.</span></p><p><span>Tudi pravo je bilo ve&#269; kot skupek pravil. Kolonizirani prebivalci so lahko iskali pravico ali se prito&#382;ili zoper krivico, vendar so to morali po&#269;eti znotraj institucij, ki jih je vzpostavila tuja oblast. Ta je odlo&#269;ala, katera pravila veljajo, kdo jih razlaga in katera oblika lokalnega prava bo sploh priznana. Pravo je tako ustvarjalo vtis urejenosti in predvidljivosti, hkrati pa je dolo&#269;alo okvir, znotraj katerega je bilo oblast sploh mogo&#269;e izpodbijati.</span></p><p><span>Prav tu se poka&#382;e posebna vloga znanja. Za u&#269;inkovito upravljanje oddaljenega ozemlja je bilo treba poznati njegove jezike in zakone, poti in reke, razporeditev prebivalstva, naravne vire in mo&#382;nosti za trgovino. Geografi so risali zemljevide, botaniki popisovali rastline, jezikoslovci sestavljali slovarje in slovnice, uradniki pa zbirali podatke o prebivalstvu in lokalnih institucijah. Tak&#353;no znanje je lahko slu&#382;ilo znanosti, hkrati pa tudi u&#269;inkovitej&#353;emu pobiranju davkov, delovanju sodi&#353;&#269;, izkori&#353;&#269;anju virov in premikanju vojske.</span></p><p><span>Toda znanje ni preprosto potovalo iz Evrope v preostali svet. Evropejci so bili pogosto odvisni od ljudi, ki so de&#382;elo poznali veliko bolje od njih. Misijonarji na Kitajskem so se pri branju zahtevnih besedil opirali na kitajske u&#269;enjake, evropski raziskovalci v Indiji na pandite, botaniki pa na lokalne poznavalce rastlin. Tudi nekateri pomembni zemljevidi so nastali s povezovanjem lokalnega znanja in evropskih merilnih tehnik.</span></p><p><span>Dober primer te dvojnosti je William Jones, britanski sodnik in eden od za&#269;etnikov evropske indologije. Pri u&#269;enju sanskrta je bil u&#269;enec indijskih panditov in se je dobro zavedal, da Evropejci brez njihovega znanja ne morejo razumeti indijskega prava, knji&#382;evnosti in zgodovine. Toda sanskrta se ni u&#269;il samo iz u&#269;enosti. Kot kolonialni sodnik je &#382;elel zmanj&#353;ati svojo odvisnost od doma&#269;ih prevajalcev in dobiti neposrednej&#353;i nadzor nad pravnim sistemom. Jonesov primer lepo poka&#382;e, kako je lahko pridobivanje znanja hkrati &#353;irilo razumevanje druge kulture in krepilo sposobnost kolonialne oblasti, da jo upravlja.</span></p><p><span>Z rastjo evropske politi&#269;ne premo&#269;i je tak&#353;no sodelovanje postajalo vse bolj neenakopravno. Lokalno znanje so evropske ustanove zbirale, prevajale, sistematizirale in vklju&#269;evale v svoje zemljevide, knjige, muzeje in upravne sisteme. Znanje, ki je nastalo v sodelovanju, je tako lahko postalo tudi sredstvo u&#269;inkovitej&#353;ega nadzora.</span></p><p><span>Podobno dvojno vlogo so imele &#353;ole. Kolonialne oblasti so prek njih &#353;irile svoj jezik, pravila in vrednote ter izobra&#382;evale ljudi, ki jih je uprava potrebovala za svoje delovanje. Toda izobra&#382;evanja ni bilo mogo&#269;e povsem omejiti na potrebe oblasti. &#352;ole so &#353;irile tudi ideje o svobodi, enakosti, dr&#382;avljanstvu in politi&#269;nih pravicah. Izobra&#382;eni doma&#269;ini so zato lahko prav z na&#269;eli, ki so jih spoznali v kolonialnih ustanovah, za&#269;eli presojati oblast, ki jim je enakopravnost odrekala.</span></p><h2><span>Logika nasilja</span></h2><p><span>Posredna oblast, davki, zakon in znanje so omogo&#269;ali vzdr&#382;evanje kolonialne oblasti brez nenehne uporabe sile. Toda nasilje ni nikoli povsem izginilo. Ostajalo je v ozadju kot skrajno sredstvo oblasti, zato se velja vpra&#353;ati, zakaj je bilo tako pogosto in tako surovo.</span></p><p><span>Razlogov je bilo ve&#269; in so se med seboj prepletali. Prvi je izhajal iz samega razmerja mo&#269;i: majhna skupina je vladala veliko &#353;tevil&#269;nej&#353;emu prebivalstvu, ki si tak&#353;ne oblasti ni izbralo. Strah pred izgubo nadzora je zato opravi&#269;eval ukrepe, ki bi bili v Evropi te&#382;ko sprejemljivi. Ko je britanski raziskovalec Henry Morton Stanley potoval po osrednji Afriki, je iz vasi jemal hrano in uporabljal tudi eksplozivne naboje, kakr&#353;ni so bili v Evropi &#382;e predmet omejitev.</span></p><p><span>Drugi razlog je bil gospodarski. Prisilno delo je bilo cenej&#353;e od pla&#269;anega, zato je lahko te&#382;nja po dobi&#269;ku neposredno spodbujala nasilje. V Svobodni dr&#382;avi Kongo, zasebni posesti belgijskega kralja Leopolda II., so kav&#269;ukove kvote izterjevali z zajemanjem talcev, pretepanjem, pobijanjem in pohabljanjem. Odsekane roke so postale eden najbolj zloglasnih simbolov tega sistema.</span></p><p><span>Tretji razlog je bila ideologija. Kolonizirane ljudi so pogosto obravnavali kot nedorasle, ki jih je treba disciplinirati in prevzgojiti. Tak pogled je opravi&#269;eval fizi&#269;no kaznovanje, hkrati pa je ustvarjal tudi manj vidno obliko nasilja. Frantz Fanon, psihiater z Martinika, ki je delal v Al&#382;iriji, je opisoval psiholo&#353;ke posledice sveta, v katerem je kolonizirani &#269;lovek nenehno poslu&#353;al, da je manjvreden, da je njegova kultura manj vredna in da mora postati &#269;im bolj podoben tistemu, ki mu vlada, ne da bi mu ta kdaj priznal resni&#269;no enakopravnost.</span></p><p><span>Tehnologija in kapital, rasizem in nacionalizem, formalna osvojitev in neformalni pritisk, posredna oblast in odkrito nasilje &#8211; vse to je skupaj sestavljalo sistem imperialne prevlade. Berlinski dogovori iz leta 1884 so bili le eden od poskusov, da bi evropske sile del tega sistema uredile tudi z medsebojnimi pravili.</span></p><p><span>Za konec se lahko vrnemo k Macartneyju. Isti &#269;lovek, ki si je po avdienci pri Qianlongu zapisal, da je videl &#187;kralja Salomona v vsej njegovi slavi&#171;, je ob odhodu iz Kitajske cesarstvo primerjal s staro, razmajano bojno ladjo. Dolgo so jo na povr&#353;ju ohranjali sposobni poveljniki, je zapisal, neko&#269; pa jo bodo slab&#353;i nasledniki pustili nasedlo in razbito.</span></p><p><span>Obe opa&#382;anji sta se izkazali za pronicljivi. Qianlong je pravilno presodil mo&#269; svojega cesarstva v tistem trenutku, Macartney pa je zaslutil njegovo prihodnjo ranljivost. Nih&#269;e od njiju pa ni mogel predvideti, kako hitro se lahko razmerje mo&#269;i spremeni, ko se tehnolo&#353;ka, gospodarska, politi&#269;na in ideolo&#353;ka premo&#269; znajdejo na isti strani. Kaj je tak&#353;na sprememba pomenila za ljudi, ki so se zna&#353;li na drugi strani te premo&#269;i, pa je &#382;e druga zgodba.</span></p><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Kaj je stalinizem?]]></title><description><![CDATA[Kako so se revolucionarna ideologija, neomejena oblast in iskanje sovra&#382;nikov zlili v sistem mno&#382;i&#269;nega terorja]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/kaj-je-stalinizem</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/kaj-je-stalinizem</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Fri, 14 Aug 2026 18:16:11 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!28cY!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F5243874f-50c3-4968-a66e-59289c59a216_1456x816.png" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!28cY!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F5243874f-50c3-4968-a66e-59289c59a216_1456x816.png" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!28cY!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F5243874f-50c3-4968-a66e-59289c59a216_1456x816.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!28cY!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F5243874f-50c3-4968-a66e-59289c59a216_1456x816.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!28cY!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F5243874f-50c3-4968-a66e-59289c59a216_1456x816.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!28cY!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F5243874f-50c3-4968-a66e-59289c59a216_1456x816.png 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!28cY!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F5243874f-50c3-4968-a66e-59289c59a216_1456x816.png" width="1456" height="816" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/5243874f-50c3-4968-a66e-59289c59a216_1456x816.png&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:816,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:2291117,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/png&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/i/211205047?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F5243874f-50c3-4968-a66e-59289c59a216_1456x816.png&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!28cY!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F5243874f-50c3-4968-a66e-59289c59a216_1456x816.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!28cY!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F5243874f-50c3-4968-a66e-59289c59a216_1456x816.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!28cY!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F5243874f-50c3-4968-a66e-59289c59a216_1456x816.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!28cY!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F5243874f-50c3-4968-a66e-59289c59a216_1456x816.png 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>Konec junija 1937 se je v Kremlju sestal centralni komite sovjetske komunisti&#269;ne partije. V dvorani je sedelo ve&#269; kot sto ljudi, ki so pre&#382;iveli dr&#382;avljansko vojno, izpeljali kolektivizacijo in postavili prve sovjetske tovarne. Nekaj dni pred zasedanjem so po redni partijski po&#353;ti prejeli gradivo za plenum, med drugim zapisnike zasli&#353;anj aretiranih visokih funkcionarjev, polne izsiljenih priznanj o zarotah, vohunstvu in izdaji. Nih&#269;e ni javno podvomil o njihovi verodostojnosti. Nasprotno: nekateri so Stalinu &#382;e vnaprej po&#353;iljali osebna pisma z zagotovili o svoji zvestobi, &#269;eprav jih tedaj &#353;e nih&#269;e ni obto&#382;eval ni&#269;esar.</p><p>Na plenumu je bilo iz centralnega komiteja izklju&#269;enih &#353;e najmanj 31 &#269;lanov in kandidatov, ki jih je nato zajela represija. Ve&#269;ina ni nikoli pripadala nobeni od notranjepartijskih opozicij, ki jih je Stalin premagal v dvajsetih letih, ne trockistom ne Buharinovim zaveznikom, niti mu pozneje ni nasprotovala. Bili so zvesti in disciplinirani partijski funkcionarji, mnogi med njimi isti ljudje, ki so &#353;e nekaj let prej izvajali deportacije in &#269;istke drugih. Zdaj so sami nemo&#269;no &#269;akali, kdaj bodo pri&#353;li na vrsto. Do naslednjega partijskega kongresa leta 1939 je od prvotne sestave centralnega komiteja pre&#382;ivelo le &#353;e okoli 40 ljudi.</p><p>Ta prizor, v katerem zvesti partijci drug drugega uni&#269;ujejo v imenu zvestobe, razkrije bistvo stalinizma bolje kot vsaka u&#269;beni&#353;ka definicija. Stalinizem je bil sistem, v katerem so se revolucionarna ideologija, neomejena osebna oblast ter partijski in dr&#382;avni aparat povezali v mehanizem, ki je nasilje spremenil iz izrednega ukrepa v obi&#269;ajen na&#269;in vladanja. Da bi razumeli, kako je tak sistem sploh lahko nastal, se moramo vrniti k njegovim za&#269;etkom.</p><h2><span>Od utopije do dr&#382;ave</span></h2><p><span>Marksizem je bil v svojem jedru teorija zgodovine. Po njej dru&#382;beni razvoj poganjajo spremembe v na&#269;inu proizvodnje: fevdalizem se nujno prevesi v kapitalizem, ta pa naj bi zaradi lastnih notranjih protislovij, predvsem izkori&#353;&#269;anja delavcev in kopi&#269;enja kapitala v rokah pe&#353;&#269;ice, prav tako nujno pripeljal do proletarske revolucije in naprej do brezrazredne dru&#382;be. Marx je pri&#269;akoval, da bo revolucija najprej izbruhnila v najrazvitej&#353;ih industrijskih dr&#382;avah, kjer je delavski razred &#382;e dovolj &#353;tevil&#269;en in ozave&#353;&#269;en. </span></p><p><span>Ruski imperij tem pogojem ni ustrezal niti pribli&#382;no, saj je bil prete&#382;no kme&#269;ka, industrijsko zaostala de&#382;ela. Lenin je neskladje odpravil s prilagoditvijo teorije: ker je kapitalizem medtem postal svetovni sistem, lahko revolucija vznikne kjerkoli, tudi v zaostali Rusiji, kot iskra, ki bo zanetila svetovni po&#382;ar. Ob tem je razvil &#353;e zamisel o poklicni, strogo disciplinirani revolucionarni stranki, ki revolucijo vodi v imenu delavskega razreda, ker ta po Leninovem prepri&#269;anju sam ni zmo&#382;en razviti prave revolucionarne zavesti. Ko je partija leta 1921 prepovedala &#353;e notranje frakcije, je nastala organizacija, ki ni ve&#269; dopu&#353;&#269;ala nobene institucionalizirane oblike notranjega razhajanja.</span></p><p><span>Oktobrska revolucija leta 1917 se je zgodila sredi kaosa prve svetovne vojne, ki je razbila stari red in v vsakdanjo politiko vnesla mno&#382;i&#269;no nasilje. Sledila je krvava dr&#382;avljanska vojna, do pri&#269;akovane svetovne revolucije pa ni pri&#353;lo, saj so poskusi v Nem&#269;iji in na Mad&#382;arskem propadli. Sovjetska zveza dvajsetih let je bila zato nenavaden hibrid. V mestih je vladala enostrankarska diktatura z dr&#382;avno industrijo in cenzuro, na pode&#382;elju, kjer je &#382;ivela velika ve&#269;ina prebivalstva, pa je deloval tr&#382;ni sistem, tako imenovana nova ekonomska politika. Bolj&#353;eviki so ga dopustili iz &#269;iste nuje, ker vasi preprosto niso zmogli nadzorovati. Ameri&#353;ki zgodovinar Stephen Kotkin, avtor monumentalne Stalinove biografije, zato govori o dveh vzporednih revolucijah: o urbani bolj&#353;evi&#353;ki diktaturi in o kme&#269;ki tr&#382;ni revoluciji, ki je ostajala samosvoja in za komuniste nedoumljivo trdovratna. Kako naj iz te dvojnosti nastane socializem, je bila temeljna uganka, ki je Lenin pred smrtjo ni razre&#353;il. Stalinov odgovor nanjo pa je postal stalinizem.</span></p><h2><span>Ali je bila katastrofa nujna</span></h2><p><span>Tu se odpre vpra&#353;anje, ki ga preproste razlage rade presko&#269;ijo: ali je bilo nasilno uni&#269;enje trga na pode&#382;elju sploh potrebno? Pogosto sli&#353;imo, da je bila prisilna kolektivizacija sicer brutalna, a neizogibna cena za modernizacijo zaostale kme&#269;ke de&#382;ele. Trditev zveni prepri&#269;ljivo, vendar ne zdr&#382;i presoje. Tr&#382;na gospodarstva so se povsod po svetu izkazala za povsem zdru&#382;ljiva s hitro industrializacijo, tudi v prete&#382;no kme&#269;kih de&#382;elah. Prav tako zasebna lastnina nikakor ne izklju&#269;uje diktature: fa&#353;isti&#269;na Italija je imela avtoritarni re&#382;im in je hkrati ohranila zasebno industrijo, Mussolini pa od industrialcev ni zahteval ni&#269; drugega kot priznanje svoje politi&#269;ne nadvlade. So&#382;itja komunisti&#269;ne diktature z zasebnim kapitalom na pode&#382;elju torej niso onemogo&#269;ale toliko objektivne okoli&#353;&#269;ine, kolikor toge idejne dogme, ki so vsak trajen kompromis s trgom razgla&#353;ale za izdajo. Kolektivizacija se je zdela neizogibna predvsem znotraj tak&#353;nega ideolo&#353;kega okvira, ki je kapitalizem vnaprej izklju&#269;eval.</span></p><p><span>Znotraj partije so ob tem obstajale resni&#269;ne alternative. Nikolaj Buharin je zagovarjal postopno &#187;vra&#353;&#269;anje&#171; v socializem prek tr&#382;nih odnosov, &#269;eprav je njegova formula slonela na &#269;ude&#382;nem sklepanju, da bodo tr&#382;ni odnosi &#187;uni&#269;eni prav skozi svoj lastni razvoj&#171;. Aleksej Rikov, dejanski predsednik vlade po Leninovi smrti in sposoben upravitelj, je svaril, da bo prisilna kolektivizacija uni&#269;ila vse, kar je bilo dose&#382;eno po dr&#382;avljanski vojni, in de&#382;elo pahnila v novo katastrofo; v &#269;emer se je izkazal za mra&#269;no prero&#353;kega. Najdlje je segel finan&#269;ni komisar Grigorij Sokolnikov, ki je doktoriral na pari&#353;ki Sorboni in vztrajal, da je trg na pode&#382;elju s socializmom zdru&#382;ljiv ne le za&#269;asno, ampak trajno, in da so tako imenovani kulaki preprosto dobri kmetje, ne razredni sovra&#382;niki. Ko je maja 1927 na svetovni gospodarski konferenci v &#381;enevi predstavil sovjetsko gospodarstvo in povabil tuje vlagatelje, so mu ploskali celo britanski delegati.</span></p><p><span>Zakaj so te alternative kljub temu propadle? Del odgovora je v razmerjih mo&#269;i: Sokolnikov je bil posameznik brez lastne frakcije, Rikovu pa je manjkala Stalinova volja do oblasti. Globlji del odgovora ti&#269;i v ideologiji sami. Vsi vodilni bolj&#353;eviki, tudi zmerni, so sprejemali razredno analizo, po kateri uspe&#353;en kmet samodejno postane razredni sovra&#382;nik. Ko je kmet iz Aktjubinske province, ki so mu oboro&#382;eni odredi zaplenili vso &#382;ivino, &#382;ito in mlin, sodnika vpra&#353;al, na kak&#353;ni podlagi je bil obsojen, saj ni zagre&#353;il nobenega zlo&#269;ina, mu je ta odvrnil: &#187;Na&#353; cilj je, da te razkula&#269;imo.&#171; V tem stavku je zgo&#353;&#269;ena vsa logika sistema: krivda ni izhajala iz dejanj, ampak iz kategorije, v katero je &#269;loveka uvrstila teorija. Nova ekonomska politika je zato svoj lastni uspeh vse bolj spreminjala v gro&#382;njo sebi, saj je uspe&#353;no kmetovanje mno&#382;i&#269;no ustvarjalo ljudi, ki jih je ideologija vnaprej opredelila za sovra&#382;nike. V notranjih razpravah so se bolj&#353;eviki prepirali le o tempu in metodah odprave kapitalizma, nikoli o cilju samem.</span></p><p><span>Kotkin iz vsega tega izpelje sklep, ki gre proti ustaljeni razlagi terorja kot posledice bodisi zgolj ideologije bodisi zgolj enega bolnega uma. Njegova teza je dvodelna: ideologija je terorju odprla pot, saj brez komunisti&#269;ne partije in njenega prepri&#269;anja, da je razredni sovra&#382;nik povsod, &#269;esa podobnega ne bi moglo biti; toda ideologija sama tega ni izsilila, kajti brez Stalina osebno, njegove volje in politi&#269;ne spretnosti, terorja v tak&#353;nem obsegu ne bi bilo. Leta 1928 je bil prostovoljno kolektiviziran komaj en odstotek obdelovalne zemlje, zato je bila popolna odprava kapitalizma na vasi mogo&#269;a le s skrajno prisilo. Voljo, da gre do konca ne glede na posledice, pa je imel med vsemi vodilnimi bolj&#353;eviki en sam &#269;lovek.</span></p><h2><span>Cena velikega preloma</span></h2><p><span>Konec decembra 1929 je Stalin na kongresu agrarnih marksistov, mimo vseh partijskih komisij, razglasil prehod od politike &#187;omejevanja&#171; kulakov k politiki njihove &#187;likvidacije kot razreda&#171;. Sledila je prisilna kolektivizacija in deportacija ve&#269; kot dveh milijonov ljudi, razgla&#353;enih za kulake, pogosto v &#382;ivinskih vagonih sredi zime na oddaljena pusta obmo&#269;ja. Tajna politi&#269;na policija je dobila navodilo, naj pri iskanju prostora za nova tabori&#353;&#269;a &#187;razmi&#353;lja ustvarjalno&#171;. Kmetje so se uprli na edini na&#269;in, ki jim je &#353;e preostal: klali so &#382;ivino, po&#382;igali pridelke in napadali funkcionarje. De&#382;ela je izgubila polovico goveda in pra&#353;i&#269;ev ter dve tretjini ovac. &#187;Nimajo vsi &#382;ivcev, mo&#269;i, zna&#269;aja in razumevanja, da bi cenili scenarij velikanskega razdiranja starega in mrzli&#269;nega gradenja novega,&#171; je Stalin januarja 1930 pisal Maksimu Gorkemu. &#187;Ob tak&#353;ni zme&#353;njavi bomo seveda imeli tudi iz&#269;rpane, obupane in zaostajajo&#269;e. To so neizogibni &#8216;stro&#353;ki&#8217; revolucije.&#171;</span></p><p><span>Temu razdejanju je sledila lakota katastrofalnih razse&#382;nosti. Med letoma 1931 in 1933 je zaradi stradanja in spremljajo&#269;ih epidemij umrlo med 5 in 7 milijonov ljudi, pribli&#382;no 10 milijonov pa jih je komaj pre&#382;ivelo. O&#269;ividec iz ukrajinske vasi je poro&#269;al: &#187;Vse pse smo pojedli. Pojedli smo vse, kar nam je pri&#353;lo pod roke: ma&#269;ke, pse, poljske mi&#353;i, ptice. Ko se bo zdanilo, boste videli, da so drevesa olupljena, ker smo pojedli tudi lubje. In konjske fige smo jedli. V&#269;asih se stepemo zanje, ker so v njih &#353;e cela zrna.&#171; Sorazmerno najhuje je bil prizadet Kazahstan, kjer je zaradi prisilne ustalitve nomadov umrlo med 35 in 40 odstotkov etni&#269;nih Kazahov. V Ukrajini je umrlo okoli 3,5 milijona ljudi.</span></p><p><span>O razlagi ukrajinske lakote med zgodovinarji &#353;e vedno ni soglasja. Kotkin po natan&#269;nem branju arhivov zavra&#269;a tezo o namernem iztrebljanju: lakota je bila po njegovem posledica brezobzirne in nesposobne politike, ne vnaprej&#353;njega na&#269;rta, saj je Stalin med letoma 1931 in 1933 devetkrat podpisal zni&#382;anje odkupnih kvot, odobril skromno pomo&#269; v hrani in celo tajne nakupe &#382;ita v tujini. Drugi zgodovinarji, med njimi Anne Applebaum in Timothy Snyder, opozarjajo na ukrepe, ki so stradajo&#269;e pokrajine namenoma zape&#269;atili: prepoved prodaje &#382;elezni&#353;kih vozovnic kmetom, prepoved zapu&#353;&#269;anja republike, &#187;&#269;rne liste&#171; vasi, odvzem zadnje &#382;ivine. V teh ukrepih prepoznavajo politi&#269;no voljo, usmerjeno prav proti ukrajinskemu kmetstvu, in zanjo uporabljajo besedo genocid. Kjerkoli &#382;e postavimo pojmovno mejo, ostaja neizpodbitno tole: Stalin je za lakoto vedel in jo je sprejel kot ceno svojega projekta. Za mednarodno pomo&#269; ni zaprosil, ker bi priznanje lakote razkrilo ranljivost dr&#382;ave in spodkopalo propagando o uspehih petletke. Ko je ameri&#353;kemu predstavniku Rde&#269;ega kri&#382;a maja 1933 vendarle priznal, da &#187;del kmetov zdaj strada&#171;, je krivdo v isti sapi prelo&#382;il na &#382;rtve: pridni kolhozniki naj bi bili ogor&#269;eni nad lenimi, ki so si lakoto sami zakuhali. &#187;Ni prav pomagati lenim, naj kar poginejo. Tak&#353;na so pa&#269; merila.&#171;</span></p><p><span>K vsemu temu je treba dodati &#353;e ironijo, brez katere zgodbe ni mogo&#269;e razumeti do konca. Oktobra 1929, natanko ob za&#269;etku kolektivizacije, je pri&#353;lo do zloma newyor&#353;ke borze, velika depresija pa je Stalinov projekt dramati&#269;no olaj&#353;ala. Zahodna industrija je zaradi krize obupano iskala kupce, sovjetska naro&#269;ila pa so &#269;ez no&#269; postala re&#353;ilna bilka za ameri&#353;ke in nem&#353;ke tovarne brez dela. Ve&#269; kot tiso&#269; sovjetskih industrijskih obratov je bilo v naslednjih letih zgrajenih ali prenovljenih po tujih na&#269;rtih in s tujimi stroji, ki so jih kapitalisti prodajali po izjemno ugodnih cenah, pogosto celo potem, ko so Sovjeti o&#269;itno kr&#353;ili pogodbe. Ista kriza je hkrati po svetu krepila vtis, da kapitalizem umira in da plansko gospodarstvo deluje. Svetovna nesre&#269;a je bila za Stalina nepri&#269;akovana sre&#269;a: olaj&#353;ala mu je dostop do zahodne tehnologije, obenem pa je prav v odlo&#269;ilnem trenutku propagandno okrepila podobo uspe&#353;nosti planskega gospodarstva.</span></p><h2><span>Logika neskon&#269;nega sovra&#382;nika</span></h2><p><span>Ideologija stalinizma je slonela na navidezno protislovni, a notranje povsem dosledni tezi, ki jo je Stalin januarja 1933, sredi lakote, razlo&#382;il centralnemu komiteju: &#187;Zavedati se moramo, da bo krepitev sovjetske dr&#382;ave okrepila odpor zadnjih ostankov umirajo&#269;ih razredov. Prav zato, ker umirajo in &#382;ivijo svoje zadnje dni, bodo pre&#353;li k ostrej&#353;im oblikam boja.&#171; Bli&#382;e ko je torej zmaga socializma, bolj zvit in nevaren postaja sovra&#382;nik. Ta obrnjena logika je za sistem opravljala neprecenljivo nalogo: vsak neuspeh je vnaprej pojasnila kot sabota&#382;o. Sovra&#382;niki, je istega januarja dodal Stalin, ne bodo nikoli vzklikali &#187;dol s kolhozom&#171;; sedeli bodo v samem kolhozu kot skladi&#353;&#269;niki, knjigovodje in tajniki ter na ves glas vzklikali &#187;za kolhoz&#171;. Sovra&#382;nik je s tem postal po definiciji neviden in ga ni bilo mogo&#269;e lo&#269;iti od najbolj zvestega tovari&#353;a.</span></p><p><span>V tem je temeljna razlika med stalinizmom in nacizmom. Nacisti&#269;ni sistem je identiteto sovra&#382;nika &#269;edalje bolj fiksiral z zakoni o poreklu, &#269;eprav je bila birokratsko-pravna konstrukcija rasnega statusa vse prej kot preprosta; N&#252;rnber&#353;ki zakoni so poznali tudi vmesne kategorije, </span>denimo tako imenovane <em>Mischlinge</em>, ljudi z delno judovskim poreklom<span>. Stalinisti&#269;ni sistem pa je politi&#269;no sovra&#382;nost lahko na novo pripisal prakti&#269;no komurkoli. Sovra&#382;nik ni bil nekdo tuj in druga&#269;en; lahko je bil sosed, sodelavec, zakonec, najstarej&#353;i prijatelj. Iz tega je zraslo tisto posebno vzdu&#353;je vzajemnega nadzorovanja in samonadzorovanja, ki so ga opisovali pre&#382;iveli: telefoni, pokriti z blazinami, &#353;epetanje za zaprtimi vrati, skrbno tehtanje vsake besede. </span></p><p><span>In iz tega je zrasla tudi nenavadna institucija javnega priznanja. Obto&#382;enci na moskovskih procesih so podrobno priznavali izmi&#353;ljene zlo&#269;ine, &#269;eprav so vedeli, da gredo s tem v smrt. To nenavadno potrebo po priznanju bi lahko razumeli tudi kot popa&#269;en ostanek razsvetljenske logike, kakor jo je opisal Slavoj &#381;i&#382;ek: tudi </span>&#187;sovra&#382;nik ljudstva&#171; <span>je moral sam priznati svojo krivdo in s tem potrditi razlago sveta, ki ga je obsodila. V nacisti&#269;nem kontekstu bi bil tak&#353;en obred nesmiseln, saj rasnemu sovra&#382;niku ni bilo treba ni&#269;esar priznati.</span></p><h2><span>Ko revolucija po&#382;re lastne otroke</span></h2><p>Veliki teror v letih 1937 in 1938 je bil vrhunec te logike, vendar ideologija sama &#353;e ne pojasni, zakaj je nasilje doseglo tako skrajne razse&#382;nosti. <span>V teh dveh letih je bilo v povpre&#269;ju vsak dan aretiranih skoraj 2200 ljudi, usmr&#269;enih pa ve&#269; kot 1000. Ohranjenih je najmanj 383 seznamov za usmrtitev, ki jih je Stalin lastnoro&#269;no podpisal in na katerih je ve&#269; kot 43.000 imen, ve&#269;inoma najvi&#353;jih funkcionarjev in &#269;astnikov. Njegovi najo&#382;ji sodelavci, Molotov, Kaganovi&#269; in Voro&#353;ilov, so sezname sopodpisovali in potovali po de&#382;eli kot poobla&#353;&#269;enci terorja. Kaganovi&#269; je v Ivanovo pripotoval z veliko telesnimi stra&#382;arji in celotnim nadomestnim partijskim vodstvom v spremstvu, dal aretirati skoraj vse lokalne voditelje in Stalinu po telefonu ponosno poro&#269;al o dose&#382;kih. Stalin je zahteval &#353;e ve&#269; pritiska, &#187;da se neha liberaliziranje&#171;.</span></p><p><span>Tak&#353;na razse&#382;nost samouni&#269;enja je bila v zgodovini brez primere. Usmr&#269;enih je bilo 150 od 180 poveljnikov divizij Rde&#269;e armade, obto&#382;enih vohunstva za tuje sile, &#269;eprav nih&#269;e od njih Stalinu ni izkazal niti malo nezvestobe. V komisariatu za zunanje zadeve je bila usmr&#269;ena ali zaprta tretjina vsega osebja in skoraj dve tretjini vodstva. Voja&#353;ka obve&#353;&#269;evalna slu&#382;ba je izgubila 182 operativcev, tako da Sovjetska zveza leta 1938 ni imela voja&#353;kega ata&#353;eja tako reko&#269; v nobeni pomembni dr&#382;avi. Istega leta je bil Stalin kar 127 zaporednih dni brez kakr&#353;nega koli poro&#269;ila lastne obve&#353;&#269;evalne slu&#382;be, ker je njene ljudi pobil. Nih&#269;e ni govoril o prihajajo&#269;i vojni ve&#269; kot on, hkrati pa je na&#269;rtno uni&#269;eval prav tiste institucije, ki bi jih vojna najbolj potrebovala. Kotkin ta pojav primerja s pilotom, ki brezhibno delujo&#269;e letalo namerno usmeri v goro. </span></p><p><span>Najzgovornej&#353;e pri vsem tem je, da poboji niso bili odgovor na nobeno resni&#269;no krizo; nasprotno, sam Stalin je spro&#382;il celo vrsto kriz. Je&#382;ov, &#353;ef tajne policije, je mrzli&#269;no iskal zarotni&#353;ki &#187;center centrov&#171;, ki naj bi ogro&#382;al sovjetsko dr&#382;avo. Tak&#353;en center je zares obstajal, pripominja Kotkin, le da ni bil zarota: bila je Stalinova lastna pisarna v Kremlju, ki so ji zaposleni med seboj rekli Mali koti&#269;ek in od koder je sam vodil vse niti terorja.</span></p><p><span>Kako je bilo kaj takega sploh izvedljivo? Del odgovora je v ideologiji. &#381;e sama lahkotnost, s katero je Stalin v represijo vklju&#269;il policijo, vojsko, partijo in kulturne elite, ka&#382;e, da je bila mo&#382;nost tak&#353;nega nasilja navzo&#269;a v bolj&#353;evizmu samem. Toda njegov obseg je presenetil celo Stalinove najzvestej&#353;e sodelavce. Molotov, ki ga nih&#269;e ne bi obto&#382;il mehkobe, mno&#382;i&#269;nih aretacij ni predvidel in je &#353;e jeseni 1936 jam&#269;il za nekatere nekdanje trockiste; kmalu zatem so mu aretirali najo&#382;je sodelavce. Stalin je medtem prejemal na tiso&#269;e pisem &#382;ena, mater in otrok zaprtih, ki so ga prosili za posredovanje, vendar jih je ignoriral. Avgusta 1937 je na zboru politi&#269;nih delavcev Rde&#269;e armade poro&#269;evalca vpra&#353;al, ali vojaki ob aretacijah zaupanja vrednih poveljnikov izgubljajo vero v vodstvo. Ko je ta previdno odgovoril, da avtoriteta partije in vojske ni omajana, ga je Stalin popravil: &#187;Malo je omajana.&#171; Prizor ka&#382;e, da se je dobro zavedal posledic lastne politike.</span></p><h2><span>Uganka v Malem koti&#269;ku</span></h2><p><span>Najpreprostej&#353;a razlaga vsega opisanega bi bila, da je bil Stalin paranoi&#269;en blazne&#382;, po&#353;ast, kakr&#353;ne zgodovina &#353;e ni videla. A prav tej razlagi se Kotkin, ki je Stalinovemu &#382;ivljenju posvetil desetletja, najodlo&#269;neje upira, ker je preve&#269; udobna. Politi&#269;no grozo prevede v zasebno patologijo in nas s tem odve&#382;e razmisleka o sistemu, ki je grozo omogo&#269;il. Neposrednih pri&#269;evanj o Stalinovi psihologiji je izjemno malo. Vemo, da je kazal izjemen samonadzor, redko povzdignil glas, na paradah ni nosil neprebojnega jopi&#269;a, ni imel dvojnika in se je v So&#269;iju sprehajal med mno&#382;ico ter se rokoval z mimoido&#269;imi. Njegovo nezaupanje je bilo skrajno celo za merila tiranov, a hkrati je bil lucidno prera&#269;unljiv; dokazi o hladni kalkulaciji v ozadju terorja so, kot pi&#353;e Kotkin, neizpodbitni. Tisti redki, ki so ga poznali od blizu, so ostali zmedeni. &#187;Poznal sem dva Stalina,&#171; je zapisal Mikojan. Kaganovi&#269; je proti koncu &#382;ivljenja izjavil, da jih je videl &#187;najmanj pet ali &#353;est&#171;.</span></p><p><span>Namesto v otro&#353;tvo in du&#353;evnost Kotkin usmeri pogled v samo izku&#353;njo vladanja. Stalin ni bil demon, ki je pri&#353;el na oblast; bil je &#269;lovek, ki ga je oblast, kakr&#353;ne v zgodovini ni imel skoraj nih&#269;e, postopoma preoblikovala. Njegova osebna knji&#382;nica razkriva samouka, ki se je na&#269;rtno u&#269;il biti despot: pod&#269;rtaval je Machiavellijevega Vladarja, prebiral &#353;tudije o absolutizmu in rimskih cesarjih ter si ob branju Klju&#269;evskega izpisal rek D&#382;ingiskana, da je smrt premaganih potrebna za mirno spanje zmagovalcev. Ob tem je ostajal zasidran v Marxu in Leninu, in prav tu je naletel na vrzel: marksisti&#269;na teorija o dr&#382;avi in birokraciji ni imela povedati skoraj ni&#269;esar, osebne diktature pa sploh ni predvidevala. V svojem izvodu Leninove Dr&#382;ave in revolucije je ob Engelsovi tezi, da je vsaka dr&#382;ava, tudi socialisti&#269;na, razredno zatiralska, na rob zapisal: &#187;Ne!&#171; Odgovora, kaj naj bi socialisti&#269;na dr&#382;ava sploh bila, ni imel nih&#269;e, najmanj Trocki, ki je iz emigracije prav sovjetsko birokracijo razgla&#353;al za novi vladajo&#269;i sloj in izdajo revolucije. Stalin je vrzel zapolnil po svoje: izku&#353;ene funkcionarje, izmu&#269;ene od kolektivizacije, je za&#269;el obravnavati kot ljudi minule dobe, ki morajo, tako kot neko&#269; fevdalci in bur&#382;oazija, narediti prostor novim. Teror je bil v tej lu&#269;i tudi po&#353;astna oblika kadrovske prenove, prilo&#382;nost, da despot, ki je bil v jedru pedagog in samouk, vzgoji povsem novo elito po podobi mladega stremuha, kakr&#353;en je bil neko&#269; sam, elito, ki mu bo dolgovala vse.</span></p><p><span>Konec zgodbe je znan, &#269;eprav ga radi izpustimo. Stalin je umrl marca 1953, sredi priprav na &#353;e eno, morda &#353;e obse&#382;nej&#353;o &#269;istko. Njegovi nasledniki so si oddahnili, tri leta pozneje pa je Nikita Hru&#353;&#269;ov na zaprtem zasedanju 20. partijskega kongresa prvi&#269; uradno spregovoril o &#187;kultu osebnosti&#171; in razkril del resnice o &#269;istkah. Obsodba je ostala namenoma polovi&#269;na, saj sistem enostrankarske oblasti, dr&#382;avne lastnine in ideolo&#353;kega monopola, ki je teror sploh omogo&#269;il, ni bil nikoli resno omajan. Zato dedi&#353;&#269;ina stalinizma ni ostala omejena ne na Stalinovo &#382;ivljenjsko dobo ne na meje Sovjetske zveze same.</span></p><h2><span>Jugoslovanski epilog</span></h2><p><span>Za slovenskega bralca se zgodba tu ne kon&#269;a, saj je stalinizem tudi del na&#353;e lastne zgodovine, in to na na&#269;in, ki nazorno poka&#382;e vso zapletenost pojava. Januarja 1949, komaj pol leta po tem, ko je Stalin Jugoslavijo javno izob&#269;il z resolucijo Informbiroja, je Titovo vodstvo sprejelo zakon o kme&#269;kih delovnih zadrugah in za&#269;elo prisilno kolektivizacijo po sovjetskem vzoru. Na prvi pogled se odlo&#269;itev zdi protislovna, saj je Jugoslavija ravno takrat izstopala iz sovjetskega tabora, a prav v tem je bila njena logika: Tito je hotel Moskvi in svetovnemu komunisti&#269;nemu gibanju dokazati, da je razkol posledica sovjetske izdaje leninisti&#269;nih na&#269;el, ne jugoslovanske herezije, zato je doma pospe&#353;il natanko tiste ukrepe, s katerimi se je Sovjetska zveza dve desetletji prej lotila lastnega kme&#269;kega vpra&#353;anja. Kmetom so odvzemali zemljo, &#382;ivino in orodje; v zasebni lasti so smeli obdr&#382;ati kve&#269;jemu en hektar zemlji&#353;&#269;a in eno &#382;ival. Poskus se je gospodarsko tako izjalovil, da slovensko kmetijstvo predvojnega obsega pridelave ni doseglo vse do leta 1956, zahodna pomo&#269; pa je bila deloma pogojena prav z opustitvijo kolektivizacije, h kateri je Jugoslavija dokon&#269;no pristala leta 1953.</span></p><p><span>Vzporedno je potekal obra&#269;un z resni&#269;nimi in nami&#353;ljenimi stalinisti doma, ki razkrije &#353;e bolj nazorno ironijo. Med letoma 1949 in 1956 je bilo na tabori&#353;&#269;u Goli otok in v sorodnih krajih po ocenah zaprtih med 13.000 in 16.000 ljudi, obto&#382;enih naklonjenosti Informbiroju, med njimi okoli 500 Slovencev; vsaj 413 jih tabori&#353;&#269;a ni pre&#382;ivelo. Metode, s katerimi je Titov re&#382;im &#269;istil lastne vrste, bi Stalin brez te&#382;av prepoznal za svoje, le da so bile obrnjene prav proti tistim, ki so ostali zvesti njemu: aretacije brez sojenja, izsiljena priznanja, prisila, da so morali zaporniki drug drugega prevzgajati s poni&#382;evanjem in nasiljem, dokler niso &#187;priznali&#171; svojih zmot. Kdo je od obto&#382;enih dejansko vohunil za Moskvo, se je pri tem izkazalo za tako reko&#269; nepomembno vpra&#353;anje, popolnoma tako kot desetletje prej v Sovjetski zvezi; &#353;lo je za zvestobo enemu samemu centru mo&#269;i, ne za resni&#269;no krivdo.</span></p><p><span>Paradoks, da se je proti stalinizmu mogo&#269;e bojevati s stalinisti&#269;nimi sredstvi, ni jugoslovanska posebnost; je le posebej nazoren primer tega, kako logika sistema lahko pre&#382;ivi celo svojo uradno obsodbo. Prav zato je stalinizem pri nas &#353;e danes ve&#269; kot zgodovinska tema: posega tudi v vpra&#353;anja politi&#269;ne odgovornosti, spomina in razumevanja jugoslovanskega socializma.</span></p><h2><span>Tragedija, ne le zlo&#269;in</span></h2><p><span>Ruska revolucija ni bila zarota pe&#353;&#269;ice zlobne&#382;ev. Zrasla je iz resni&#269;nega, mno&#382;i&#269;nega in pogosto ganljivo iskrenega upanja na pravi&#269;nej&#353;i svet, na konec carske samovolje, vojne in izkori&#353;&#269;anja. Ko so se v devetdesetih letih odprli sovjetski arhivi, se je pokazalo, da komunisti tudi za zaprtimi vrati niso govorili druga&#269;e kot v javnosti: o razrednem boju, kulakih in svetovni revoluciji so med seboj razpravljali enako resno kot na plakatih. Niso bili ciniki, ki bi si na samem priznavali, da gre zgolj za oblast. Bili so verniki. Prav to je najte&#382;ji del zapu&#353;&#269;ine: izkazalo se je, da iskrenost prepri&#269;anja ne varuje pred zlo&#269;inom, ampak ga lahko celo poganja. Kdor je prepri&#269;an, da stoji na pravi strani zgodovine, la&#382;e sprejme vsako ceno, ki jo ta zgodovina domnevno terja.</span></p><p><span>Stalinizem zato ni bil izdaja revolucije, kot so si desetletja prigovarjali razo&#269;arani marksisti, pa tudi ne njen vnaprej dolo&#269;eni, neizogibni iztek. Bil je ena od mo&#382;nosti, ki jih je revolucija nosila v sebi, za njeno uresni&#269;enje pa je bil potreben konkreten &#269;lovek z izjemno voljo, politi&#269;no spretnostjo in pripravljenostjo iti do konca. V tem sre&#269;anju ideologije, ki je odpravila vse omejitve oblasti, in posameznika, ki je bil tak&#353;no neomejeno oblast sposoben zgraditi in izrabiti, se skriva odgovor na vpra&#353;anje, zakaj revolucija na koncu po&#382;re lastne otroke. Revolucija svojih otrok ne po&#382;re zaradi kak&#353;ne misti&#269;ne nujnosti, temve&#269; zato, ker sistem brez trajnih pravil in neodvisnih institucij ne more za&#353;&#269;ititi nikogar, niti tistih, ki so ga zgradili. &#268;lani centralnega komiteja, ki so junija 1937 prebirali zapisnike mu&#269;enj svojih tovari&#353;ev in mol&#269;ali, so to razumeli bolje kot kdorkoli. Vedeli so, da jih od aretiranih ne lo&#269;i nedol&#382;nost, saj krivda v tem sistemu ni obstajala, ampak samo &#353;e neizre&#269;ena odlo&#269;itev enega samega &#269;loveka v Malem koti&#269;ku.</span></p><h2><span>Literatura</span></h2><ul><li><p><span>Kotkin, Stephen. </span><em><span>Stalin: Paradoxes of Power, 1878&#8211;1928</span></em><span>. Penguin Press, 2014.</span></p></li><li><p><span>Kotkin, Stephen. </span><em><span>Stalin: Waiting for Hitler, 1929&#8211;1941</span></em><span>. Penguin Press, 2017.</span></p></li><li><p><span>Applebaum, Anne. </span><em><span>Red Famine: Stalin&#8217;s War on Ukraine</span></em><span>. Doubleday, 2017.</span></p></li><li><p><span>Snyder, Timothy. </span><em><span>Bloodlands: Europe Between Hitler and Stalin</span></em><span>. Basic Books, 2010.</span></p></li><li><p><span>Previ&#353;i&#263;, Martin. </span><em><span>Zgodovina Golega otoka</span></em><span>. Prevedel Andrej E. Skubic. Mladinska knjiga, 2021.</span></p></li><li><p><span>Kotkin, Stephen, in Slavoj &#381;i&#382;ek. </span><em><span>Pogovor o stalinizmu</span></em><span>. New York Public Library, 2017.</span></p><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p></li></ul>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Pripoved brez pripovedovalca]]></title><description><![CDATA[Homer, bosanski pevci in umetna inteligenca: o besedilih, ki nastanejo na novo vsaki&#269;, ko jih nekdo prikli&#269;e]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/pripoved-brez-pripovedovalca</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/pripoved-brez-pripovedovalca</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Fri, 07 Aug 2026 07:12:32 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!C0AO!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F9d015c9d-f98a-40ec-ab0d-3fd2c1199bf0_2944x1648.png" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!C0AO!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F9d015c9d-f98a-40ec-ab0d-3fd2c1199bf0_2944x1648.png" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!C0AO!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F9d015c9d-f98a-40ec-ab0d-3fd2c1199bf0_2944x1648.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!C0AO!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F9d015c9d-f98a-40ec-ab0d-3fd2c1199bf0_2944x1648.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!C0AO!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F9d015c9d-f98a-40ec-ab0d-3fd2c1199bf0_2944x1648.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!C0AO!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F9d015c9d-f98a-40ec-ab0d-3fd2c1199bf0_2944x1648.png 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!C0AO!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F9d015c9d-f98a-40ec-ab0d-3fd2c1199bf0_2944x1648.png" width="1456" height="815" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/9d015c9d-f98a-40ec-ab0d-3fd2c1199bf0_2944x1648.png&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:815,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:9276514,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/png&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/i/210177557?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F9d015c9d-f98a-40ec-ab0d-3fd2c1199bf0_2944x1648.png&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!C0AO!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F9d015c9d-f98a-40ec-ab0d-3fd2c1199bf0_2944x1648.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!C0AO!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F9d015c9d-f98a-40ec-ab0d-3fd2c1199bf0_2944x1648.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!C0AO!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F9d015c9d-f98a-40ec-ab0d-3fd2c1199bf0_2944x1648.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!C0AO!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F9d015c9d-f98a-40ec-ab0d-3fd2c1199bf0_2944x1648.png 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>To poletje si v kinodvoranah lahko ogledamo Nolanovo <em>Odisejo</em>. Zgodba je nastala pred skoraj tremi tiso&#269;letji in izhaja iz izro&#269;ila, ki je dolgo &#382;ivelo v glasovih pevcev. Ti niso ponavljali enega samega nespremenljivega besedila. Kako se je torej tako obse&#382;na pripoved sploh lahko ohranila?</p><p>Pri iskanju odgovora je imel pomembno vlogo slovenski slavist <a href="https://oraltradition.org/a-true-pioneer/">Matija Murko</a>. Po Balkanu je s fonografom snemal &#353;e &#382;ivo tradicijo juna&#353;kih pesmi in opazil nekaj nenavadnega. Isti pevec iste pesmi ni zapel dvakrat enako, pa je vseeno vztrajal, da poje natanko tisto, kar je sli&#353;al od svojega u&#269;itelja.</p><p>Leta 1928 je Murko v Parizu predaval o ju&#382;noslovanski epiki. Poslu&#353;al ga je tudi vplivni jezikoslovec Antoine Meillet, mentor mladega ameri&#353;kega filologa Milmana Parryja, ki je prav takrat zagovarjal disertacijo o Homerjevem jeziku.</p><p>Parry je pokazal, da starogr&#353;ka epa uporabljata obse&#382;en sistem ustaljenih besednih zvez. Razli&#269;ni Odisejevi vzdevki so se prilegali razli&#269;nim mestom v heksametru, po prepoznavnem zaporedju pa so se ponavljali tudi celotni prizori, kakr&#353;ni so prihod gosta, pogostitev in slovo.</p><p>Na Parryjevem zagovoru je bil, verjetno na Meilletovo pobudo, tudi Murko. Meillet je Parryja opozoril, da tako izoblikovan jezik ka&#382;e na tradicijo, v kateri je pesem nastajala sproti med izvedbo. Murkovo delo je ponujalo stik s svetom, kjer so tak&#353;ni pevci &#353;e nastopali. Preveriti je bilo treba le &#353;e, ali je z ustaljenimi formulami in prizori mogo&#269;e ustvariti pesem dol&#382;ine <em>Odiseje</em>.</p><p>Parry, takrat mladi harvardski filolog, je zato v letih 1933&#8211;1935 od&#353;el v Jugoslavijo, predvsem v Bosno in Sand&#382;ak. Snemal je guslarje, ki so peli dolge zgodbe o bojih, &#382;enitvah in ma&#353;&#269;evanju, ter k delu pristopil skoraj eksperimentalno. Prosil jih je, naj isto pesem zapojejo ve&#269;krat ali naj zgodbo drugega pevca zapojejo po svoje. Junaki in dogodki so ostajali isti, dol&#382;ina in besedilo pa sta se spreminjala. Pevec je poznal zgodbo, njena besedna podoba je nastajala med petjem, s pomo&#269;jo ustaljenih verznih zvez in tipskih prizorov: junak je osedlal konja, poslal pismo ali zbral svate po vzorcih, ki jih je sli&#353;al &#382;e velikokrat.</p><p>Britanski filolog H. T. Wade-Gery je Parryja pozneje nekoliko zbadljivo imenoval za Darwina homerskih &#353;tudij: kakor naj bi Darwin iz razlage nastanka vrst odstranil stvarnika, naj bi Parry iz <em>Iliade</em> in <em>Odiseje</em> odstranil ustvarjalnega pesnika. Primerjava je bila pretirana, a dobro ponazarja spremembo. Homerjeva epa so odtlej vse pogosteje razumeli kot vrhunec dolge tradicije pevcev, ki so zgodbe skozi generacije razvijali in preoblikovali.</p><p>Parry je umrl &#382;e pri triintridesetih, &#353;e preden je utegnil obdelati zbrano gradivo. Delo je nadaljeval njegov pomo&#269;nik Albert Lord, poznej&#353;i profesor na Harvardu, ki je pokazal, da sta pri pevcu sestavljanje in izvedba en sam proces. Bosanski guslar Avdo Me&#273;edovi&#263; je v nekaj dneh narekoval ep z ve&#269; kot dvanajst tiso&#269; verzi, pribli&#382;no toliko, kot jih ima <em>Odiseja</em>. Tradicija mu je ponudila gradnike, njegova izurjenost pa je odlo&#269;ala, kaj bo iz njih nastalo.</p><p>Za ljudi, vzgojene ob knjigah, je tak pristop k pesnitvi te&#382;ko doumljiv. Knjiga je predmet. Obstaja tudi takrat, ko je nih&#269;e ne bere. Ima prvo in zadnjo stran ter natan&#269;no zaporedje besed; razli&#269;ico, ki od tega odstopa, razumemo kot prevod, predelavo ali napako. V ustni tradiciji pa pesem obstaja samo v trenutku, ko jo nekdo poje. Vsaka izvedba je nova, a poslu&#353;alci jo prepoznajo kot isto pesem, ne kot slabo kopijo izvirnika. Njena identiteta &#382;ivi v toku izvedb, brez ene same dokon&#269;ne razli&#269;ice.</p><p>Prav v tem je mogo&#269;e prepoznati nekaj presenetljivo sodobnega. Jezikovni model umetne inteligence odgovora ne poi&#353;&#269;e v notranjem arhivu &#382;e pripravljenih besedil. Ko mu napi&#353;emo poziv, za&#269;ne besedilo sestavljati in vsak naslednji del izbira glede na kontekst ter vzorce, ki jih je usvojil med u&#269;enjem. &#268;e vpra&#353;anje ponovimo, dobimo praviloma vsebinsko podobno besedilo, a z druga&#269;nim zaporedjem besed.</p><p>Podobnost je v na&#269;inu nastajanja besedila. Guslar je med petjem &#269;rpal iz nau&#269;enega pesni&#353;kega jezika, model pa med tvorjenjem uporablja vzorce, povzete v njegovih parametrih. V obeh primerih konkretno besedilo nastaja sproti in se prilagaja trenutnemu kontekstu. &#268;e je pisava besedilo spremenila v predmet, ga jezikovni modeli spet spreminjajo v dogodek, podobno kot je bil dogodek recitacija epa.</p><p>Toda guslar je bil &#269;lovek dolo&#269;ene skupnosti. Odra&#353;&#269;al je z zgodbami, ki jih je pripovedoval, poznal je poslu&#353;alce in vedel, kaj jim pomenijo junaki njegovih pesmi. Ob&#269;instvo je poznalo isto izro&#269;ilo in ga je lahko nagradilo, zasmehovalo, popravilo ali zavrnilo. Model pa se je u&#269;il iz besedil, nastalih v &#353;tevilnih skupnostih in z zelo razli&#269;nimi nameni. V njegovem jeziku se sre&#269;ujejo znanstveni &#269;lanki, romani, oglasi, spletni prepiri in propaganda, njihovi glasovi pa prihajajo iz svetov, ki si ne delijo spominov, vrednot ali meril resnice.</p><p>Parry je pokazal, da pesem lahko ohrani identiteto, ne da bi kdaj obstajala v enem dokon&#269;nem zapisu. Stalnica je pevec, ki nastopi pred ljudmi in za svojo izvedbo zastavi ugled. Z jezikovnimi modeli smo dobili nekaj novega: besedilo, ki lahko nastane brez &#269;love&#353;kega pripovedovalca.</p><p>&#268;love&#353;ka vloga se zato seli drugam. Stavkov nam morda ne bo treba vedno oblikovati besedo za besedo. &#352;e vedno pa bomo morali presoditi, katera zgodba je vredna pripovedovanja, kateri zaplet je resni&#269;en, kaj je bilo izpu&#353;&#269;eno in ali sklep dr&#382;i.</p><p>Ustna tradicija je poznala pesem brez izvirnika, nikoli brez pevca. Nolanova <em>Odiseja</em> je nova izvedba zgodbe, ki je stoletja prehajala iz glasu v glas in se nato ustalila v zapisu. Vemo, kdo je to izvedbo oblikoval in podpisal. Parryjevo vpra&#353;anje se zato v dobi umetne inteligence vra&#269;a v novi obliki: kdo je pripovedovalec, kadar besedilo tvori model, zanj pa odgovarja &#269;lovek?</p><p><a href="https://www.delo.si/mnenja/kolumne/pripoved-brez-pripovedovalca">https://www.delo.si/mnenja/kolumne/pripoved-brez-pripovedovalca</a></p><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Od kuščarjevega strupa do revolucije v zdravljenju debelosti]]></title><description><![CDATA[Kako je hormon iz ku&#353;&#269;arjeve sline razkril pravo naravo debelosti in spro&#382;il medicinski preobrat.]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/od-kuscarjevega-strupa-do-revolucije</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/od-kuscarjevega-strupa-do-revolucije</guid><dc:creator><![CDATA[Katarina Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Tue, 28 Jul 2026 19:10:54 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2LaM!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fe77d4b34-5fd2-4c7c-a7e3-a35ec343a2d9_2944x1648.png" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2LaM!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fe77d4b34-5fd2-4c7c-a7e3-a35ec343a2d9_2944x1648.png" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2LaM!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fe77d4b34-5fd2-4c7c-a7e3-a35ec343a2d9_2944x1648.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2LaM!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fe77d4b34-5fd2-4c7c-a7e3-a35ec343a2d9_2944x1648.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2LaM!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fe77d4b34-5fd2-4c7c-a7e3-a35ec343a2d9_2944x1648.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2LaM!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fe77d4b34-5fd2-4c7c-a7e3-a35ec343a2d9_2944x1648.png 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2LaM!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fe77d4b34-5fd2-4c7c-a7e3-a35ec343a2d9_2944x1648.png" width="1456" height="815" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/e77d4b34-5fd2-4c7c-a7e3-a35ec343a2d9_2944x1648.png&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:815,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:2358721,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/png&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/i/199195892?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fe77d4b34-5fd2-4c7c-a7e3-a35ec343a2d9_2944x1648.png&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2LaM!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fe77d4b34-5fd2-4c7c-a7e3-a35ec343a2d9_2944x1648.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2LaM!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fe77d4b34-5fd2-4c7c-a7e3-a35ec343a2d9_2944x1648.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2LaM!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fe77d4b34-5fd2-4c7c-a7e3-a35ec343a2d9_2944x1648.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2LaM!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fe77d4b34-5fd2-4c7c-a7e3-a35ec343a2d9_2944x1648.png 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>V pu&#353;&#269;avah ameri&#353;kega jugozahoda &#382;ivi ku&#353;&#269;ar, ki bi ga le malokdo povezal z medicinsko revolucijo. Strupeni bradavi&#269;ar (<em>Heloderma suspectum</em>) je po&#269;asen, ve&#269;ino &#382;ivljenja pre&#382;ivi v podzemnih rovih, prehranjuje pa se le redko. Spomladi in poleti si z nekaj obse&#382;nimi obroki nabere dovolj ma&#353;&#269;obnih zalog, da pre&#382;ivi zimske mesece. Kljub dolgim obdobjem brez hrane ohranja stabilen krvni sladkor mesec za mesecem.</p><p>Prav ta nenavadna sposobnost je leta 1992 pritegnila pozornost endokrinologa <a href="https://www.diabetesincontrol.com/dr-john-engs-research-found-that-the-saliva-of-the-gila-monster-contains-a-hormone-that-treats-diabetes-better-than-any-other-medicine/">Johna Enga</a>. Delal je v zdravstvenem centru za veterane, kjer je dneve pre&#382;ivljal ob bolnikih s sladkorno boleznijo, ki so izgubili sposobnost uravnavanja ravni glukoze v krvi. Ko je prebiral starej&#353;e &#353;tudije o &#382;ivalskih strupih in njihovem vplivu na trebu&#353;no slinavko, se mu je porodila nenavadna misel: kaj &#269;e ima pu&#353;&#269;avski ku&#353;&#269;ar v svojem telesu snov, ki bi lahko pomagala bolnikom s sladkorno boleznijo?</p><p>Za&#269;el je raziskovati ku&#353;&#269;arjevo slino. Iskal je molekule, ki bi vplivale na presnovo in ki bi morda pojasnile, kako ku&#353;&#269;ar tako u&#269;inkovito nadzoruje raven sladkorja v krvi. In na&#353;el je ve&#269;, kot je pri&#269;akoval. V njegovi slini je odkril dotlej neznano molekulo, ki v telesu podalj&#353;a ob&#269;utek sitosti in prepre&#269;i ve&#269;ja nihanja koncentracije glukoze v krvi.</p><p>A da bi razumeli, zakaj je bilo Engovo odkritje tako prelomno in zakaj je ta molekula danes temelj zdravil, ki spreminjajo &#382;ivljenja milijonov ljudi, se moramo najprej vrniti k vpra&#353;anju, ki je biologe begalo &#382;e ve&#269; kot stoletje.</p><h2>Skrivnostni signal iz &#269;revesja</h2><p>Ko pojemo obrok, prebavila hrano razgradijo na njene sestavine. Ogljikovi hidrati se razgradijo v glukozo, ki se skozi steno &#269;revesja vsrka v kri. Glukoza je gorivo, ki ga celice potrebujejo za delovanje, a sama vanje ne more vstopiti. Potrebuje klju&#269; &#8211; in ta klju&#269; je inzulin, hormon, ki ga proizvaja trebu&#353;na slinavka. Ko inzulin celice odpre, glukoza vstopi in se porabi za energijo. Prese&#382;ek glukoze se shrani v jetrih in mi&#353;icah (v obliki glikogena), &#353;e ve&#269;ji prese&#382;ek pa se pretvori v ma&#353;&#269;obne zaloge. &#268;e pa trebu&#353;na slinavka ne proizvaja dovolj inzulina ali se celice nanj ne odzivajo, glukoza ostane ujeta v krvi. To je sladkorna bolezen.</p><p>Vendar pa telo potrebuje energijo tudi takrat, ko dlje &#269;asa ne jemo. Ko nivo sladkorja v krvi pade, trebu&#353;na slinavka sprosti hormon glukagon. Ta deluje ravno nasprotno od inzulina: namesto da bi sladkor shranjeval, ga pokli&#269;e iz rezerv. Glukagon po&#353;lje signal jetrom, naj shranjeni glikogen spremenijo nazaj v glukozo in jo spustijo v krvni obtok. Tako glukagon poskrbi, da imajo celice (predvsem mo&#382;gani) stalen vir energije tudi med obroki ali med telesno aktivnostjo. To delovanje inzulina in glukagona ohranja na&#353; krvni sladkor v ravnovesju.</p><p>Zdaj pa si predstavljajte, da imate dva na&#269;ina, kako v telo vnesti enako koli&#269;ino glukoze. Pri prvem jo zau&#382;ijete, popijete sladko raztopino, ki potuje skozi &#382;elodec in &#269;revesje. Pri drugem jo prejmete neposredno v &#382;ilo, mimo celotnega prebavnega trakta. Intuitivno bi pri&#269;akovali, da bo u&#269;inek na krvni sladkor enak, navsezadnje gre za isto snov v enaki koli&#269;ini. A ni tako. Ko glukozo zau&#382;ijemo, trebu&#353;na slinavka sprosti bistveno ve&#269; inzulina, kot &#269;e jo vbrizgamo neposredno v kri. Kot da prebavila po&#353;iljajo nekak&#353;en signal, ki telo pripravi na prihajajo&#269;o glukozo.</p><p>Ta pojav so fiziologi opazili &#382;e v devetnajstem stoletju. Claude Bernard, eden vodilnih raziskovalcev svojega &#269;asa, ga je pripisal vlogi jeter pri presnovi. Domneval je, da jetra nekako prestre&#382;ejo glukozo, preden ta vstopi v krvni obtok. A razlaga ni bila prepri&#269;ljiva, pojav pa je ostal nepojasnjen. Pravi preboj je pri&#353;el &#353;ele leta 1902, ko sta William Bayliss in Ernest Starling odkrila <a href="https://doi.org/10.3389/fendo.2018.00387">sekretin</a>, snov, ki jo &#269;revesje izlo&#269;i v kri in ki po krvnem obtoku dose&#382;e trebu&#353;no slinavko ter ji sporo&#269;i, naj za&#269;ne izlo&#269;ati prebavne sokove. To je bil prvi identificirani hormon sploh, odkritje, ki je utemeljilo endokrinologijo kot vedo. In &#269;e &#269;revesje po&#353;ilja en tak signal, zakaj ne bi po&#353;iljalo &#353;e drugih?</p><p>V tridesetih letih dvajsetega stoletja je belgijski fiziolog Jean La Barre predlagal razlago, da v &#269;revesju nastaja hormon, ki spodbuja izlo&#269;anje inzulina, in zanj skoval izraz <em>inkretin</em> (beseda je nastala iz &#269;rk angle&#353;kega izraza <em>intestinal secretion of insulin</em>, ki pomeni &#269;revesno izlo&#269;anje inzulina). A La Barrova ideja je bila prezgodnja. Metode za merjenje hormonov v krvi so bile &#353;e preve&#269; preproste, znanstvena skupnost pa skepti&#269;na. Ideja o inkretinu je za desetletja potonila v pozabo.</p><p>&#352;ele v &#353;estdesetih letih so lahko raziskovalci z novimi metodami dokon&#269;no potrdili, da je razlika med oralnim in intravenoznim vnosom glukoze resni&#269;na in merljiva. Poimenovali so jo <em>inkretinski u&#269;inek</em> in izkazalo se je, da je njegova vloga odlo&#269;ilna: kar dve tretjini inzulinskega odziva na obrok je posledica signalov iz &#269;revesja, ne neposrednega u&#269;inka glukoze na trebu&#353;no slinavko. Prebavila torej niso le cev za transport hranil, so tudi hormonski organ, ki aktivno usklajuje presnovo celotnega telesa.</p><p>Zdaj se je lov lahko za&#269;el: kateri hormoni se skrivajo za tem u&#269;inkom?</p><h2>Iskanje manjkajo&#269;ega &#269;lena</h2><p>Ko so znanstveniki za&#269;eli iskati skrivnostni inkretin, so ugotovili, da ne gre za en sam hormon, temve&#269; za skupino hormonov. Prvi resni kandidat, <a href="https://doi.org/10.1073/pnas.2415550121">gastrin inhibitorni polipeptid</a> ali na kratko GIP, je bil odkrit leta 1970. Ime je dobil po svoji sposobnosti zaviranja izlo&#269;anja &#382;elod&#269;ne kisline (gastrin je hormon, ki to izlo&#269;anje spodbuja). Kmalu pa se je izkazalo, da ima GIP &#353;e drugo, pomembnej&#353;o vlogo, saj je trebu&#353;no slinavko mo&#269;no spodbujal k spro&#353;&#269;anju inzulina. Zdelo se je, da so iskani inkretin kon&#269;no na&#353;li. Problem pa se je pokazal pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2. Njihova trebu&#353;na slinavka se na GIP preprosto ni ve&#269; odzivala. Hormon je sicer kro&#382;il po krvi, a trebu&#353;na slinavka je bila zanj &#187;gluha&#171;. In vendar je inkretinski u&#269;inek pri teh bolnikih &#353;e vedno obstajal, le &#353;ibkej&#353;i je bil. &#268;e je GIP odpovedal, a se je u&#269;inek vseeno ohranil, je morala obstajati &#353;e neka druga snov, ki je opravljala isto nalogo.</p><p>Klju&#269;ni preboj se je zgodil sredi osemdesetih let, ko sta raziskovalca <a href="https://doi.org/10.1172/JCI186225">Joel Habener in Svetlana Mojsov</a> svojo pozornost usmerila v proglukagon. Gre za obse&#382;no beljakovinsko molekulo, ki nastaja tako v trebu&#353;ni slinavki kot v &#269;revesju. Raziskovalca sta vedela, da v trebu&#353;ni slinavki iz te molekule nastaja glukagon &#8211; hormon, ki zvi&#353;uje raven krvnega sladkorja in deluje nasprotno od inzulina. Ker so biokemiki takrat &#382;e spoznali, da se iz velikih beljakovin pogosto cepi ve&#269; razli&#269;nih hormonov, sta Habener in Mojsov domnevala, da bi se v &#269;revesju iz iste strukture lahko spro&#353;&#269;ala &#353;e kaka druga, dotlej neznana snov. Slutila sta, da se v proglukagonu skriva prav tisti manjkajo&#269;i inkretin. Proglukagon si lahko predstavljamo kot dolg trak, ki ga celice v razli&#269;nih organih razre&#382;ejo na razli&#269;nih mestih in tako pridobijo razli&#269;ne kon&#269;ne izdelke. Habener in Mojsov sta odkrila, da v &#269;revesju iz tega traku nastaja dotlej neznan hormon: glukagonu podoben peptid-1, kraj&#353;e GLP-1.</p><p>GLP-1 se je izkazal za izjemno u&#269;inkovitega. Spodbudil je mo&#269;nej&#353;e izlo&#269;anje inzulina kot katerikoli dotlej znani signal, a le takrat, ko je bila glukoza v krvi povi&#353;ana. Zakaj je to pomembno? Pri sladkorni bolezni tipa 2 telo ne spro&#353;&#269;a dovolj inzulina ob pravem &#269;asu oziroma se nanj ne odziva dovolj u&#269;inkovito. Posledica so previsoke ravni glukoze, ki dolgoro&#269;no po&#353;kodujejo &#382;ile, &#382;ivce, ledvice in o&#269;i. Tedanja zdravila so sicer spodbujala izlo&#269;anje inzulina, a na slepo, ne glede na dejansko raven glukoze, zato so lahko povzro&#269;ila nevaren padec krvnega sladkorja, imenovan hipoglikemija. <a href="https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK551568/">GLP-1 pa je deloval pametneje</a>: spodbudil je inzulin le takrat, ko ga je telo zares potrebovalo.</p><p>A GLP-1 je imel usodno pomanjkljivost. V &#269;love&#353;kem telesu je razpadel v manj kot dveh minutah. Encim z imenom dipeptidil peptidaza-4 (kraj&#353;e DPP-4) ga je razgradil skoraj takoj, ko je vstopil v krvni obtok. To je podobno, kot da bi imeli sporo&#269;ilo, napisano s &#269;rnilom, ki zelo hitro bledi: izginilo bi, &#353;e preden bi ga telo lahko prebralo. Raziskovalci so u&#269;inke GLP-1 lahko dokazali le s stalnim dovajanjem hormona v &#382;ilo prek infuzije, kar je postopek, uporaben v laboratoriju, a povsem neprakti&#269;en za vsakdanjo uporabo. Neposredna uporaba GLP-1 kot zdravila zato ni bila mogo&#269;a.</p><h2>Klju&#269; se skriva v strupu</h2><p>Znanstveniki so torej imeli v rokah hormon, ki je bil idealen kandidat za zdravilo, a je v telesu razpadel v manj kot dveh minutah. Tu se vrnemo h ku&#353;&#269;arju iz arizonske pu&#353;&#269;ave in k Johnu Engu, ki je v tem &#269;asu, neodvisno od raziskav Joela Habenerja in Svetlane Mojsov, iskal odgovor na isto vpra&#353;anje, le iz povsem druge smeri. Eng je vedel za &#353;tudije, ki so pokazale, da strupi nekaterih plazilcev vplivajo na trebu&#353;no slinavko. A namesto da bi v tem videl le toksikolo&#353;ko zanimivost, se je vpra&#353;al druga&#269;e: kaj &#269;e so te snovi pravzaprav signalne molekule, ki jih lahko izkoristimo?</p><p>Iz vivarija v Utahu je naro&#269;il posu&#353;ene vzorce sline strupenega bradavi&#269;arja in jih analiziral. V njih je leta 1992 odkril dve dotlej neznani snovi. Eno od njiju je poimenoval <a href="https://www.nia.nih.gov/news/exendin-4-lizard-laboratory-and-beyond">eksendin-4</a>; posebna je bila zato, ker je bila strukturno podobna &#269;love&#353;kemu GLP-1, vezala se je na iste receptorje na povr&#353;ini celic trebu&#353;ne slinavke in spro&#382;ala enake odzive: izlo&#269;anje inzulina, ob&#269;utek sitosti, upo&#269;asnitev prebave. A za razliko od &#269;love&#353;kega hormona je v telesu ostala aktivna ve&#269; ur namesto le nekaj minut. Obe molekuli sta kot klju&#269;a, ki odpreta ista vrata, le da je eksendin-4 izdelan iz tr&#353;ega materiala, ki ga encimi v telesu ne morejo tako hitro odstraniti.</p><p>Razlog za stabilnost je bil v drobnih razlikah v zgradbi molekule. Beljakovine, tudi hormoni, so verige aminokislin, osnovnih gradnikov, ki jih telo sestavlja v razli&#269;nih zaporedjih. GLP-1 je razmeroma kratka veriga, sestavlja ga le 30 aminokislin, brez pripetih sladkorjev ali drugih dodatkov. Eksendin-4 je le nekoliko dalj&#353;i (39 aminokislin) in ima na klju&#269;nih mestih druga&#269;ne aminokisline kot &#269;love&#353;ki GLP-1, kar ga &#353;&#269;iti pred encimom DPP-4. Za Enga je bila klju&#269;na ugotovitev, da je to molekula, ki deluje kot &#269;love&#353;ki GLP-1, a je dovolj obstojna, da bi lahko postala zdravilo.</p><p>Vendar pot od odkritja do zdravila ni bila preprosta. Engov delodajalec, zdravstveni center za veterane v Bronxu, ni &#382;elel patentirati odkritja, ker da &#187;ni povezano z veteranskimi zadevami&#171;. Eng je patent vlo&#382;il sam, nato pa tri leta neuspe&#353;no trkal na vrata farmacevtskih podjetij. &#352;ele leta 1996 je na konferenci Ameri&#353;kega diabetolo&#353;kega zdru&#382;enja pritegnil pozornost podjetja Amylin Pharmaceuticals, ki je prepoznalo potencial odkritja. Leta 2005 je eksendin-4 pod imenom eksenatid (Byetta&#174;) prejel odobritev ameri&#353;ke agencije za zdravila FDA in postal prvo zdravilo v razredu, ki ga danes imenujemo GLP-1 agonisti. To so zdravila, ki posnemajo delovanje hormona GLP-1. Eksenatid je bil, tako kot vsa kasnej&#353;a zdravila v tem razredu, najprej odobren za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2, torej za bolnike, pri katerih trebu&#353;na slinavka sicer &#353;e proizvaja inzulin, a ga je premalo ali pa se celice nanj ne odzivajo dovolj u&#269;inkovito. &#352;ele pozneje so odkrili, da imajo ta zdravila presenetljivo velik u&#269;inek tudi na telesno te&#382;o.</p><h2>Kako podalj&#353;ati &#269;as delovanja molekule</h2><p>Vzporedno z Engovo potjo iz &#382;ivalskega sveta so raziskovalci pri danskem podjetju Novo Nordisk pod vodstvom znanstvenice <a href="https://doi.org/10.1172/JCI186225">Lotte Bjerre Knudsen</a>, ki je sredi devetdesetih let razvila inovativen postopek, iskali druga&#269;en pristop: kako stabilizirati &#269;love&#353;ki hormon GLP-1, ne da bi se pri tem opirali na naravne strupe.</p><p>Ideja vodilne znanstvenice je bila, da bi na molekulo GLP-1 pripeli ma&#353;&#269;obno kislino, ki bi se v krvi za&#269;asno vezala na albumin, najpogostej&#353;o beljakovino v krvni plazmi. Albumin v krvnem obtoku prena&#353;a ma&#353;&#269;obne kisline, hormone, zdravila in &#353;tevilne druge snovi, njegova razpolovna doba pa je dolga &#8211; pribli&#382;no tri tedne. Snov, ki se nanj ve&#382;e, potuje z njim in je za&#353;&#269;itena pred hitro razgradnjo in izlo&#269;anjem skozi ledvice.</p><p>Razliko si lahko predstavljamo takole: naravni GLP-1 je kot potnik brez vozovnice na vlaku. Kontrolorji, to so encimi, ga hitro odkrijejo in odstranijo. GLP-1 s pripeto ma&#353;&#269;obno kislino pa je kot potnik, ki se usede v prvi razred in se nalepi na rednega potnika, albumin. Kontrolorji ga zato ne morejo tako zlahka izlo&#269;iti in tako potuje po krvnem obtoku veliko dlje &#269;asa.</p><p>Na tej osnovi je bil leta 2010 odobren liraglutid (u&#269;inkovina, ki jo je mogo&#269;e najti pod za&#353;&#269;itenima imenoma Victoza&#174; in Saxenda&#174;), ki je omogo&#269;al odmerjanje enkrat dnevno. Toda raziskovalci niso obstali pri tem. Z nadaljnjimi kemijskimi izbolj&#353;avami, zamenjavo posameznih aminokislin za &#353;e ve&#269;jo odpornost proti encimu DPP-4 in uporabo dalj&#353;e ma&#353;&#269;obne kisline za mo&#269;nej&#353;o vezavo na albumin so razvili semaglutid, molekulo, ki je tako stabilna, da bolniku zadostuje ena injekcija na teden. Semaglutid je u&#269;inkovina, ki je bila leta 2017 pod zloglasnim imenom Ozempic&#174; odobrena za zdravljenje sladkorne bolezni, leta 2021 pa kot Wegovy&#174; tudi za zdravljenje debelosti.</p><p>Razvoj se nadaljuje. Tirzepatid (Mounjaro&#174;), odobren leta 2022, je &#353;e korak naprej: gre za tako imenovanega dvojnega agonista, torej zdravilo, ki hkrati aktivira dva razli&#269;na tipa receptorjev, tiste za GLP-1 in tiste za GIP. GIP je tisti drugi inkretinski hormon, ki so ga odkrili &#382;e leta 1970 in ki pri sladkornih bolnikih sam po sebi ni deloval, v kombinaciji z GLP-1 pa prispeva k &#353;e u&#269;inkovitej&#353;emu nadzoru glukoze in telesne te&#382;e. Vse ve&#269; zdravil je na voljo tudi v obliki tablet, v razvoju pa so trojni agonisti, ki zdru&#382;ujejo u&#269;inke treh hormonov hkrati.</p><p>Ta nova zdravila predstavljajo prelomnico. Medicina je debelost desetletja obravnavala predvsem kot posledico &#353;ibke volje in neustreznega &#382;ivljenjskega sloga, zdaj pa je dokazano, da lahko na apetit in presnovo vplivamo neposredno. Kljub navdu&#353;enju pa ostajajo nekateri resni izzivi. Zavarovalnice zaradi visoke cene zdravljenje krijejo le manj&#353;emu delu ljudi, prav tako &#353;e ne poznamo u&#269;inkov ve&#269;desetletne uporabe, po koncu terapije pa se izgubljeni kilogrami pogosto hitro vrnejo. Razkorak med medijskimi obljubami in dejansko dostopnostjo zdravil tako postaja eden najve&#269;jih izzivov sodobnega zdravstva.</p><p>Pot od ku&#353;&#269;arjeve sline do globalnega farmacevtskega preboja je trajala tri desetletja. In medtem ko v laboratorijih nastajajo nove generacije zdravil, v arizonski pu&#353;&#269;avi strupeni bradavi&#269;ar &#353;e vedno po&#269;asi prebavlja svoj redki obrok, nevede, da so njegove biolo&#353;ki zna&#269;ilnosti spro&#382;ile eno najve&#269;jih medicinskih revolucij 21. stoletja.</p><h2><span>Literatura</span></h2><ol><li><p><span>Diabetes In Control. Dr. John Eng&#8217;s research found that the saliva of the Gila monster contains a hormone that treats diabetes better than any other medicine. Dostopno na: </span><a href="https://www.diabetesincontrol.com/dr-john-engs-research-found-that-the-saliva-of-the-gila-monster-contains-a-hormone-that-treats-diabetes-better-than-any-other-medicine/"><span>https://www.diabetesincontrol.com/dr-john-engs-research-found-that-the-saliva-of-the-gila-monster-contains-a-hormone-that-treats-diabetes-better-than-any-other-medicine/</span></a></p></li><li><p><span>National Institute on Aging. Exendin-4: From lizard laboratory and beyond. Dostopno na: </span><a href="https://www.nia.nih.gov/news/exendin-4-lizard-laboratory-and-beyond"><span>https://www.nia.nih.gov/news/exendin-4-lizard-laboratory-and-beyond</span></a></p></li><li><p><span>Rehfeld JF. The Origin and Understanding of the Incretin Concept. Front Endocrinol (Lausanne). 2018 Jul 16;9:387. doi: 10.3389/fendo.2018.00387.</span></p></li><li><p><span>Ardehali H. Joel Habener, Svetlana Mojsov, and Lotte Bjerre Knudsen awarded the Lasker Prize for the discovery of GLP-1. </span><em><span>J Clin Invest.</span></em><span> 2024 Sep 19;134(19):e186225. doi:10.1172/JCI186225.</span></p></li><li><p><span>Friedman JM. The discovery and development of GLP-1 based drugs that have revolutionized the treatment of obesity. Proc Natl Acad Sci U S A. 2024 Sep 24;121(39):e2415550121. doi: 10.1073/pnas.2415550121.</span></p></li><li><p><span>Collins L, Costello RA. Glucagon-Like Peptide-1 Receptor Agonists. StatPearls. Dostopno na: </span><a href="https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK551568/"><span>https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK551568/</span></a></p></li></ol><p><a href="https://www.alternator.science/sl/daljse/od-kuscarjevega-strupa-do-revolucije-v-zdravljenju-debelosti/">https://www.alternator.science/sl/daljse/od-kuscarjevega-strupa-do-revolucije-v-zdravljenju-debelosti/</a></p><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Paradoks varčne svetlobe]]></title><description><![CDATA[Umetna svetloba, dovolj mo&#269;na za udobno branje, je bila ve&#269;ino zgodovine razko&#353;je, ki si ga je lahko privo&#353;&#269;ila le pe&#353;&#269;ica ljudi.]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/paradoks-varcne-svetlobe</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/paradoks-varcne-svetlobe</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Fri, 24 Jul 2026 08:52:30 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!cygE!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc292ce68-4579-42d0-ac9f-aca0e70c30bf_1456x816.png" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!cygE!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc292ce68-4579-42d0-ac9f-aca0e70c30bf_1456x816.png" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!cygE!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc292ce68-4579-42d0-ac9f-aca0e70c30bf_1456x816.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!cygE!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc292ce68-4579-42d0-ac9f-aca0e70c30bf_1456x816.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!cygE!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc292ce68-4579-42d0-ac9f-aca0e70c30bf_1456x816.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!cygE!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc292ce68-4579-42d0-ac9f-aca0e70c30bf_1456x816.png 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!cygE!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc292ce68-4579-42d0-ac9f-aca0e70c30bf_1456x816.png" width="1456" height="816" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/c292ce68-4579-42d0-ac9f-aca0e70c30bf_1456x816.png&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:816,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:2380982,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/png&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/i/208296780?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc292ce68-4579-42d0-ac9f-aca0e70c30bf_1456x816.png&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!cygE!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc292ce68-4579-42d0-ac9f-aca0e70c30bf_1456x816.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!cygE!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc292ce68-4579-42d0-ac9f-aca0e70c30bf_1456x816.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!cygE!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc292ce68-4579-42d0-ac9f-aca0e70c30bf_1456x816.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!cygE!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc292ce68-4579-42d0-ac9f-aca0e70c30bf_1456x816.png 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>Ameri&#353;ki ekonomist William Nordhaus je v devetdesetih letih prej&#353;njega stoletja kupil pribli&#382;no deset kilogramov drv, jih zakuril v doma&#269;em kaminu in izmeril koli&#269;ino svetlobe, ki jo je oddajal ogenj. Zanimalo ga je vpra&#353;anje, ki se sli&#353;i nenavadno, a je morda eno bolj&#353;ih meril napredka, kar jih premoremo: koliko &#269;asa mora obi&#269;ajen &#269;lovek delati, da si prislu&#382;i uro umetne svetlobe? Za sodobne tehnologije je odgovor na dlani, za oceno razmer v preteklosti pa je bilo treba svetlobo najprej izmeriti in jo nato prera&#269;unati v takratne zaslu&#382;ke.</p><p>Po Nordhausovih ocenah bi moral prazgodovinski &#269;lovek za koli&#269;ino svetlobe, ki jo obi&#269;ajna tiso&#269;lumenska &#382;arnica odda v eni uri, skoraj &#353;estdeset ur zbirati in pripravljati drva. Babilonski delavec, katerega mezdo in ceno sezamovega olja poznamo s klinopisnih tablic, bi za enako koli&#269;ino svetlobe delal dobrih &#353;tirideset ur. Konec osemnajstega stoletja bi moral zanjo delati &#353;e okoli pet ur. Nato so pri&#353;le plinske svetilke, elektri&#269;na &#382;arnica in nazadnje svete&#269;a dioda, tako da danes zado&#353;&#269;a manj kot sekunda dela. Merjeno v svetlobi smo tako nekaj stotiso&#269;krat bogatej&#353;i od svojih davnih prednikov, zato ob pritisku na stikalo o njeni ceni ne razmi&#353;ljamo ve&#269;.</p><p>Umetna svetloba, dovolj mo&#269;na za udobno branje, je bila ve&#269;ino zgodovine razko&#353;je, ki si ga je lahko privo&#353;&#269;ila le pe&#353;&#269;ica ljudi. Pocenitev svetlobe sta omogo&#269;ila tako razvoj svetlobnih tehnologij kot ve&#269;ja produktivnost delavcev. Svetloba je bila dolgo tako pomembna gospodarska panoga, da je francoski ekonomist Fr&#233;d&#233;ric Bastiat sredi devetnajstega stoletja napisal satiri&#269;no peticijo, v kateri izdelovalci sve&#269; od vlade zahtevajo, naj uka&#382;e zagrniti okna, ker jim sonce povzro&#269;a nelojalno konkurenco.</p><p>V zadnjih desetletjih so osrednjo vlogo pri premagovanju teme prevzele svete&#269;e diode. Rde&#269;e in zelene diode so fiziki izdelali &#382;e v drugi polovici dvajsetega stoletja, za belo svetlobo pa je manjkala u&#269;inkovita modra dioda. Izdelava polprevodni&#353;kega kristala, ki bi oddajal modro svetlobo, se je izkazala za enega tr&#353;ih orehov uporabne fizike.</p><p>Ko so japonski raziskovalci Isamu Akasaki, Hiro&#353;i Amano in &#352;ud&#382;i Nakamura v devetdesetih letih problem vendarle re&#353;ili, so odprli vrata beli svete&#269;i diodi, ta pa je v naslednjih desetletjih osvojila svet. Leta 2014 so prejeli Nobelovo nagrado za fiziko za izum u&#269;inkovitih modrih diod, ki so omogo&#269;ile svetle in energetsko var&#269;ne bele vire svetlobe.</p><p>Razlog za optimizem je bil na dlani. Klasi&#269;na &#382;arnica je pravzaprav grelec, ki mimogrede tudi sveti, saj ve&#269;ino elektri&#269;ne energije odda v obliki toplote. Svete&#269;a dioda bistveno ve&#269;ji dele&#382; energije pretvori v vidno svetlobo. &#268;e bi vse &#382;arnice na svetu zamenjali z diodami, bi morala poraba energije za enako koli&#269;ino svetlobe strmo pasti. Na ravni posameznega svetila je ra&#269;un tehni&#269;no pravilen, sklep o skupni porabi pa se lahko izka&#382;e za napa&#269;nega. Prav tak&#353;en sklep je pred ve&#269; kot poldrugim stoletjem &#382;e enkrat spodletel.</p><p>Leta 1865 je mladi angle&#353;ki ekonomist William Stanley Jevons objavil knjigo Vpra&#353;anje premoga. Parni stroji so postajali vse u&#269;inkovitej&#353;i, zato bi pri&#269;akovali, da bo Velika Britanija porabila vse manj premoga. Jevons pa je opozoril, da se dogaja nasprotno: u&#269;inkovitej&#353;i stroji so pocenili uporabo parne mo&#269;i, zato so se raz&#353;irili v nove panoge in dobili nove naloge. Manj&#353;a poraba pri posameznem stroju tako ni nujno pomenila manj&#353;e skupne porabe premoga.</p><p>Delnemu izni&#269;enju pri&#269;akovanega prihranka danes pravimo povratni u&#269;inek. Kadar dodatna uporaba pri&#269;akovani prihranek ve&#269; kot izni&#269;i in se skupna poraba pove&#269;a, govorimo o Jevonsovem paradoksu. U&#269;inkovitost zni&#382;a stro&#353;ek neke storitve, ni&#382;ji stro&#353;ek pa lahko spodbudi nove potrebe in rabe, o katerih prej nih&#269;e ni niti sanjal.</p><p>Sorodno logiko lahko opazujemo pri avtomobilskih &#382;arometih. Par obi&#269;ajnih halogenskih &#382;arnic porabi okoli sto vatov, primerljivo koli&#269;ino svetlobe pa lahko LED-enote ustvarijo z ob&#269;utno manj energije. Toda v sodobnih avtomobilih se del prihranka prelije v dodatne zmo&#382;nosti. Namesto enega samega vira je v &#382;arometu matrika desetin ali celo stotin svetlobnih elementov, ki jih ra&#269;unalnik pri&#382;iga in uga&#353;a tako, da zasen&#269;i natanko obmo&#269;je, kjer se pribli&#382;uje vozilo iz nasprotne smeri. Re&#353;itev je tehni&#269;no &#269;udovita, vendar poraba ne pade v enakem razmerju, kot se je pove&#269;ala u&#269;inkovitost posamezne diode.</p><p>V mestih lahko opazujemo podoben proces. &#268;eprav LED-svetilke za enako koli&#269;ino svetlobe porabijo bistveno manj elektrike, se ve&#269;ja u&#269;inkovitost ni prevedla v manj umetne svetlobe. Prihranek se lahko prelije v ve&#269; svetilk, svetlej&#353;e ulice, osvetljene fasade in nove vrste svetlobnih povr&#353;in. U&#269;inkovitost namre&#269; raz&#353;iri prostor mogo&#269;ega, ne dolo&#269;a pa, kako ga bomo uporabili.</p><p>Ta mehanizem se nakazuje tudi pri umetni inteligenci. U&#269;inkovitej&#353;i in cenej&#353;i modeli omogo&#269;ajo vse &#353;ir&#353;o uporabo, zato lahko skupni obseg ra&#269;unanja in z njim poraba elektrike rasteta, &#269;eprav posamezna naloga postaja energijsko manj zahtevna. Zgodba o &#382;arnici in zgodba o podatkovnem centru sta v tem pogledu ista zgodba: u&#269;inkovitost pove, koliko energije zahteva posamezna naloga, ne pa, koliko takih nalog bomo opravili.</p><p><a href="https://www.delo.si/mnenja/kolumne/paradoks-varcne-svetlobe">https://www.delo.si/mnenja/kolumne/paradoks-varcne-svetlobe</a></p><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Kdo je Platon?]]></title><description><![CDATA[Kako je mesto, ki je izgubilo imperij, dobilo univerzo in kako je iz sveta, ki je razpadal, zrasla filozofija ve&#269;nih idej]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/platon-otrok-kuge</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/platon-otrok-kuge</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Wed, 15 Jul 2026 16:33:26 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Xh-0!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fd973d7c3-501f-4427-8158-ca3d781c1a50_2912x1632.jpeg" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Xh-0!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fd973d7c3-501f-4427-8158-ca3d781c1a50_2912x1632.jpeg" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Xh-0!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fd973d7c3-501f-4427-8158-ca3d781c1a50_2912x1632.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Xh-0!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fd973d7c3-501f-4427-8158-ca3d781c1a50_2912x1632.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Xh-0!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fd973d7c3-501f-4427-8158-ca3d781c1a50_2912x1632.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Xh-0!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fd973d7c3-501f-4427-8158-ca3d781c1a50_2912x1632.jpeg 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Xh-0!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fd973d7c3-501f-4427-8158-ca3d781c1a50_2912x1632.jpeg" width="1456" height="816" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/d973d7c3-501f-4427-8158-ca3d781c1a50_2912x1632.jpeg&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:816,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:927243,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/jpeg&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/i/207166224?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fd973d7c3-501f-4427-8158-ca3d781c1a50_2912x1632.jpeg&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Xh-0!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fd973d7c3-501f-4427-8158-ca3d781c1a50_2912x1632.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Xh-0!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fd973d7c3-501f-4427-8158-ca3d781c1a50_2912x1632.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Xh-0!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fd973d7c3-501f-4427-8158-ca3d781c1a50_2912x1632.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Xh-0!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fd973d7c3-501f-4427-8158-ca3d781c1a50_2912x1632.jpeg 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-GK1x3M" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-GK1x3M" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p><span>Poleti leta 430 pred na&#353;im &#353;tetjem so se Atene zaprle vase. Ko je spartanska vojska prodirala po ati&#353;kem pode&#382;elju, je dal Periklej kme&#269;ko prebivalstvo iz okoli&#353;kih krajev spraviti za mestno obzidje. Tam naj bi bilo varno pred sovra&#382;nikom, toda prenatrpano zavetje se je kmalu spremenilo v past. V mestu, kjer so begunci spali kar po sveti&#353;&#269;ih, kamor navadni smrtniki sicer niso smeli stopiti, je izbruhnila bolezen, ki je ni poznal nih&#269;e. Zdravniki so umirali med prvimi, saj so se bolnim najbolj pribli&#382;ali. Tukidid je epidemijo pre&#382;ivel in nekaj let pozneje zapisal, da ni pomagalo ni&#269;: ne zdravni&#353;ka ve&#353;&#269;ina, ne molitve, ne prerokbe. Obi&#269;ajnih pogrebnih obredov ni bilo ve&#269; mogo&#269;e opravljati. Obupani svojci so mrtve polagali na pogrebne grmade, ki so jih na&#353;li &#382;e pri&#382;gane. Nad mestom je visel dim. V prvem valu sta umrla Periklejeva sinova Paral in Ksantip; leta 429, v drugem letu epidemije, je bolezen vzela &#353;e Perikleja.</span></p><p><span>V ta svet se je rodil Platon. Natan&#269;nega leta sicer ne poznamo. Starodavni &#382;ivljenjepisci so ga izra&#269;unavali nazaj od smrti, ki je zanesljiveje izpri&#269;ana, in nekateri so mu radi odmerili natanko enainosemdeset let, saj so v tem &#353;tevilu prepoznavali skladnost, primerno mislecu, ki naj bi verjel, da svet urejajo &#353;tevila. Rodil se je torej nekje med letoma 429 in 423 v premo&#382;no aristokratsko dru&#382;ino. Po enem izro&#269;ilu je dru&#382;ina &#382;ivela v osrednjem atenskem okraju Kolit, po drugem pa na otoku Egina. Kjer koli so prebivali, so imeli v primerjavi z begunci, ki so taborili na mestnih sveti&#353;&#269;ih in odprtih povr&#353;inah, odlo&#269;ilno prednost: lasten dom. Pre&#382;iveli so. To je prvo, kar je treba vedeti o Platonu. Odra&#353;&#269;al je v svetu, kjer je bilo pre&#382;ivetje stvar sre&#269;e in premo&#382;enja ter kjer se je tisto, kar se je &#353;e v&#269;eraj zdelo zdravo in trdno, &#269;ez no&#269; lahko razgradilo v dim in pepel grmad.</span></p><p><span>Filozofsko izro&#269;ilo nam Platona praviloma ka&#382;e druga&#269;e: kot misleca brez&#269;asnih vpra&#353;anj, &#269;igar ime stoji na za&#269;etku evropske filozofije tako trdno, da je matematik in filozof Alfred North Whitehead v knjigi </span><em><span>Proces in resni&#269;nost</span></em><span> znamenito pripomnil, da lahko evropsko filozofsko tradicijo najvarneje opi&#353;emo kot niz opomb k Platonu. Pred nas postavlja ideje, ki ne minejo, nesmrtno du&#353;o, votlino, v kateri ujetniki gledajo sence in jih imajo za resni&#269;nost. Vse to lebdi nekje nad zgodovino, v prostoru &#269;istih pojmov. Toda &#269;e Platona postavimo nazaj v mesto, v katerem je &#382;ivel, se razmerje obrne. Nauk o ve&#269;nem in nespremenljivem se poka&#382;e kot rezultat njegovega &#382;ivljenja. Preden je Platon za&#269;el iskati tisto, kar ne mine, je najprej gledal, kako mineva tako reko&#269; vse okoli njega.</span></p><h2><span>V senci zlate dobe</span></h2><p><span>Atene Platonovega otro&#353;tva niso bile mesto na vrhuncu. Bile so mesto, ki se je vrhunca spominjalo. Pred vojno so Atene obvladovale velik del gr&#353;kega sveta, od zavezni&#353;kih mest pobirale dajatve ter gradile templje in javne stavbe, med njimi Partenon. Za novo generacijo je ta &#269;as postal izgubljena zlata doba, o kateri so pripovedovali starej&#353;i. Platon se je rodil, ko se je &#382;e kon&#269;evala, sredi pelopone&#353;ke vojne med Atenami in &#352;parto, ki je razjedala dose&#382;ke prej&#353;nje generacije. Atenska mo&#269; in razko&#353;je sta v sebi &#382;e nosila seme propada, kar v enem zadnjih govorov, kakor mu ga v usta polo&#382;i Tukidid, prizna celo Periklej.</span></p><p><span>Tudi &#382;ivljenje v premo&#382;ni hi&#353;i ni bilo brez osebnih izgub. O&#269;e Ariston je umrl mlad, ko so bili otroci &#353;e majhni, ovdovela mati Periktiona pa se je hitro znova poro&#269;ila s svojim stricem Pirilampom, ki je bil od nje starej&#353;i morda kar trideset let. Atenska pravila so namre&#269; dolo&#269;ala, da mora biti &#382;enska vse &#382;ivljenje pod pravnim varstvom mo&#353;kega sorodnika. Pirilamp je bil ugleden mo&#382; iz prej&#353;nje dobe, Periklejev prijatelj in odposlanec na perzijski dvor, od koder je prinesel pave, kakr&#353;nih v Atenah dotlej niso poznali. Ob dolo&#269;enih dneh je me&#353;&#269;anom dovolil, da so si prihajali ogledovat njegovo nenavadno mena&#382;erijo. Marsikdo pa je v teh simbolih perzijskega velikega kralja videl znamenje njegovih aristokratskih in demokraciji nenaklonjenih nagnjenj. Njegov sin, Platonov polbrat, je nosil pomenljivo ime Demos, Ljudstvo. Po mestu so se pojavljali napisi, ki so slavili njegovo lepoto: &#187;Demos, Pirilampov sin, je lep.&#171; V takem gospodinjstvu, kjer sta se me&#353;ala bli&#353;&#269; in politi&#269;ni sum, je odra&#353;&#269;al Platon. Po dru&#382;inskem obi&#269;aju naj bi se imenoval po dedu Aristoklu, poznej&#353;e izro&#269;ilo pa pripoveduje, da je bil Platon, &#187;&#352;iroki&#171;, sprva le vzdevek z rokoborskega vadi&#353;&#269;a, ki se ga je prijel za vse &#382;ivljenje.</span></p><p><span>V takih Atenah je bila politika del vsakdanjega &#382;ivljenja. Dogajala se je v neposredni bli&#382;ini: na gri&#269;u Pniks, kjer se je zbirala skup&#353;&#269;ina, in v Dionizovem gledali&#353;&#269;u pod Akropolo, kjer so dramatiki tekmovali za nagrade, o katerih je z glasovanjem odlo&#269;ala porota dr&#382;avljanov. V okraju, kjer je stala Platonova rojstna hi&#353;a, je neko&#269; prebival tiran Pejzistrat, &#269;igar rodbina je mestu vladala petintrideset let, preden se je uveljavila demokracija. Otrok iz stare in dobro povezane dru&#382;ine je vse to spremljal od blizu. Od blizu je videl tudi, kako hitro se lahko politi&#269;na ureditev zamaje.</span></p><h2><span>Mesto, razklano na pol</span></h2><p><span>Ko je Platon za&#269;el hoditi v &#353;olo, so se politi&#269;ni in kulturni spori &#382;e preselili tudi v vzgojo. Atenski de&#269;ek se je u&#269;il branja in pisanja pri enem u&#269;itelju, glasbe pri drugem in telesne vadbe pri tretjem. Te tri ve&#353;&#269;ine so veljale za temelj izobrazbe svobodnega dr&#382;avljana, Platon pa naj bi se rokoborbi posve&#269;al &#353;e posebej resno. Prav tedaj so v mesto za&#269;eli prihajati novi u&#269;itelji, sofisti z vsega gr&#353;kega sveta, ki so s seboj prina&#353;ali druga&#269;no znanje: umetnost govora ter spretnost, kako v nasprotnikovih trditvah poiskati napake in jih obrniti proti njemu. Stara vzgoja je poudarjala zna&#269;aj in dol&#382;nosti dr&#382;avljana, nova pa uspeh v javnem nastopanju in politi&#269;nem boju.</span></p><p><span>Aristofan je ta spor leta 423 postavil na oder v komediji </span><em><span>Oblaki</span></em><span>. Ve&#269; spornih u&#269;iteljev je zlil v eno samo karikaturo in ji zlove&#353;&#269;e nadel ime Sokrat. V osr&#269;ju igre se zagovornik stare vzgoje v glasbi in telovadbi spopade z zagovornikom novih govorni&#353;kih ve&#353;&#269;in. Atenci so se smejali, a smeh je bil grenak. Zagovarjanje stare vzgoje je bilo namre&#269; vse pogosteje povezano tudi z zagovarjanjem stare politi&#269;ne ureditve, v kateri so imeli ve&#269; vpliva premo&#382;nej&#353;i dr&#382;avljani. Kulturni spor se je tako vse tesneje prepletal s politi&#269;nim. Platon je odra&#353;&#269;al prav sredi tega razkola.</span></p><p><span>Spori pa niso ostali le predmet gledali&#353;kih komedij. Leta 411 je skupina pripadnikov mestne elite dosegla, da je skup&#353;&#269;ina z glasovanjem odpravila demokrati&#269;no ureditev. Oblast, ki jo je prej imel svet petstotih iz&#382;rebanih dr&#382;avljanov, je prevzel oligarhi&#269;ni odbor &#353;tiristotih mo&#382;. Nova oblast se ni dolgo obdr&#382;ala. Sledila je &#353;e ena prehodna ureditev, nato pa vrnitev demokracije. Platon je bil &#353;e premlad, da bi pri teh dogodkih sodeloval, in ravno dovolj star, da je videl, kako hitro lahko politi&#269;ni spori razdelijo mesto in poru&#353;ijo njegovo ureditev.</span></p><h2><span>Sorodniki na oblasti</span></h2><p><span>Leta 404 so Atene vojno dokon&#269;no izgubile. Spartanski poveljnik Lizander je priplul v Pirej, politi&#269;ni izgnanci so se vrnili, mestno obzidje pa so za&#269;eli podirati ob zvokih pi&#353;&#269;ali. Zmagovalci so verjeli, da se za Gr&#269;ijo za&#269;enja obdobje svobode. V Atenah je &#352;parta oblast prepustila odboru tridesetih mo&#382;, ki se jih je pozneje oprijelo ime trideset tiranov. S tem je Platon prenehal biti zgolj opazovalec politi&#269;nih pretresov. Med vodilnimi &#269;lani nove oblasti je bil Kritija, bratranec njegove matere, njegov stric Harmid pa je postal &#269;lan deset&#269;lanskega odbora, ki je nadzoroval Pirej. Pristani&#353;ka &#269;etrt je imela dolgo demokrati&#269;no tradicijo, zato jo je novi re&#382;im obravnaval kot posebej nevarno. Prav v Pireju so se najprej za&#269;eli pregoni, zaplembe premo&#382;enja in usmrtitve.</span></p><p><span>O tem, kaj so ti dogodki pomenili za pribli&#382;no dvajsetletnega Platona, pripoveduje tako imenovano Sedmo pismo. Besedilo je v antiki veljalo za njegovo avtobiografsko pri&#269;evanje, &#269;eprav avtorstvo ni povsem zanesljivo. Pisec se spominja, da je kot mladeni&#269; nameraval vstopiti v politiko. Sorodniki med novimi oblastniki so ga takoj povabili k sodelovanju, kakor da je njegova vklju&#269;itev v oblast nekaj samoumevnega. Sprva je pri&#269;akoval, da bodo novi voditelji odpravili krivice in mesto upravljali pravi&#269;neje. Kmalu pa je spoznal, da so vladali z nasiljem, osebnimi obra&#269;uni in strahom. V zelo kratkem &#269;asu so dosegli, da se je prej&#353;nja, mo&#269;no kritizirana demokracija v primerjavi z njimi zdela skoraj vzorna.</span></p><p><span>V svoje po&#269;etje so sku&#353;ali vplesti tudi Sokrata. Skupaj z drugimi so mu ukazali, naj privede Leonta iz Salamine, ki so ga nameravali usmrtiti in mu zapleniti premo&#382;enje. Sokrat je ukaz zavrnil in od&#353;el domov, &#269;eprav je s tem tvegal lastno &#382;ivljenje. Re&#382;im je bil po manj kot letu dni strmoglavljen, Kritija in Harmid pa sta padla v bojih z demokrati.</span></p><p><span>Platon je v nekaj mesecih izgubil zaupanje v ljudi, od katerih je zaradi dru&#382;inskega porekla in vzgoje morda pri&#269;akoval najve&#269;. Njihova oblast mu je pokazala, da izobrazba, ugleden rod in prepri&#269;anje o lastni ve&#269;vrednosti &#353;e ne zagotavljajo pravi&#269;nega vladanja. Skoraj pa je izgubil tudi Sokrata, ki se je oblastnikom uprl tedaj, ko so drugi mol&#269;ali.</span></p><h2><span>Smrt u&#269;itelja</span></h2><p><span>Sokrata ni usmrtil re&#382;im tridesetih tiranov, temve&#269; obnovljena demokracija. Leta 399 pred na&#353;im &#353;tetjem so ga Atenci obsodili na smrt. Uradno je bil obto&#382;en, da ne priznava mestnih bogov, uvaja nova bo&#382;anstva in kvari mladino. Toda proces je potekal le nekaj let po porazu v vojni, oligarhi&#269;ni strahovladi in dr&#382;avljanskih spopadih. Med Sokratovimi nekdanjimi sogovorniki sta bila tudi Alkibiad, ki je med vojno prestopil na sovra&#382;no stran, in Kritija, eden najnasilnej&#353;ih voditeljev trideseterice. &#268;eprav Sokrat ni bil odgovoren za njuna dejanja, je v o&#269;eh dela javnosti pripadal okolju, iz katerega sta iz&#353;la.</span></p><p><span>Obnovljena demokracija si je &#382;elela politi&#269;nega miru. Za zlo&#269;ine med oligarhi&#269;no vladavino je razglasila splo&#353;no amnestijo, zato Sokratu njegovih povezav s Kritijo in drugimi nasprotniki demokracije niso mogli o&#269;itati neposredno. Stari politi&#269;ni sumi so se zato prepletli z versko obto&#382;nico in o&#269;itkom, da s svojim spra&#353;evanjem spodkopava avtoriteto, obi&#269;aje in vzgojo mladih. Porota dr&#382;avljanov ga je spoznala za krivega. Sokrat bi se morda lahko re&#353;il z bolj spravljivim nastopom ali s predlogom kazni, ki bi ga porotniki la&#382;e sprejeli. Namesto tega je vztrajal, da je mestu koristil, saj je ljudi silil k premi&#353;ljevanju o pravi&#269;nosti, kreposti in lastnem &#382;ivljenju. Ko je bila izre&#269;ena smrtna kazen, ni pobegnil, &#269;eprav so mu prijatelji beg omogo&#269;ili. Sprejel je razsodbo in v zaporu spil strup.</span></p><p><span>Za Platona je bila Sokratova smrt nov politi&#269;ni pretres, tokrat &#353;e bolj oseben. &#268;lovek, ki je zavrnil ukaz tiranov in tvegal &#382;ivljenje, da ne bi sodeloval pri krivi&#269;ni aretaciji, je bil nekaj let pozneje po zakonitem postopku obsojen v demokrati&#269;nih Atenah. Platon je v tem videl dokaz, da pravi&#269;nost ni zagotovljena niti pod oblastjo malo&#353;tevilnih niti pod oblastjo ve&#269;ine. Sorodniki so zlorabili oblast, ko so jo prevzeli sami; demokrati&#269;na skupnost pa je obsodila &#269;loveka, ki ga je imel za najpravi&#269;nej&#353;ega med Atenci. Iz te izku&#353;nje je zrasel pomemben del Platonove politi&#269;ne filozofije. &#268;e lahko ve&#269;ina zaradi strahu, zamer ali predsodkov sprejme krivi&#269;no odlo&#269;itev, potem glasovanje samo po sebi &#353;e ne zagotavlja dobrega vladanja. Odlo&#269;ilno postane vpra&#353;anje, kdo zna prepoznati pravi&#269;nost in kdo je sposoben ravnati v skladu z njo. Platon se je zato vse &#382;ivljenje vra&#269;al k misli, da bi morali vladati ljudje, ki so bili za to posebej izobra&#382;eni in ki oblasti ne bi razumeli kot prilo&#382;nost za osebno korist.</span></p><p><span>Ob tem velja opozoriti na nekaj, kar radi spregledamo. Sokrat sam ni napisal ni&#269;esar. Poznamo ga iz del drugih avtorjev, predvsem Platona, ki ga je postavil v sredi&#353;&#269;e svojih dialogov in ga tako ohranjal pri &#382;ivljenju kot literarni lik. Te&#382;ko je zanesljivo dolo&#269;iti, kje se kon&#269;ajo zgodovinska Sokratova stali&#353;&#269;a in za&#269;nejo Platonove lastne zamisli. Sokrat, kakr&#353;nega poznamo danes, je v precej&#353;nji meri Platonov portret u&#269;itelja, ki ga je izgubil. Pisanje dialogov je bilo zato morda tudi oblika &#382;alovanja. Platon je v njih nadaljeval pogovor, ki ga je prekinila smrt. Sokrat je lahko znova postavljal vpra&#353;anja, razkrival protislovja in sogovornike silil, da premislijo tisto, kar so imeli za samoumevno. Mesto je lahko ubilo &#269;loveka, ni pa moglo kon&#269;ati pogovora, ki ga je za&#269;el.</span></p><h2><span>Zemljevid idej</span></h2><p><span>Po Sokratovi smrti je Platon za nekaj &#269;asa zapustil Atene. Starodavni &#382;ivljenjepisci so njegova potovanja opisovali kot dolgo romanje skozi Egipt in Fenicijo vse do perzijskih modrecev, vendar je velik del teh poro&#269;il nezanesljiv. Cicero je med filozofe, ki naj bi jih Platon obiskal, uvrstil celo Timaja, ki je bil po vsej verjetnosti izmi&#353;ljeni lik iz Platonovega dialoga. Pripovedi o potovanjih zato niso zanesljiv zemljevid Platonovih dejanskih poti. Prej ka&#382;ejo, iz katerih miselnih tradicij so poznej&#353;i bralci prepoznavali vplive na njegovo filozofijo. Kjer so v njegovih delih na&#353;li egip&#269;anske, pitagorejske ali perzijske prvine, so &#382;ivljenjepisci sklepali, da je moral obiskati tudi kraje, od koder naj bi te ideje izvirale.</span></p><p><span>Zanesljivej&#353;e je poro&#269;ilo, da se je po Sokratovi smrti umaknil v Megaro. Tam so se zbirali filozofi, povezani s Sokratovim krogom, med njimi Evklid iz Megare. Ukvarjali so se predvsem z argumentiranjem in dokazovanjem ter razvijali na&#269;ine, kako trditve natan&#269;no preizkusiti in v njih odkriti protislovja. Kritiki so tak&#353;no ve&#353;&#269;ino imenovali eristika, prepirljivost, njeni zagovorniki pa dialektika. Za Platona je bila dialektika pomemben korak naprej. Sokratovi pogovori so se pogosto kon&#269;ali tako, da je sogovornik spoznal, da njegovo prvotno prepri&#269;anje ne zdr&#382;i, jasnega odgovora pa &#353;e vedno ni bilo. Natan&#269;nej&#353;e metode argumentiranja so ponujale mo&#382;nost, da se razprava pri ovr&#382;bi ne kon&#269;a. Trditve je bilo mogo&#269;e primerjati, preverjati njihove posledice ter postopoma ugotavljati, katere so trdnej&#353;e.</span></p><p><span>Platon je skoraj gotovo obiskal tudi ju&#382;no Italijo in Sicilijo, kjer se je sre&#269;al s pitagorejskimi misleci. Tam je spoznal zamisel, da je pod navidezno neurejenostjo sveta skrit matemati&#269;ni red. &#352;tevilska razmerja se ne spreminjajo tako kakor telesa, mesta in politi&#269;ne ureditve. Mogo&#269;e jih je spoznati z razumom, njihova veljavnost pa ni odvisna od tega, kaj se v dolo&#269;enem trenutku dogaja v svetu. Podoben izziv je predstavljala Parmenidova filozofija, ki jo je Platon verjetno spoznaval tudi prek megarskega kroga. Parmenid je ostro razlikoval med tem, kar zaznavamo, in tem, kar lahko doka&#382;emo z razumom. &#268;uti nam ka&#382;ejo spreminjanje, razum pa zahteva nekaj stalnega, o &#269;emer je sploh mogo&#269;e zanesljivo govoriti. Za &#269;loveka, ki je do&#382;ivel kugo, voja&#353;ki poraz in ve&#269; menjav oblasti, je morala biti zamisel o nespremenljivem redu posebej privla&#269;na. Nekje pod nestalnostjo vsakdanjega sveta bi vendarle lahko obstajalo nekaj trdnega.</span></p><p><span>Na Siciliji se je Platon prvi&#269; sre&#269;al tudi s poskusom, da bi filozofske zamisli neposredno prenesel v politiko. V Sirakuzah je od leta 405 vladal Dionizij I., vojskovodja, ki je mestno dr&#382;avo spremenil v eno najmo&#269;nej&#353;ih sil zahodnega gr&#353;kega sveta. Na otoku Ortigija sredi pristani&#353;&#269;a si je zgradil utrjeno pala&#269;o in dvor, na katerem so se prepletali voja&#353;ka mo&#269;, razko&#353;je in strah. Tam je Platon spoznal Diona, mladega &#269;lana vladarske dru&#382;ine in brata ene od Dionizijevih &#382;ena. Po izro&#269;ilu so ga pogovori s Platonom tako prevzeli, da je za&#269;el verjeti, da bi bilo mogo&#269;e vladarja s filozofsko vzgojo spremeniti v modrega in pravi&#269;nega &#269;loveka. To prepri&#269;anje bo pozneje Platona &#353;e dvakrat pripeljalo nazaj na Sicilijo.</span></p><p><span>Prvo sre&#269;anje z Dionizijem pa se je kon&#269;alo slabo. Platonovo govorjenje o kreposti, pravi&#269;nosti in omejevanju oblasti je tirana o&#269;itno razjezilo. Po najbolj raz&#353;irjeni zgodbi ga je dal vkrcati na ladjo spartanskega odposlanca, ki naj bi ga na Ajgini prodal kot su&#382;nja. Otok je bil tedaj v vojni z Atenami, zato so lahko ujete Atence po zakonu zasu&#382;njili. Na tr&#382;nici naj bi Platona prepoznal Anikerid iz Kirene, pla&#269;al zanj visoko odkupnino in ga osvobodil. Ko so mu Platonovi prijatelji hoteli denar povrniti, naj bi odgovoril, da Atenci niso edini, ki jim je mar za Platona. Zgodba je pozna in je ni mogo&#269;e zanesljivo preveriti. Ena od njenih razli&#269;ic dodaja &#353;e posebej lepo podrobnost: ker Anikerid denarja ni hotel sprejeti, naj bi prijatelji z njim kupili zemlji&#353;&#269;e za Platonovo &#353;olo. Po tej pripovedi je bila Akademija kupljena z odkupnino za &#269;loveka, ki je bil za kratek &#269;as prodan kot su&#382;enj.</span></p><h2><span>Vrt ob svetem gaju</span></h2><p><span>Platon se je vrnil v Atene, ki se po vojni niso ve&#269; mogle meriti z nekdanjo silo. Leta 387 pred na&#353;im &#353;tetjem so gr&#353;ka mesta sprejela tako imenovani kraljev mir, katerega pogoje je narekoval perzijski kralj Artakserks II. Perzija je znova prevzela oblast nad gr&#353;kimi mesti v Mali Aziji, druga mesta pa so morala opustiti zavezni&#353;tva, ki bi lahko ogrozila tak&#353;no ureditev. Za Atene je to pomenilo konec upanja, da bi obnovile imperij. Mesto, ki je neko&#269; pobiralo dajatve od velikih delov gr&#353;kega sveta, je bilo zdaj le &#353;e ena od gr&#353;kih dr&#382;av.</span></p><p><span>Prav v tem &#269;asu je Platon na severozahodnem robu Aten ustvaril nekaj, kar se je izkazalo za trajnej&#353;e od atenske politi&#269;ne mo&#269;i. Ob javnem vadbi&#353;&#269;u, imenovanem Akademija po junaku Akademu, je kupil zemlji&#353;&#269;e, kjer se je za&#269;el sre&#269;evati s prijatelji in u&#269;enci. V bli&#382;ini je bil sveti gaj, ki so mu zaradi njegovega verskega pomena med napadi prizanesli celo &#352;partanci.</span></p><p><span>Akademija sprva ni bila &#353;ola v dana&#353;njem pomenu besede. Ni imela dolo&#269;enega u&#269;nega programa, uradnega vpisa ali izpitov, Platon pa po Sokratovem zgledu za pou&#269;evanje ni zahteval pla&#269;ila. Najverjetneje je &#353;lo za posest z vrtom, kjer so se zbirali ljudje, &#382;eljni znanja, se sprehajali in razpravljali. Morda je Platon tam hranil tudi svojo zbirko knjig, mogo&#269;e je na posesti nekaj &#269;asa celo &#382;ivel. Iz teh neformalnih sre&#269;anj je postopoma zrasla skupnost u&#269;iteljev in u&#269;encev, ki je nadaljevala delo tudi tedaj, ko Platona ni bilo v Atenah.</span></p><p><span>Pot do Akademije je vodila mimo krajev, ki so me&#353;&#269;ane spominjali na vojne in izgubljena &#382;ivljenja. Ob cesti so stali nagrobniki padlih, med njimi veli&#269;asten spomenik mlademu konjeniku Deksileju, ki je umrl v boju pri Nemeji. Na kamnu so bila zapisana imena Platonovih sodobnikov, ki niso do&#269;akali zrelih let. Atene so ob tej cesti ohranjale spomin na svojo nekdanjo mo&#269; in na ljudi, ki jih je ta mo&#269; stala &#382;ivljenja.</span></p><p><span>Po isti poti pa so hodili tudi Platonovi u&#269;enci. Med spomeniki mrtvim vojakom je nastajal kraj, kjer niso odlo&#269;ali voja&#353;ka mo&#269;, bogastvo ali politi&#269;ni polo&#382;aj, temve&#269; kakovost vpra&#353;anj in argumentov. Mesto je izgubljalo vpliv, ki si ga je neko&#269; priborilo z ladjevjem in imperijem. Hkrati pa je postajalo sredi&#353;&#269;e u&#269;enosti, katerega vpliv bo segel veliko dlje od meja atenske dr&#382;ave.</span></p><h2><span>Original in kopija</span></h2><p><span>Filozofija, ki je nastajala med pogovori v Akademiji, je posku&#353;ala odgovoriti na eno najstarej&#353;ih vpra&#353;anj gr&#353;ke misli: kako je mogo&#269;e v svetu, ki se nenehno spreminja, priti do trajnega in zanesljivega znanja?</span></p><p><span>Heraklit je poudarjal, da se vse spreminja. Svet je podoben reki, v katero ne moremo dvakrat stopiti na enak na&#269;in, saj se medtem zamenjata tako voda kot &#269;lovek, ki vanjo stopa. Parmenid je izhajal iz nasprotne zahteve. Kar resni&#269;no obstaja, po njegovem ne more nastati iz ni&#269;, izginiti ali se spremeniti v nekaj drugega. Spreminjanje, ki ga zaznavamo s &#269;uti, zato ne more razkrivati najgloblje resni&#269;nosti.</span></p><p><span>Platon je posku&#353;al ohraniti oba uvida. &#268;utni svet se res spreminja, kakor je trdil Heraklit, toda predmeti v njem so po Platonu le nepopolne podobe ne&#269;esa trajnej&#353;ega. Za posameznimi lepimi stvarmi obstaja lepota sama, za pravi&#269;nimi dejanji pravi&#269;nost sama, za mno&#382;ico razli&#269;nih krogov pa popolna oblika kroga. Te nespremenljive vzorce je Platon imenoval ideje oziroma forme.</span></p><p><span>Svet, ki ga vidimo in otipamo, je tako podoben kopiji, izdelani po izvirniku. Posamezni konji se rodijo, starajo in poginejo, ideja konja pa se ne spreminja. Lepo telo s&#269;asoma izgubi lepoto, lepota sama pa ne nastane in ne mine. Heraklitova spremenljivost velja za svet kopij, Parmenidova nespremenljivost pa za svet njihovih vzorcev. S tem je Platon spor med velikima predhodnikoma prestavil na dve razli&#269;ni ravni resni&#269;nosti.</span></p><p><span>Njegovo zamisel si &#353;e danes najla&#382;e pribli&#382;amo z matematiko. V naravi ni popolnega kroga. Vsaka narisana kro&#382;nica ima nepravilnosti, vsak okrogel predmet pa je le bolj&#353;i ali slab&#353;i pribli&#382;ek. Kljub temu razumemo, kaj pomeni popoln krog, in prav po njem presojamo vse njegove nepopolne upodobitve. Ideal, ki ga nismo nikoli videli, se nam zdi jasnej&#353;i od predmetov, ki jih gledamo vsak dan. Od kod nam tak&#353;no znanje? Platon je v ve&#269; dialogih odgovoril, da se du&#353;a ob u&#269;enju spominja tistega, kar je vedela &#382;e pred rojstvom. Ko prepoznamo lepoto, enakost ali geometrijsko pravilnost, ne odkrivamo ne&#269;esa povsem novega. Nepopolni prizori v &#269;utnem svetu v nas obudijo spomin na popolne oblike, ki jih &#269;uti sami ne morejo pokazati. U&#269;enje je zato tudi spominjanje.</span></p><p><span>V poznem dialogu </span><em><span>Timaj</span></em><span> je Platon to delitev raz&#353;iril v pripoved o nastanku vesolja. Bo&#382;anski obrtnik, Demiurg, ni ustvaril sveta iz ni&#269;, temve&#269; je neurejeno snov uredil po ve&#269;nih vzorih. &#381;elel ga je narediti &#269;im bolj&#353;ega in bolj podobnega popolnemu izvirniku, kolikor je to dopu&#353;&#269;ala snov. Osnovne prvine je povezal s pravilnimi geometrijskimi telesi, ta pa z dvema vrstama pravokotnih trikotnikov. Ogenj, zrak, voda in zemlja so tako dobili matemati&#269;no zgradbo. Platonova zamisel, da se pod raznolikostjo vidnega sveta skrivajo preprosta matemati&#269;na razmerja, je mo&#269;no zaznamovala poznej&#353;o zgodovino znanosti.</span></p><p><span>Tudi &#269;as nastane &#353;ele skupaj s &#269;utnim svetom. Ve&#269;ne ideje se ne spreminjajo, zato zanje ni prej in potem. Vesolje pa nastaja, se giblje in spreminja. Platon zato v </span><em><span>Timaju</span></em><span> &#269;as poimenuje gibljiva podoba ve&#269;nosti. Dnevi, meseci in leta posnemajo ve&#269;ni red, vendar ga lahko prika&#382;ejo le v zaporedju trenutkov.</span></p><p><span>Na tem mestu se biografija in filozofija znova pribli&#382;ata. Platon je odra&#353;&#269;al med kugo, vojno in politi&#269;nimi prevrati. Videl je propadati ljudi, ustanove in prepri&#269;anja, ki so se zdela trdna. Njegov nauk o idejah je mogo&#269;e brati tudi kot odgovor na tak&#353;no izku&#353;njo: za nestalnim svetom naj bi obstajal red, ki ga bolezen, nasilje in minevanje ne morejo dose&#269;i. Kar se v &#382;ivljenju poka&#382;e le za kratek &#269;as in v nepopolni obliki, ima nekje trajnej&#353;i vzorec.</span></p><p><span>Toda Platon svoje re&#353;itve ni spremenil v nedotakljivo dogmo. V dialogu </span><em><span>Parmenid</span></em><span> je sam predstavil vrsto te&#382;av, ki jih povzro&#269;a nauk o idejah. &#268;e podobnost med stvarmi pojasnimo s skupno idejo, moramo nato pojasniti &#353;e podobnost med stvarmi in to idejo. Tako se za&#269;ne neskon&#269;na veriga novih idej. Poleg tega ostaja nejasno, kako so lahko ve&#269;ne ideje sploh povezane s predmeti na&#353;ega sveta. Platon teh ugovorov ni dokon&#269;no razre&#353;il. Pustil jih je odprte in s tem pokazal, da je bila zanj filozofija predvsem vztrajno preverjanje lastnih odgovorov. Akademija ni bila namenjena ponavljanju dokon&#269;anega nauka. Bila je prostor, kjer so lahko u&#269;enci postavili pod vpra&#353;aj celo temeljne zamisli svojega u&#269;itelja.</span></p><h2><span>Vrt zacveti</span></h2><p><span>Akademija je v naslednjih desetletjih postala dovolj trdna skupnost, da je delovala tudi med Platonovimi dolgimi odsotnostmi. Na Dionovo prigovarjanje se je namre&#269; &#353;e dvakrat vrnil v Sirakuze in posku&#353;al vplivati na mladega vladarja Dionizija II. Vsaki&#269; se je odpravil na pot z manj upanja, da je mogo&#269;e tirana s filozofsko vzgojo spremeniti v modrega vladarja.</span></p><p><span>V Akademijo so prihajali u&#269;enci z vsega gr&#353;kega sveta. Ve&#269;inoma so bili premo&#382;ni, saj si je le malokdo lahko privo&#353;&#269;il, da je ve&#269; let namenil u&#269;enju namesto skrbi za posestvo ali zaslu&#382;ek. &#268;eprav Platon pouka ni zara&#269;unaval, &#353;ola zato ni bila dostopna vsem. Po poro&#269;ilu Diogena Laertskega sta se Platonovim u&#269;encem pridru&#382;ili tudi dve &#382;enski, Aksioteja iz Fliunta in Lasteneja iz Mantineje. Aksioteja naj bi se obla&#269;ila kot mo&#353;ki, vendar je to pozno in negotovo izro&#269;ilo. &#381;enske iz uglednih atenskih dru&#382;in praviloma niso zahajale na javna vadbi&#353;&#269;a, zato jim je Platonov zasebni vrt morda omogo&#269;al ve&#269; svobode kakor obi&#269;ajni mestni prostori. Njuna navzo&#269;nost je bila v tedanjem svetu vsekakor nekaj izjemnega.</span></p><p><span>Okoli leta 367 je v Akademijo pri&#353;el sedemnajstleten mladeni&#269; iz Makedonije. Poznej&#353;i viri ga opisujejo kot mo&#382;a drobne postave, z nenavadnimi obla&#269;ili in tihim, skoraj &#353;epetajo&#269;im glasom. Atencem se je verjetno zdel tujec &#382;e po govoru in vedenju. Ime mu je bilo Aristotel. Tako kot Platon je zgodaj izgubil o&#269;eta, v Atene pa so ga poslali skrbniki. V Akademiji je ostal pribli&#382;no dvajset let. Kmalu je zaslovel po ostrih vpra&#353;anjih, izvirnih pripombah in izjemni delavnosti. Platon naj bi ga imenoval &#187;bralec&#171; ali celo &#187;um &#353;ole&#171;, &#269;eprav tudi ti oznaki poznamo iz poznej&#353;ega izro&#269;ila.</span></p><p><span>Aristotel je postal Platonov najpomembnej&#353;i u&#269;enec prav zato, ker se z u&#269;iteljem ni vedno strinjal. Njegovi zapisi so danes eden glavnih virov za razumevanje Platonovih poznej&#353;ih naukov, hkrati pa vsebujejo njihove najvplivnej&#353;e kritike. To je bil svojevrsten uspeh Akademije: vzgojila je misleca, ki je znal zamisli svojega u&#269;itelja razumeti dovolj dobro, da jim je lahko temeljito oporekal.</span></p><p><span>Kako nenavadno je bilo delo v Akademiji videti sodobnikom, ka&#382;e odlomek iz komedije pesnika Epikrata. U&#269;ence je prikazal, kako med prazni&#269;no slovesnostjo resno razpravljajo, kam bi uvrstili bu&#269;o. Dolgo nemo gledajo v tla in premi&#353;ljujejo. Eden jo razglasi za okroglo zelenjavo, drugi za travo, tretji za drevo. Ko jih neki sicilski zdravnik zaradi tega ozmerja, Platon mirno predlaga, naj za&#269;nejo znova in predmet natan&#269;neje razlo&#269;ijo. Ob&#269;instvo se je smejalo ljudem, ki so zapravljali &#269;as z razvr&#353;&#269;anjem bu&#269;e. Toda prav tak&#353;no razlo&#269;evanje je bilo jedro novega na&#269;ina mi&#353;ljenja. Kako dolo&#269;iti, kaj imajo stvari skupnega? Po katerih lastnostih jih razvr&#353;&#269;amo? Kaj mora vsebovati dobra opredelitev? Iz vaj, ki so se od zunaj zdele sme&#353;ne, so postopoma rasle logika, sistemati&#269;no razvr&#353;&#269;anje narave in znanost.</span></p><h2><span>Labod, ki ga lovci ne morejo ujeti</span></h2><p><span>Platon je umrl okoli leta 348 ali 347 pred na&#353;im &#353;tetjem, star pribli&#382;no osemdeset let. Zdravje mu je &#382;e nekaj &#269;asa pe&#353;alo, nato pa je po kratki bolezni umrl v Atenah. Pozno poro&#269;ilo, ki naj bi temeljilo na zapisu njegovega tajnika, pripoveduje, da je tudi med boleznijo nadaljeval pogovore s prijatelji in gosti. Mesto ga je v veliki pogrebni povorki skozi vrata Dipilon pospremilo do groba v gaju Akademije, blizu sveti&#353;&#269;a Muz. Pokopali so ga torej v bli&#382;ini &#353;ole, ki jo je ustvaril, med mestom, kjer je &#382;elel delovati, in vrtom, kjer mu je uspelo nekaj trajnej&#353;ega.</span></p><p><span>Eden od poznih &#382;ivljenjepiscev poro&#269;a, da je Platon malo pred smrtjo sanjal, da se je spremenil v laboda. Letal je z drevesa na drevo in spravljal v obup lovce, ki ga nikakor niso mogli ujeti. Simija, eden od Sokratovih u&#269;encev, naj bi sanje razlo&#382;il tako, da bodo Platonovi poznej&#353;i razlagalci podobni lovcem: vsak bo posku&#353;al ujeti njegov nauk, a si ga bo vsak razlo&#382;il druga&#269;e. Eden bo v njem videl predvsem metafiziko, drugi razlago narave, tretji nauk o politiki ali du&#353;i.</span></p><p><span>Zgodba je skoraj gotovo pozna legenda, vendar dobro opi&#353;e Platonovo posmrtno usodo. Njegovi dialogi ne ponujajo zaklju&#269;enega sistema, ki bi ga bilo mogo&#269;e povzeti v nekaj pravilih. V njih razli&#269;ni sogovorniki preizku&#353;ajo zamisli, odkrivajo te&#382;ave in pogosto kon&#269;ajo brez dokon&#269;nega odgovora. Zaradi tega so lahko v Platonu poznej&#353;e dobe prepoznavale vedno novega misleca: mistika, matematika, politi&#269;nega teoretika, vzgojitelja, predhodnika kr&#353;&#269;anstva ali nasprotnika moderne znanosti. Vsaka je ujela drugega laboda.</span></p><p><span>Platon je hotel predvsem spremeniti politiko. Trikrat je odpotoval na Sicilijo, ker je upal, da bi bilo mogo&#269;e vladarja s filozofsko vzgojo nau&#269;iti pravi&#269;no vladati. Vsaki&#269; mu je spodletelo. V svojih delih je opisoval dr&#382;avo, v kateri bi vladali ljudje z znanjem in krepostjo, vendar sam ni preoblikoval nobene dr&#382;ave. Ostala pa je &#353;ola. Akademija je pre&#382;ivela njegove odsotnosti in njegovo smrt, njeni u&#269;enci pa so Platonove zamisli &#353;irili, spreminjali in jim oporekali. Med njimi je bil Aristotel, ki je iz Platonovega na&#269;ina mi&#353;ljenja razvil filozofijo, v marsi&#269;em nasprotno u&#269;iteljevi. Prav v tem je bil morda najve&#269;ji uspeh &#353;ole: ni ustvarila le privr&#382;encev, temve&#269; tudi mislece, ki so znali nadaljevati tam, kjer se z u&#269;iteljem niso ve&#269; strinjali.</span></p><p><span>Atene, ki so izgubile imperij, niso ve&#269; mogle vladati gr&#353;kemu svetu. Postale pa so kraj, kamor so ljudje prihajali &#353;tudirat, razpravljat in ustanavljat nove &#353;ole. Njihova politi&#269;na mo&#269; je upadala, intelektualni vpliv pa je trajal &#353;e stoletja. Platon je &#382;elel zgraditi pravi&#269;no oblast, zapustil pa je ustanovo, v kateri je bilo mogo&#269;e o pravi&#269;nosti razpravljati. Tisto, kar pre&#382;ivi razpad, je redko tisto, kar smo nameravali zgraditi.</span></p><p><em><strong>Glavni vir za biografski okvir &#269;lanka:</strong> Carol Atack, Plato, Reaktion Books, 2024.</em></p><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p>]]></content:encoded></item></channel></rss>