<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/" xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" version="2.0" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:googleplay="http://www.google.com/schemas/play-podcasts/1.0"><channel><title><![CDATA[Anatomija vednosti / Kvarkadabra: Physis]]></title><description><![CDATA[Dogajanje v znanosti, predvsem v naravoslovju in medicini, nova odkritja ter tehnološki dosežki.]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/s/physis</link><image><url>https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Q6pP!,w_256,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F24fde037-b904-4e5f-abac-3528c6693f17_805x805.png</url><title>Anatomija vednosti / Kvarkadabra: Physis</title><link>https://beri.kvarkadabra.net/s/physis</link></image><generator>Substack</generator><lastBuildDate>Sun, 22 Nov 2026 07:00:37 GMT</lastBuildDate><atom:link href="https://beri.kvarkadabra.net/feed" rel="self" type="application/rss+xml"/><copyright><![CDATA[Sašo Dolenc]]></copyright><language><![CDATA[en]]></language><webMaster><![CDATA[sasod@substack.com]]></webMaster><itunes:owner><itunes:email><![CDATA[sasod@substack.com]]></itunes:email><itunes:name><![CDATA[Sašo Dolenc]]></itunes:name></itunes:owner><itunes:author><![CDATA[Sašo Dolenc]]></itunes:author><googleplay:owner><![CDATA[sasod@substack.com]]></googleplay:owner><googleplay:email><![CDATA[sasod@substack.com]]></googleplay:email><googleplay:author><![CDATA[Sašo Dolenc]]></googleplay:author><itunes:block><![CDATA[Yes]]></itunes:block><item><title><![CDATA[Je umetna inteligenca pravkar rešila največji problem matematike?]]></title><description><![CDATA[V enem samem dnevu sta se pojavila dva domnevna dokaza Riemannove hipoteze, enega je matematik razvil z umetno inteligenco, drugega je napisal &#269;lovek.]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/je-umetna-inteligenca-pravkar-resila</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/je-umetna-inteligenca-pravkar-resila</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Fri, 20 Nov 2026 22:59:26 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Ag3D!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fffc3cf81-65b1-4087-ae9a-f372d44d4284_1672x941.png" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Ag3D!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fffc3cf81-65b1-4087-ae9a-f372d44d4284_1672x941.png" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Ag3D!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fffc3cf81-65b1-4087-ae9a-f372d44d4284_1672x941.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Ag3D!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fffc3cf81-65b1-4087-ae9a-f372d44d4284_1672x941.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Ag3D!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fffc3cf81-65b1-4087-ae9a-f372d44d4284_1672x941.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Ag3D!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fffc3cf81-65b1-4087-ae9a-f372d44d4284_1672x941.png 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Ag3D!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fffc3cf81-65b1-4087-ae9a-f372d44d4284_1672x941.png" width="1456" height="819" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/ffc3cf81-65b1-4087-ae9a-f372d44d4284_1672x941.png&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:819,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:1959681,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/png&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/i/225861377?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fffc3cf81-65b1-4087-ae9a-f372d44d4284_1672x941.png&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Ag3D!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fffc3cf81-65b1-4087-ae9a-f372d44d4284_1672x941.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Ag3D!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fffc3cf81-65b1-4087-ae9a-f372d44d4284_1672x941.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Ag3D!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fffc3cf81-65b1-4087-ae9a-f372d44d4284_1672x941.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!Ag3D!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fffc3cf81-65b1-4087-ae9a-f372d44d4284_1672x941.png 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>Matemati&#269;ni svet je danes, 20. novembra 2026, presenetila novica, ki bi lahko pomenila enega najve&#269;jih prebojev v zgodovini matematike. Levent Alp&#246;ge, matematik, zaposlen v podjetju Anthropic, je objavil, da mu je s pomo&#269;jo umetne inteligence Claude uspelo dokazati Riemannovo hipotezo. Gre za znameniti matemati&#269;ni problem, ki ga &#382;e 167 let nih&#269;e ni znal re&#353;iti. &#268;e se bo izkazalo, da dokaz dr&#382;i, bo to zgodovinski dose&#382;ek.</p><p>Riemannova hipoteza je verjetno najbolj znan nere&#353;en problem v matematiki. Leta 1859 jo je postavil nem&#353;ki matematik Bernhard Riemann, povezana pa je s pra&#353;tevili. To so naravna &#353;tevila, ve&#269;ja od ena, ki so deljiva samo z ena in sama s seboj, denimo 2, 3, 5, 7 in 11. Pra&#353;tevila so osnovni gradniki vseh naravnih &#353;tevil, ve&#269;jih od ena, vendar se po &#353;tevilski premici pojavljajo na videz brez posebnega reda. Riemann je odkril presenetljivo povezavo med njihovo razporeditvijo in lastnostmi posebne matemati&#269;ne funkcije. Njegova domneva, ki je doslej nih&#269;e ni znal dokazati, bi omogo&#269;ila precej natan&#269;nej&#353;e razumevanje zakonitosti v razporeditvi pra&#353;tevil.</p><p>Kako zahteven je problem, pove tudi dejstvo, da ga je Clayev matemati&#269;ni in&#353;titut uvrstil med sedem najpomembnej&#353;ih matemati&#269;nih problemov novega tiso&#269;letja. Za njegovo re&#353;itev je razpisana nagrada v vi&#353;ini milijona dolarjev. Napredek pri dokazovanju je bil tako po&#269;asen, da se &#353;tevilni vrhunski matematiki problema sploh niso lotevali, saj ni bilo videti obetavne poti do re&#353;itve.</p><p>Zdaj Alp&#246;ge trdi, da je v sodelovanju z umetno inteligenco na&#353;el prav tak&#353;no pot. &#352;e ve&#269;, po njegovih besedah je dokazal celo posplo&#353;eno Riemannovo hipotezo, ki je precej &#353;ir&#353;a od prvotne domneve. &#268;e bi dokaz obveljal, bi s tem naenkrat dobili potrditev &#353;tevilnih drugih matemati&#269;nih rezultatov, ki danes veljajo le ob predpostavki, da je ta hipoteza pravilna.</p><p>V svoji objavi Alp&#246;ge opisuje tudi nenavadno izku&#353;njo sodelovanja s Claudom. Sam je raziskovanje usmerjal in povezoval matemati&#269;ne ideje, vendar ga je umetna inteligenca proti koncu za&#269;ela prehitevati. &#187;Claude me je tik pred ciljem dale&#269; prehitel,&#171; priznava. Nato slikovito dodaja, da je model proti koncu &#187;letel, plesal in se iskril&#171;. Pravi, da ga je Claude z nekaterimi matemati&#269;nimi zamislimi povsem osupnil.</p><p>Do odlo&#269;ilnega preboja naj bi pri&#353;lo v nedeljo pozno zve&#269;er. Alp&#246;ge je tedaj pisal Dariu Amodeiju, direktorju Anthropica, in sporo&#269;ilo za&#269;el previdno: &#187;Hipoteti&#269;no, &#269;e bi jaz ...&#171; Nato je vpra&#353;al, ali sme odkritje javno predstaviti. Pojasnjuje, da so morali pri objavi upo&#353;tevati dolo&#269;ene omejitve, vendar sam ni &#382;elel ve&#269; odla&#353;ati. Riemannova hipoteza je bila zanj &#382;e od otro&#353;tva eden najpomembnej&#353;ih intelektualnih ciljev.</p><p>Posebnost objave je tudi v tem, da domnevnega dokaza ni predstavil v obliki obi&#269;ajnega matemati&#269;nega &#269;lanka. Namesto tega je objavil pribli&#382;no 17 milijonov vrstic ra&#269;unalni&#353;ke kode v jeziku Lean, ki omogo&#269;a strogo preverjanje matemati&#269;nih dokazov. Tak&#353;en sistem lahko preveri vsak posamezen logi&#269;ni korak in ugotovi, ali sklepanje res dr&#382;i.</p><p>Alp&#246;ge pojasnjuje, da je dokaz izjemno dolg in da vseh uporabljenih matemati&#269;nih idej &#353;e ni uspel v celoti razumeti. Zamisel, da bi objavil ogromno, skoraj neberljivo besedilo, se mu ni zdela smiselna. V opombi celo hudomu&#353;no omenja, da je s Claudom ustvaril ve&#269; kot 250.000 strani besedila, ki naj bi pojasnjevalo dokaz. Claude je temu izdelku ljubkovalno rekel kar &#187;knjiga o posplo&#353;eni Riemannovi hipotezi&#171;. Alp&#246;ge se je zato odlo&#269;il, da za zdaj objavi samo formalizirani dokaz, pozneje pa posku&#353;a argumente razumeti, poenostaviti in predstaviti v obi&#269;ajni matemati&#269;ni obliki.</p><h3>Prva neodvisna preverjanja so &#382;e uspela</h3><p>V nekaj urah po objavi so se matematiki in strokovnjaki za Lean po svetu lotili preverjanja obse&#382;ne ra&#269;unalni&#353;ke kode. Kot poro&#269;a revija <em>Quanta Magazine</em>, je matematik Andrew Sutherland z MIT prvi uspe&#353;no prevedel in preveril dokaz v sistemu Lean. Kmalu za njim je to uspelo tudi Simonu DeDeu z univerze Carnegie Mellon, Sutherland pa je preverjanje ponovil &#353;e z drugo razli&#269;ico sistema.</p><p>To je pomemben korak. Pomeni, da ra&#269;unalni&#353;ki sistem sprejme objavljeno zaporedje formalnih matemati&#269;nih sklepov. Vendar samo uspe&#353;no preverjanje kode &#353;e ne zagotavlja, da je Riemannova hipoteza res dokazana. Strokovnjaki morajo med drugim preveriti, ali so vsi matemati&#269;ni pojmi opredeljeni pravilno, ali dokaz res obravnava zahtevano trditev in ali niso bile uporabljene kak&#353;ne nedopustne bli&#382;njice. Zato izvajajo &#353;e dodatne neodvisne preizkuse.</p><p>Prvi odzivi uglednih matematikov ka&#382;ejo na veliko zanimanje, pa tudi na razli&#269;ne poglede glede novega na&#269;ina dokazovanja. James Maynard z Oxforda, prejemnik Fieldsove medalje, je za New York Times ocenil, da je 98- ali 99-odstotno prepri&#269;an o pravilnosti dokaza. Terence Tao, prav tako prejemnik Fieldsove medalje, je na svojem blogu opozoril, da je Alp&#246;gejev domnevni dokaz izjemno obse&#382;en in da uporablja nekatere najzahtevnej&#353;e dose&#382;ke sodobne matematike, med drugim Langlandsov program in aritmeti&#269;no geometrijo. Pri&#269;akuje, da bo razumevanje matemati&#269;nih idej v ozadju dokaza zahtevalo precej &#269;asa. Bolj kriti&#269;en do na&#269;ina objave je bil Brian Conrad s Stanforda, ki je ostro nasprotoval Alp&#246;gejevi odlo&#269;itvi, da predstavi dokaz, ki ga &#353;e sam ne razume v celoti.</p><p>Pri tem se odpira zanimivo vpra&#353;anje. Ra&#269;unalnik lahko preveri, ali posamezni logi&#269;ni koraki dr&#382;ijo, vendar to &#353;e ne pomeni, da ljudje razumemo matemati&#269;no idejo, ki povezuje celoten dokaz. Matematiki namre&#269; od dobrega dokaza pri&#269;akujejo tudi pojasnilo, zakaj nekaj velja. Prav tak&#353;no razumevanje pogosto omogo&#269;i nova odkritja in povezave z drugimi podro&#269;ji.</p><h3>&#352;e ve&#269;je presene&#269;enje: pojavil se je tudi &#269;love&#353;ki dokaz</h3><p>Medtem ko so strokovnjaki preverjali Alp&#246;gejevo kodo, se je zgodilo nekaj &#353;e bolj nepri&#269;akovanega. Matematik Ravi Vakil, profesor na Stanfordu in predsednik Ameri&#353;kega matemati&#269;nega dru&#353;tva, je objavil, da je matematik Alessandro Masullo pripravil povsem neodvisen dokaz posplo&#353;ene Riemannove hipoteze. In to brez uporabe umetne inteligence.</p><p>Njegov rokopis z naslovom <em>The Music of the Primes</em> (Glasba pra&#353;tevil) obsega pribli&#382;no 940 strani. &#381;e ve&#269; mesecev ga podrobno pregleduje matematik Brian Conrad s Stanforda, ki je bil tudi Masullov doktorski mentor. Po njegovi oceni je dokaz matemati&#269;no prepri&#269;ljiv in brez ve&#269;jih vrzeli, &#269;eprav besedilo &#353;e potrebuje popravke in dodatno preverjanje.</p><p>Prvotni na&#269;rt je bil, da bi Masullo prihodnje leto posvetil urejanju in dodatnemu preverjanju besedila, preden bi ga javno predstavil. Toda po Alp&#246;gejevi objavi so se odlo&#269;ili, da rokopis nemudoma objavijo in omogo&#269;ijo &#353;ir&#353;i matemati&#269;ni skupnosti, da ga za&#269;ne preu&#269;evati.</p><p>Tako sta se istega dne pojavila dva povsem neodvisna predloga re&#353;itve enega najve&#269;jih matemati&#269;nih problemov. Prvi je nastal v sodelovanju &#269;loveka in umetne inteligence ter je zapisan v obliki ra&#269;unalni&#353;ko preverljive kode. Drugi je nastal po tradicionalni poti in je predstavljen v obi&#269;ajnem matemati&#269;nem jeziku. Nobeden &#353;e ni dokon&#269;no potrjen. &#268;e pa bi se izkazalo, da sta oba pravilna, bi bila izjemno zanimiva tudi primerjava njunih metod.</p><h3>Kaj vse to pomeni za prihodnost matematike?</h3><p>Novica prihaja ob koncu izjemnega leta za umetno inteligenco v matematiki. &#352;e pred kratkim so jezikovni modeli delali napake pri razmeroma preprostih matemati&#269;nih nalogah, zdaj pa vse pogosteje sodelujejo pri zahtevnih raziskavah. Alp&#246;ge je &#382;e poleti s pomo&#269;jo Clauda na&#353;el protiprimer, ki je ovrgel razli&#269;ico dolgoletne Jacobijeve domneve. V zadnjih mesecih so se pojavili tudi odmevni rezultati pri Navier&#8211;Stokesovih ena&#269;bah, ki opisujejo gibanje teko&#269;in in plinov. Prav danes sta Alp&#246;ge in matematik Tristan Buckmaster predstavila &#353;e domnevni dokaz, da lahko re&#353;itve teh ena&#269;b v treh dimenzijah razvijejo singularnost tudi brez zunanjih sil. Tudi ta rezultat je nastal z obse&#382;no pomo&#269;jo umetne inteligence in je formaliziran v sistemu Lean. &#268;e bo potrjen, bi lahko pomenil re&#353;itev &#353;e enega od sedmih najve&#269;jih matemati&#269;nih problemov novega tiso&#269;letja. Napredek je tako hiter, da se matematiki vse pogosteje spra&#353;ujejo, kako bo umetna inteligenca spremenila njihovo delo.</p><p>Posebej zanimiv je osebni ton Alp&#246;gejeve objave. Riemannovo hipotezo je &#382;elel re&#353;iti &#382;e kot &#353;tudent in se je desetletja pripravljal na spopad s tem problemom. Zdaj priznava, da ob morebitni re&#353;itvi ob&#269;uti tudi nekak&#353;no &#382;alost, saj izgublja problem, ki je dolga leta usmerjal njegovo raziskovanje. Hkrati pa ga je sodelovanje z umetno inteligenco navdalo z ob&#269;udovanjem. Prepri&#269;an je, da smo morda &#353;ele na za&#269;etku obdobja, v katerem bomo s pomo&#269;jo strojev odkrivali zakonitosti, ki si jih danes &#353;e ne znamo predstavljati.</p><p>Za zdaj torej &#353;e ne vemo, ali je eden najve&#269;jih odprtih problemov matematike res re&#353;en. Prvi ra&#269;unalni&#353;ki preizkusi so spodbudni, vendar bo za dokon&#269;no oceno potrebnega &#353;e veliko dela. Tudi drugi, neodvisni dokaz za zdaj ostaja predlog, ki ga mora matemati&#269;na skupnost temeljito preveriti.</p><p>Toda ne glede na razplet je dana&#353;nji dan &#382;e razkril nekaj pomembnega. Umetna inteligenca postaja vse zmogljivej&#353;e orodje matemati&#269;nega raziskovanja, ob tem pa se spreminja tudi na&#269;in, kako nastajajo in se preverjajo matemati&#269;ni dokazi. &#268;e se bo Alp&#246;gejev rezultat izkazal za pravilnega, bo pokazal, da lahko sodelovanje &#269;loveka in umetne inteligence pripelje do re&#353;itev, ki so bile doslej nedosegljive.</p><p>Ob tem se odpira &#353;e globlje vpra&#353;anje: kako se bo spremenila znanost, &#269;e bo umetna inteligenca sposobna odkrivati in dokazovati matemati&#269;ne zakonitosti, ki jih ljudje sami &#353;e ne znamo razumeti?</p><p><em>Opomba: Dogajanje se razvija izjemno hitro, nove informacije in strokovni odzivi pa se pojavljajo skoraj iz ure v uro.</em></p><h3>Viri in nadaljnje branje</h3><ul><li><p><a href="https://alpo.ge/remark.pdf">Levent Alp&#246;ge: izvirna izjava o domnevnem dokazu Riemannove hipoteze</a>, 20. 11. 2026.</p></li><li><p><a href="https://terrytao.wordpress.com/2026/11/20/unforced-euler-singularity-unforced-navier-stokes-singularity-and-the-generalized-riemann-hypothesis/">Terence Tao: Unforced Euler singularity, unforced Navier-Stokes singularity, and the Generalized Riemann Hypothesis</a>, 20. 11. 2026.</p></li><li><p><a href="https://www.quantamagazine.org/updates/transformation/">Quanta Magazine: Transformation &#8211; As mathematicians race to verify AI Riemann proof, a human proof emerges</a>, 20. 11. 2026.</p></li><li><p><a href="https://math216.wordpress.com/2026/11/20/hurried-announcement-alessandro-masullo-grh/">Ravi Vakil: Hurried Announcement &#8211; Alessandro Masullo GRH</a>, 20. 11. 2026.</p><p></p><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p></li></ul>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Skrivnost slovenske farmacije]]></title><description><![CDATA[Kaj se skriva za enim najve&#269;jih uspehov slovenskega gospodarstva?]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/skrivnost-slovenske-farmacije</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/skrivnost-slovenske-farmacije</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Fri, 13 Nov 2026 07:01:44 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!8--Y!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F561547ef-621f-4cc1-abff-b38af0d43468_1672x941.png" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!8--Y!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F561547ef-621f-4cc1-abff-b38af0d43468_1672x941.png" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!8--Y!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F561547ef-621f-4cc1-abff-b38af0d43468_1672x941.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!8--Y!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F561547ef-621f-4cc1-abff-b38af0d43468_1672x941.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!8--Y!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F561547ef-621f-4cc1-abff-b38af0d43468_1672x941.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!8--Y!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F561547ef-621f-4cc1-abff-b38af0d43468_1672x941.png 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!8--Y!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F561547ef-621f-4cc1-abff-b38af0d43468_1672x941.png" width="1456" height="819" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/561547ef-621f-4cc1-abff-b38af0d43468_1672x941.png&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:819,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:2302361,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/png&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/i/224711638?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F561547ef-621f-4cc1-abff-b38af0d43468_1672x941.png&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!8--Y!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F561547ef-621f-4cc1-abff-b38af0d43468_1672x941.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!8--Y!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F561547ef-621f-4cc1-abff-b38af0d43468_1672x941.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!8--Y!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F561547ef-621f-4cc1-abff-b38af0d43468_1672x941.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!8--Y!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F561547ef-621f-4cc1-abff-b38af0d43468_1672x941.png 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>Molekula aspirina ima 21 atomov. Kemik jo lahko sestavi v laboratoriju, postopek zapi&#353;e in drugi kemiki ga ponovijo kjerkoli na svetu. Adalimumab, zdravilo za revmatoidni artritis in Crohnovo bolezen, ima pribli&#382;no 20.000 atomov. Gre za protitelo, veliko beljakovino, ki je s kemijskimi postopki v industrijskem obsegu prakti&#269;no ni mogo&#269;e sestaviti. Za njeno proizvodnjo uporabljajo &#382;ive celice, tudi pri nas v Meng&#353;u.</p><p>Skoraj vedno so to celice iz jaj&#269;nikov kitajskega hr&#269;ka, potomke tistih, ki so jih leta 1957 v ameri&#353;kem laboratoriju odvzeli neki samici. Z genskim in&#382;enirstvom so jih nau&#269;ili izdelovati &#269;love&#353;ka protitelesa, zdaj pa se mno&#382;ijo v velikih posodah, imenovanih bioreaktorji. Celica verigi aminokislin doda &#353;e razvejene verige sladkorjev, od katerih je odvisno, kako dolgo bo zdravilo ostalo v krvi in kako se bo nanj odzval imunski sistem. Kak&#353;ne bodo te verige, dolo&#269;ajo geni, pa tudi temperatura, kisik, kislost in hranila v posodi. Iz istega genskega zapisa nastane ob nekoliko druga&#269;nih razmerah malo druga&#269;no zdravilo.</p><p>Ko pote&#269;e patent za originalno zdravilo, ki mu pravimo tudi inovativno, lahko drugo podjetje izdela generik, zdravilo z isto u&#269;inkovino in enakim terapevtskim u&#269;inkom. Tak primer je aspirin. Ker so proizvodni postopki originalnega zdravila &#353;e vedno lahko patentno za&#353;&#269;iteni, mora proizvajalec generika pogosto razviti druga&#269;no pot do iste u&#269;inkovine. Pri biolo&#353;kih zdravilih gre za podoben izziv. Novi proizvajalec mora originalno zdravilo podrobno analizirati, nato z lastnimi celicami in lastnim proizvodnim postopkom dose&#269;i primerljiv rezultat. Ker se tudi posamezne serije originalnega biolo&#353;kega zdravila nekoliko razlikujejo, mora dokazati, da je njegovo zdravilo po klju&#269;nih lastnostih dovolj podobno originalu ter da med njima ni klini&#269;no pomembnih razlik v varnosti in u&#269;inkovitosti. Takim zdravilom pravimo podobna biolo&#353;ka zdravila.</p><p>Razvoj tak&#353;nih postopkov zahteva tudi znanje, ki ga ni mogo&#269;e v celoti zapisati v navodila. Mad&#382;arsko-britanski kemik in filozof Michael Polanyi je tak&#353;nemu znanju rekel tiho znanje in ga strnil v misel, da vemo ve&#269;, kot znamo povedati. Kolesar ne ra&#269;una sil in navorov, a se vseeno ne prevrne. Podobno tudi razvoj zahtevnega proizvodnega postopka temelji na izku&#353;njah strokovnjakov, ki znajo predvideti, kje se lahko pojavijo te&#382;ave in kako jih prepre&#269;iti. Njihova naloga je razviti postopek, pri katerem so klju&#269;ni parametri pod nadzorom, odstopanja pa pravo&#269;asno zaznana, ne glede na to, kdo vodi proizvodnjo. Farmacija je ena najbolj dokumentiranih industrij na svetu, v njej je vsak korak zapisan in podpisan. Toda za to natan&#269;no urejenostjo so desetletja poskusov, izku&#353;enj in re&#353;evanja problemov.</p><p>Najbolj se to poka&#382;e, ko postopek zapusti laboratorij. Celice, ki dobro uspevajo v dvolitrski posodi, se v 2000-litrskem bioreaktorju znajdejo v drugem svetu. Me&#353;anje, dovajanje kisika in odvajanje toplote se s prostornino ne spreminjajo sorazmerno, zato na dnu posode morda vladajo druga&#269;ne razmere kot pri vrhu. Pasti skriva tudi navadna tableta. Molekule iste u&#269;inkovine se lahko zlo&#382;ijo v razli&#269;ne kristalne oblike, ki se v prebavilih raztapljajo razli&#269;no hitro. Leta 1998 se je v proizvodnji ritonavirja, zdravila proti virusu hiv, ki je bilo takrat &#382;e dve leti na trgu, nenadoma pojavila nova, stabilnej&#353;a, a precej slab&#353;e topna kristalna oblika. Ker so mikroskopska semena te nove oblike kontaminirala proizvodne obrate in onemogo&#269;ila nastanek prvotne oblike, je moral proizvajalec kapsule umakniti s trga.</p><p>Slovenska farmacevtska industrija zdaj zdru&#382;uje ve&#269; zahtevnih proizvodnih in razvojnih dejavnosti. Krka in Lek imata dolgo tradicijo razvoja in proizvodnje generi&#269;nih zdravil, tudi zahtevnih tabletnih formulacij, pri katerih je treba zagotoviti stabilnost razli&#269;nih u&#269;inkovin. Lek, ki je zdaj del Sandoza, razvija in izdeluje tudi podobna biolo&#353;ka zdravila. Novartis pri nas proizvaja inovativna zdravila, od leta 2025 pa v Meng&#353;u tudi virusne vektorje, s katerimi genske terapije v celice prina&#353;ajo zdravilne gene.</p><p>Farmacevtska zgodovina Meng&#353;a sega v sredino petdesetih let prej&#353;njega stoletja, ko so tam v velikih kotlih gojili plesni, ki izlo&#269;ajo penicilin. Ob biotehnolo&#353;ki proizvodnji se je razvijala tudi kemijska sinteza. Sledili so novi izdelki in tehnologije, od drugih mikroorganizmov in sesalskih celic do dana&#353;njih virusnih vektorjev. Vmes se je zamenjala dr&#382;ava, leta 2002 je Lek postal del Novartisa, leta 2023 pa se je Sandoz od Novartisa lo&#269;il. Menjali so se lastniki, imena in izdelki, znanje o razvoju zahtevnih proizvodnih postopkov pa se je skozi sedem desetletij prena&#353;alo med generacijami in nenehno nadgrajevalo.</p><p>Znanje, ki omogo&#269;a razvoj zahtevnih zdravil, je porazdeljeno med ljudi, ki so se z leti nau&#269;ili skupaj re&#353;evati probleme. Zato ga ni mogo&#269;e preprosto preseliti drugam. Toda tak&#353;no znanje se ohranja in razvija le ob novih zahtevnih nalogah. Prav zato je pomembno, da se v Sloveniji poleg proizvodnje nadaljuje tudi razvoj novih postopkov in tehnologij. Tak&#353;ne nalo&#382;be prina&#353;ajo ve&#269; kot nova delovna mesta: ustvarjajo okolje, v katerem se znanje kopi&#269;i in nadgrajuje, kar privablja nove zahtevne projekte.</p><p>Nove mo&#382;nosti odpira tudi umetna inteligenca. Vsaka proizvodna serija ustvari podatke, v katerih ra&#269;unalni&#353;ki modeli lahko odkrivajo vzorce in povezave, ki jih je bilo do zdaj te&#382;ko prepoznati. Del znanja, ki je bilo vezano na izku&#353;nje ljudi, tako postaja la&#382;je prenosljiv. Toda uporaba tak&#353;nih modelov zahteva skrbno preverjanje in nadzor. V prihodnosti bodo zato vse pomembnej&#353;i strokovnjaki, ki znajo nove tehnologije razvijati, prilagajati in presojati njihovo zanesljivost.</p><p>Slovenska farmacija danes temelji na znanju, ki se je kopi&#269;ilo skozi desetletja. Tovarno je mogo&#269;e zgraditi, opremo kupiti in prevzeti &#382;e razvite proizvodne postopke. Toda sposobnosti razvijanja novih postopkov ni mogo&#269;e preprosto prenesti skupaj z opremo in navodili. Nastaja tam, kjer strokovnjaki skupaj i&#353;&#269;ejo re&#353;itve za vedno nove in zahtevnej&#353;e probleme.</p><p>https://www.delo.si/mnenja/kolumne/skrivnost-slovenske-farmacije</p><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Ujetniki sebičnega gena]]></title><description><![CDATA[Kako nam znanstvene metafore pomagajo razumeti svet in zakaj lahko postanemo ujetniki njihovih uspehov]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/ujetniki-sebicnega-gena</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/ujetniki-sebicnega-gena</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Fri, 30 Oct 2026 07:36:36 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2vB9!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F14a831a5-9332-47e2-b01a-9ebb79315fc9_1677x938.png" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2vB9!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F14a831a5-9332-47e2-b01a-9ebb79315fc9_1677x938.png" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2vB9!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F14a831a5-9332-47e2-b01a-9ebb79315fc9_1677x938.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2vB9!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F14a831a5-9332-47e2-b01a-9ebb79315fc9_1677x938.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2vB9!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F14a831a5-9332-47e2-b01a-9ebb79315fc9_1677x938.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2vB9!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F14a831a5-9332-47e2-b01a-9ebb79315fc9_1677x938.png 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2vB9!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F14a831a5-9332-47e2-b01a-9ebb79315fc9_1677x938.png" width="1456" height="814" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/14a831a5-9332-47e2-b01a-9ebb79315fc9_1677x938.png&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:814,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:2819283,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/png&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/i/222748055?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F14a831a5-9332-47e2-b01a-9ebb79315fc9_1677x938.png&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2vB9!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F14a831a5-9332-47e2-b01a-9ebb79315fc9_1677x938.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2vB9!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F14a831a5-9332-47e2-b01a-9ebb79315fc9_1677x938.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2vB9!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F14a831a5-9332-47e2-b01a-9ebb79315fc9_1677x938.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2vB9!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F14a831a5-9332-47e2-b01a-9ebb79315fc9_1677x938.png 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>Pred petdesetimi leti je iz&#353;la knjiga, ki je mo&#269;no vplivala na na&#353;e razumevanje &#382;ivljenja. Britanski biolog Richard Dawkins je leta 1976 v <em>Sebi&#269;nem genu</em> predlagal preprost, a daljnose&#382;en obrat v razmi&#353;ljanju: namesto da bi evolucijo opazovali z vidika organizmov, ki se borijo za pre&#382;ivetje, jo poskusimo razumeti z vidika genov, ki se prena&#353;ajo iz roda v rod. &#381;iva bitja so v tej zgodbi postala za&#269;asna prevozna sredstva, s katerimi si geni zagotavljajo prihodnost.</p><p>Dawkins je spoznanja evolucijske biologije povezal v izjemno prepri&#269;ljivo pripoved. Z njo je &#353;ir&#353;emu ob&#269;instvu pribli&#382;al tudi razlago navideznega paradoksa nesebi&#269;nega vedenja v naravi. Kako je mogo&#269;e, da je naravni izbor ohranil lastnosti, zaradi katerih se &#382;ival izpostavlja nevarnosti, da bi za&#353;&#269;itila svoje sorodnike? Kar je z vidika posameznika videti kot &#382;rtvovanje, lahko pove&#269;a mo&#382;nosti za ohranitev genov, katerih kopije nosijo tudi sorodniki. Sebi&#269;nost genov je tako pomagala pojasniti nesebi&#269;nost organizmov.</p><p>Prav izjemen uspeh te knjige pa postavlja vpra&#353;anje, ki sega dale&#269; onkraj biologije. Kaj se zgodi, ko znanstvena prispodoba postane tako vplivna, da jo za&#269;nemo dojemati kot neposreden opis resni&#269;nosti in pozabimo na njen metafori&#269;ni izvor?</p><p>O metaforah v znanosti obi&#269;ajno razmi&#353;ljamo kot o pripomo&#269;kih za razlago. Znanstveniki naj bi naravo opisovali z meritvami in ena&#269;bami, prispodobe pa uporabili &#353;ele takrat, ko je treba spoznanja pribli&#382;ati javnosti. Vendar zgodovina znanosti ka&#382;e, da imajo metafore precej pomembnej&#353;o vlogo. Ko so bili urni mehanizmi vrhunec tehnike, so si znanstveniki vesolje predstavljali kot velikansko uro. Z razvojem parnih strojev so v ospredje stopili pojmi energije, toplote in izkoristka. V dobi ra&#269;unalnikov so mo&#382;gani postali procesorji informacij, DNK pa program, po katerem nastane organizem. Tak&#353;ne podobe so odpirale nova raziskovalna vpra&#353;anja in usmerjale iskanje odgovorov. Metafore so tako sodelovale &#382;e pri nastajanju znanja.</p><p>Kako globoko se lahko prispodobe zasidrajo v znanstveno mi&#353;ljenje, ka&#382;e jezik molekularne biologije. Gen se prepi&#353;e, nastali zapis se prevede v beljakovino, celica bere genetsko kodo, mutacijo pa si lahko predstavljamo kot nekak&#353;no tipkarsko napako. Biologija je pre&#382;eta s prispodobami iz sveta pisanja, branja in jezika, vendar se njihovega metafori&#269;nega izvora skoraj ne zavedamo ve&#269;. Postale so natan&#269;no opredeljeni strokovni izrazi. O sebi&#269;nem genu &#353;e razmi&#353;ljamo kot o prispodobi, genetski zapis pa razumemo kot nekaj povsem samoumevnega. Najvplivnej&#353;e metafore so tako pogosto prav tiste, ki jih ne opazimo ve&#269;, ker so postale del obi&#269;ajnega jezika znanosti.</p><p>Tak&#353;ne predstave vplivajo tudi na pri&#269;akovanja o tem, kaj bomo z raziskavami odkrili. Ob koncu prej&#353;njega stoletja je podoba genoma kot knjige z navodili za izdelavo &#269;loveka spodbujala prepri&#269;anje, da bomo z razvozlavanjem njegovega zapisa razumeli delovanje telesa in vzroke bolezni. Toda raziskave &#269;love&#353;kega genoma so razkrile precej bolj zapleteno sliko. Izkazalo se je, da imamo ljudje presenetljivo malo genov, ki kodirajo beljakovine. Le pribli&#382;no toliko kot drobna glista. Zapletenosti &#269;loveka torej ni mogo&#269;e pojasniti zgolj s &#353;tevilom genov. Pomembno je tudi, kdaj in kako se izra&#382;ajo, kako sodelujejo med seboj in z drugimi sestavnimi deli celice ter kako na razvoj vpliva okolje. Poznati vse &#269;rke genetskega zapisa &#353;e zdale&#269; ne pomeni razumeti zgodbe, ki nastaja iz njih.</p><p>Prav tu se skriva zanimiv paradoks. Uspe&#353;na metafora znanstvenikom lahko odpre povsem nov pogled na raziskovani pojav ter jih usmeri k vpra&#353;anjem in odkritjem, do katerih bi sicer te&#382;ko pri&#353;li. Toda njeni uspehi lahko hkrati utrjujejo prepri&#269;anje, da svet res deluje tako, kot ga opisuje prispodoba. Mehanska predstava vesolja je bila tako vplivna, da so fiziki dolgo iskali mehanske razlage tudi tam, kjer se je pozneje izkazalo, da niso ustrezne. Celo za &#353;irjenje svetlobe so predpostavili poseben medij, ki naj bi zapolnjeval prostor. Najtrdovratnej&#353;e omejitve na&#353;ega mi&#353;ljenja lahko tako izvirajo prav iz predstav, ki so nam dolgo zelo dobro slu&#382;ile.</p><p>Bi se tej pasti lahko izognili tako, da bi metafore preprosto opustili? Ne, saj so prispodobe nepogre&#353;ljiv del znanstvenega mi&#353;ljenja. Pomagajo nam oblikovati pojme, postavljati raziskovalna vpra&#353;anja in razvijati razlage. Pomembno pa je, da se zavedamo njihovih omejitev in znamo isti pojav pogledati z razli&#269;nih zornih kotov. Gen kot sebi&#269;ni replikator osvetli dolo&#269;ene vidike naravnega izbora, organizem kot dejaven soustvarjalec lastnega razvoja pa druge. Pogleda si ne nasprotujeta nujno. Prav njuno dopolnjevanje nam lahko omogo&#269;i bolj&#353;e razumevanje &#382;ivljenja.</p><p>Na koncu <em>Sebi&#269;nega gena</em> je Dawkins predstavil &#353;e eno zamisel. Po analogiji z genom je uvedel pojem mema, enote kulturnega prenosa, ki se &#353;iri s posnemanjem in se lahko ohranja ne glede na svojo resni&#269;nost. Petdeset let pozneje se v tem skriva zanimiva ironija. Prav sebi&#269;ni gen je postal eden najuspe&#353;nej&#353;ih memov sodobne znanosti. Prispodoba je za&#382;ivela dale&#269; onkraj evolucijske biologije in se tako globoko zasidrala v na&#353;em razmi&#353;ljanju, da jo &#353;e danes te&#382;ko lo&#269;imo od pojavov, ki naj bi jih pojasnjevala. Dawkins je tako z idejo o memih nehote opisal tudi usodo svoje najslavnej&#353;e prispodobe.</p><p>https://www.delo.si/mnenja/kolumne/ujetniki-sebicnega-gena</p><div><hr></div><p><em>Pripravil sem kratko anonimno anketo o Kvarkadabri in svojem delu. Zanima me, katere teme vas najbolj pritegnejo, kaj pri mojih zapisih cenite in &#269;esa bi si &#382;eleli ve&#269;. Vesel bom tudi kriti&#269;nih pripomb in predlogov.</em></p><p><em>Anketa vam bo vzela pribli&#382;no 5 minut, va&#353;i odgovori pa mi bodo v veliko pomo&#269;.</em></p><p><em><strong><a href="https://tally.so/r/2jjoZM?utm_source=substack&amp;utm_medium=newsletter&amp;utm_campaign=bralska_anketa">Izpolnite anketo o Kvarkadabri</a></strong></em></p><p><em>Hvala vsem, ki ste &#382;e sodelovali!</em></p><div><hr></div><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Negotovost ni nevednost]]></title><description><![CDATA[Dobra znanost se ne odlikuje po odsotnosti negotovosti, ampak po tem, kako natan&#269;no jo zna opredeliti in kako jasno izraziti.]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/negotovost-ni-nevednost</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/negotovost-ni-nevednost</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Sat, 05 Sep 2026 06:33:45 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!0YpJ!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F3f66aba1-69f7-4df8-95a5-750f93534269_1344x896.jpeg" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!0YpJ!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F3f66aba1-69f7-4df8-95a5-750f93534269_1344x896.jpeg" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!0YpJ!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F3f66aba1-69f7-4df8-95a5-750f93534269_1344x896.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!0YpJ!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F3f66aba1-69f7-4df8-95a5-750f93534269_1344x896.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!0YpJ!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F3f66aba1-69f7-4df8-95a5-750f93534269_1344x896.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!0YpJ!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F3f66aba1-69f7-4df8-95a5-750f93534269_1344x896.jpeg 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!0YpJ!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F3f66aba1-69f7-4df8-95a5-750f93534269_1344x896.jpeg" width="1344" height="896" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/3f66aba1-69f7-4df8-95a5-750f93534269_1344x896.jpeg&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:896,&quot;width&quot;:1344,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:560490,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/jpeg&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/i/214262149?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F3f66aba1-69f7-4df8-95a5-750f93534269_1344x896.jpeg&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!0YpJ!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F3f66aba1-69f7-4df8-95a5-750f93534269_1344x896.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!0YpJ!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F3f66aba1-69f7-4df8-95a5-750f93534269_1344x896.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!0YpJ!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F3f66aba1-69f7-4df8-95a5-750f93534269_1344x896.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!0YpJ!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F3f66aba1-69f7-4df8-95a5-750f93534269_1344x896.jpeg 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>Je danes vro&#269;e? Na prvi pogled je odgovor preprost. Pogledamo na termometer, ki poka&#382;e 31 stopinj Celzija. Toda ta &#353;tevilka sama po sebi ne pove veliko. Je tak&#353;na temperatura za ta kraj in ta &#269;as leta obi&#269;ajna? Se podobni dnevi pojavljajo vsako poletje ali je nekaj, kar je bilo pred desetletji redkost, postalo zdaj precej bolj pogosto?</p><p>Prav tak&#353;na vpra&#353;anja so v sredi&#353;&#269;u nove spletne strani <a href="https://podnebnik.org/">Podnebnik.org</a>, ki zna trenutno temperaturo postaviti v zgodovinski kontekst. &#268;e, denimo, poka&#382;e, da je bila povpre&#269;na temperatura v Ljubljani v zadnjih 24 urah med najvi&#353;jimi petimi odstotki primerljivih dni od leta 1950, dobimo informacijo, ki je sam pogled na termometer ne more dati. Poleg tega, koliko je vro&#269;e, izvemo tudi, kako nenavadna je izmerjena temperatura.</p><p>Osnovni prikaz temelji na podatkih merilnih postaj Arso, podrobnej&#353;i del Podnebnika pa analizo raz&#353;iri na 18 slovenskih lokacij, od Kopra do Kredarice, in ve&#269; podatkov, od temperature do padavin in su&#353;e. Za Ljubljano dolgoro&#269;ni izra&#269;un poka&#382;e jasno otoplitev. Posamezen vro&#269; dan sam po sebi &#353;e ne pove veliko o podnebnem trendu, ko pa sedanje razmere umestimo v desetletja podatkov, lahko vidimo, ali se je celotna porazdelitev temperatur s&#269;asoma premaknila.</p><p><span>Podnebnik je razvila skupnost Sledilnik, znana predvsem po projektu Covid-19 Sledilnik. Tokrat skupina prostovoljcev razli&#269;nih strok spremlja proces, ki poteka precej po&#269;asneje od &#353;irjenja virusa med pandemijo. Podnebne spremembe posku&#353;ajo prikazati skozi vremenske podatke iz krajev v na&#353;i okolici, ki jih poznamo in jih lahko neposredno ob&#269;utimo.</span></p><p>Poglobljene analize temeljijo na podatkih ERA5-Land Evropskega centra za srednjero&#269;ne vremenske napovedi. Gre za tako imenovano reanalizo, ra&#269;unalni&#353;ko rekonstrukcijo preteklega vremena, v kateri so meritve in satelitska opazovanja z meteorolo&#353;kih modelov zdru&#382;ene v prostorsko in &#269;asovno skladen niz podatkov.</p><p>Tak&#353;en pristop ima seveda tudi omejitve, ki jih Podnebnik podrobno pojasni. Nazoren primer je Kredarica, kjer meteorolo&#353;ka postaja le&#382;i na 2514 metrih, nadmorska vi&#353;ina ustrezne mre&#382;ne celice modela pa zna&#353;a le 1307 metrov. Zaradi te razlike je treba izra&#269;unano temperaturo popraviti za kar &#8722;7,85 stopinje Celzija. Na strani pojasnijo, kako so do popravka pri&#353;li in v katerih razmerah je lahko manj zanesljiv. Podobno previdno ravnajo pri statisti&#269;nih analizah: kadar podatki ne omogo&#269;ajo dovolj zanesljive ocene trenda, ga preprosto ne prika&#382;ejo.</p><p>Prav odlo&#269;itev, da negotovost jasno poka&#382;ejo, se dotakne enega klju&#269;nih nesporazumov v podnebni razpravi. V vsakdanjem govoru negotovost razumemo kot priznanje, da ne&#269;esa ne vemo. V znanosti pa je del samega opisa vednosti. Pove nam, kako natan&#269;na je neka ocena, katere vrednosti so glede na razpolo&#382;ljive dokaze bolj ali manj verjetne ter &#269;esa podatki &#353;e ne dovoljujejo zanesljivo trditi.</p><p>Eden najbolj znanih primerov je vpra&#353;anje, za koliko se dolgoro&#269;no segreje podnebje, &#269;e se koncentracija ogljikovega dioksida v ozra&#269;ju podvoji. Leta 1979 je skupina znanstvenikov ocenila, da je odgovor med 1,5 in 4,5 stopinje Celzija. Pribli&#382;no tak&#353;en razpon je veljal ve&#269; desetletij, kar so kritiki podnebne znanosti navajali kot dokaz, da stroka podnebnega sistema ne razume dobro in ne napreduje.</p><p>Toda dejstvo, da je razpon tako dolgo ostajal skoraj enak, ne pomeni, da se znanje ni pove&#269;evalo. Izbolj&#353;evali so se modeli in meritve, poglabljalo se je razumevanje podnebnih procesov, vse ve&#269; smo vedeli tudi o podnebju v daljni preteklosti. Eden najpomembnej&#353;ih virov negotovosti so ostajali oblaki, ki Zemljo glede na svojo vrsto in vi&#353;ino lahko bodisi hladijo bodisi segrevajo. </p><p>Kako se bodo ob segrevanju spreminjali, je te&#382;ko natan&#269;no zajeti v globalnih podnebnih modelih, saj &#353;tevilni procesi nastajanja oblakov potekajo na precej manj&#353;ih prostorskih skalah, kot jih modeli lahko neposredno prika&#382;ejo. Vse to dodatno znanje dolgo ni omogo&#269;ilo bistvenega zo&#382;enja kon&#269;nega intervala ocene, prav to &#353;ir&#353;o znanstveno negotovost pa so podjetja in interesne skupine fosilne industrije izkori&#353;&#269;ali za sejanje dvoma in odlaganje ukrepov.</p><p>Leta 2020 je velika mednarodna skupina raziskovalcev zdru&#382;ila tri ve&#269;inoma neodvisne vrste dokazov: razumevanje podnebnih procesov in povratnih zvez, izmerjeni zapis segrevanja v zadnjem stoletju in podatke o preteklih podnebjih planeta. Vsaka od teh poti sama zase dopu&#353;&#269;a &#353;irok razpon vrednosti, skupaj pa se medsebojno omejijo: skrajne vrednosti, ki jih dopu&#353;&#269;a ena vrsta dokazov, so te&#382;ko zdru&#382;ljive z drugima. Raziskovalci so tako ocenili, da obstaja pribli&#382;no 66-odstotna verjetnost, da bi podvojitev koncentracije ogljikovega dioksida dolgoro&#269;no podnebje segrela za 2,6 do 4,1 stopinje Celzija.</p><p>&#268;eprav &#382;e spodnji del tega razpona ka&#382;e na precej&#353;njo ob&#269;utljivost podnebja, je znanstvena negotovost dolgo slu&#382;ila kot argument, da je z ukrepi smiselno &#353;e po&#269;akati. Toda iz same negotovosti tak sklep ne sledi. Znanost pove, katere vrednosti so glede na razpolo&#382;ljive dokaze bolj ali manj verjetne in kje ostajajo nere&#353;ena vpra&#353;anja. Kaj bomo ob takem razponu mo&#382;nosti storili, pa je vpra&#353;anje tehtanja tveganj. Zahteva, da negotovosti pred ukrepanjem ne sme biti ve&#269;, ni znanstveno na&#269;elo, saj znanost popolne gotovosti praviloma sploh ne more ponuditi.</p><p>Tak&#353;na odprtost uporabniku omogo&#269;a, da ne vidi le kon&#269;ne &#353;tevilke, ampak tudi, kako je nastala in kako zanesljiva je. Prav to je morda najpomembnej&#353;a lekcija Podnebnika. Na vpra&#353;anje, ali je danes vro&#269;e, namre&#269; ni te&#382;ko odgovoriti. Te&#382;je in zanimiveje je ugotoviti, kako nenavadno je to, kar merimo, kako se je spreminjalo skozi &#269;as in s kolik&#353;no gotovostjo lahko iz podatkov sklepamo na prihodnost. Dobra znanost se ne odlikuje po odsotnosti negotovosti, ampak po tem, kako natan&#269;no jo zna opredeliti in kako jasno izraziti.</p><p><a href="https://www.delo.si/mnenja/kolumne/negotovost-ni-nevednost">https://www.delo.si/mnenja/kolumne/negotovost-ni-nevednost</a></p><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Od kuščarjevega strupa do revolucije v zdravljenju debelosti]]></title><description><![CDATA[Kako je hormon iz ku&#353;&#269;arjeve sline razkril pravo naravo debelosti in spro&#382;il medicinski preobrat.]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/od-kuscarjevega-strupa-do-revolucije</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/od-kuscarjevega-strupa-do-revolucije</guid><dc:creator><![CDATA[Katarina Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Tue, 28 Jul 2026 19:10:54 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2LaM!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fe77d4b34-5fd2-4c7c-a7e3-a35ec343a2d9_2944x1648.png" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2LaM!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fe77d4b34-5fd2-4c7c-a7e3-a35ec343a2d9_2944x1648.png" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2LaM!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fe77d4b34-5fd2-4c7c-a7e3-a35ec343a2d9_2944x1648.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2LaM!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fe77d4b34-5fd2-4c7c-a7e3-a35ec343a2d9_2944x1648.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2LaM!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fe77d4b34-5fd2-4c7c-a7e3-a35ec343a2d9_2944x1648.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2LaM!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fe77d4b34-5fd2-4c7c-a7e3-a35ec343a2d9_2944x1648.png 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2LaM!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fe77d4b34-5fd2-4c7c-a7e3-a35ec343a2d9_2944x1648.png" width="1456" height="815" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/e77d4b34-5fd2-4c7c-a7e3-a35ec343a2d9_2944x1648.png&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:815,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:2358721,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/png&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/i/199195892?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fe77d4b34-5fd2-4c7c-a7e3-a35ec343a2d9_2944x1648.png&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2LaM!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fe77d4b34-5fd2-4c7c-a7e3-a35ec343a2d9_2944x1648.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2LaM!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fe77d4b34-5fd2-4c7c-a7e3-a35ec343a2d9_2944x1648.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2LaM!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fe77d4b34-5fd2-4c7c-a7e3-a35ec343a2d9_2944x1648.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!2LaM!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fe77d4b34-5fd2-4c7c-a7e3-a35ec343a2d9_2944x1648.png 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>V pu&#353;&#269;avah ameri&#353;kega jugozahoda &#382;ivi ku&#353;&#269;ar, ki bi ga le malokdo povezal z medicinsko revolucijo. Strupeni bradavi&#269;ar (<em>Heloderma suspectum</em>) je po&#269;asen, ve&#269;ino &#382;ivljenja pre&#382;ivi v podzemnih rovih, prehranjuje pa se le redko. Spomladi in poleti si z nekaj obse&#382;nimi obroki nabere dovolj ma&#353;&#269;obnih zalog, da pre&#382;ivi zimske mesece. Kljub dolgim obdobjem brez hrane ohranja stabilen krvni sladkor mesec za mesecem.</p><p>Prav ta nenavadna sposobnost je leta 1992 pritegnila pozornost endokrinologa <a href="https://www.diabetesincontrol.com/dr-john-engs-research-found-that-the-saliva-of-the-gila-monster-contains-a-hormone-that-treats-diabetes-better-than-any-other-medicine/">Johna Enga</a>. Delal je v zdravstvenem centru za veterane, kjer je dneve pre&#382;ivljal ob bolnikih s sladkorno boleznijo, ki so izgubili sposobnost uravnavanja ravni glukoze v krvi. Ko je prebiral starej&#353;e &#353;tudije o &#382;ivalskih strupih in njihovem vplivu na trebu&#353;no slinavko, se mu je porodila nenavadna misel: kaj &#269;e ima pu&#353;&#269;avski ku&#353;&#269;ar v svojem telesu snov, ki bi lahko pomagala bolnikom s sladkorno boleznijo?</p><p>Za&#269;el je raziskovati ku&#353;&#269;arjevo slino. Iskal je molekule, ki bi vplivale na presnovo in ki bi morda pojasnile, kako ku&#353;&#269;ar tako u&#269;inkovito nadzoruje raven sladkorja v krvi. In na&#353;el je ve&#269;, kot je pri&#269;akoval. V njegovi slini je odkril dotlej neznano molekulo, ki v telesu podalj&#353;a ob&#269;utek sitosti in prepre&#269;i ve&#269;ja nihanja koncentracije glukoze v krvi.</p><p>A da bi razumeli, zakaj je bilo Engovo odkritje tako prelomno in zakaj je ta molekula danes temelj zdravil, ki spreminjajo &#382;ivljenja milijonov ljudi, se moramo najprej vrniti k vpra&#353;anju, ki je biologe begalo &#382;e ve&#269; kot stoletje.</p><h2>Skrivnostni signal iz &#269;revesja</h2><p>Ko pojemo obrok, prebavila hrano razgradijo na njene sestavine. Ogljikovi hidrati se razgradijo v glukozo, ki se skozi steno &#269;revesja vsrka v kri. Glukoza je gorivo, ki ga celice potrebujejo za delovanje, a sama vanje ne more vstopiti. Potrebuje klju&#269; &#8211; in ta klju&#269; je inzulin, hormon, ki ga proizvaja trebu&#353;na slinavka. Ko inzulin celice odpre, glukoza vstopi in se porabi za energijo. Prese&#382;ek glukoze se shrani v jetrih in mi&#353;icah (v obliki glikogena), &#353;e ve&#269;ji prese&#382;ek pa se pretvori v ma&#353;&#269;obne zaloge. &#268;e pa trebu&#353;na slinavka ne proizvaja dovolj inzulina ali se celice nanj ne odzivajo, glukoza ostane ujeta v krvi. To je sladkorna bolezen.</p><p>Vendar pa telo potrebuje energijo tudi takrat, ko dlje &#269;asa ne jemo. Ko nivo sladkorja v krvi pade, trebu&#353;na slinavka sprosti hormon glukagon. Ta deluje ravno nasprotno od inzulina: namesto da bi sladkor shranjeval, ga pokli&#269;e iz rezerv. Glukagon po&#353;lje signal jetrom, naj shranjeni glikogen spremenijo nazaj v glukozo in jo spustijo v krvni obtok. Tako glukagon poskrbi, da imajo celice (predvsem mo&#382;gani) stalen vir energije tudi med obroki ali med telesno aktivnostjo. To delovanje inzulina in glukagona ohranja na&#353; krvni sladkor v ravnovesju.</p><p>Zdaj pa si predstavljajte, da imate dva na&#269;ina, kako v telo vnesti enako koli&#269;ino glukoze. Pri prvem jo zau&#382;ijete, popijete sladko raztopino, ki potuje skozi &#382;elodec in &#269;revesje. Pri drugem jo prejmete neposredno v &#382;ilo, mimo celotnega prebavnega trakta. Intuitivno bi pri&#269;akovali, da bo u&#269;inek na krvni sladkor enak, navsezadnje gre za isto snov v enaki koli&#269;ini. A ni tako. Ko glukozo zau&#382;ijemo, trebu&#353;na slinavka sprosti bistveno ve&#269; inzulina, kot &#269;e jo vbrizgamo neposredno v kri. Kot da prebavila po&#353;iljajo nekak&#353;en signal, ki telo pripravi na prihajajo&#269;o glukozo.</p><p>Ta pojav so fiziologi opazili &#382;e v devetnajstem stoletju. Claude Bernard, eden vodilnih raziskovalcev svojega &#269;asa, ga je pripisal vlogi jeter pri presnovi. Domneval je, da jetra nekako prestre&#382;ejo glukozo, preden ta vstopi v krvni obtok. A razlaga ni bila prepri&#269;ljiva, pojav pa je ostal nepojasnjen. Pravi preboj je pri&#353;el &#353;ele leta 1902, ko sta William Bayliss in Ernest Starling odkrila <a href="https://doi.org/10.3389/fendo.2018.00387">sekretin</a>, snov, ki jo &#269;revesje izlo&#269;i v kri in ki po krvnem obtoku dose&#382;e trebu&#353;no slinavko ter ji sporo&#269;i, naj za&#269;ne izlo&#269;ati prebavne sokove. To je bil prvi identificirani hormon sploh, odkritje, ki je utemeljilo endokrinologijo kot vedo. In &#269;e &#269;revesje po&#353;ilja en tak signal, zakaj ne bi po&#353;iljalo &#353;e drugih?</p><p>V tridesetih letih dvajsetega stoletja je belgijski fiziolog Jean La Barre predlagal razlago, da v &#269;revesju nastaja hormon, ki spodbuja izlo&#269;anje inzulina, in zanj skoval izraz <em>inkretin</em> (beseda je nastala iz &#269;rk angle&#353;kega izraza <em>intestinal secretion of insulin</em>, ki pomeni &#269;revesno izlo&#269;anje inzulina). A La Barrova ideja je bila prezgodnja. Metode za merjenje hormonov v krvi so bile &#353;e preve&#269; preproste, znanstvena skupnost pa skepti&#269;na. Ideja o inkretinu je za desetletja potonila v pozabo.</p><p>&#352;ele v &#353;estdesetih letih so lahko raziskovalci z novimi metodami dokon&#269;no potrdili, da je razlika med oralnim in intravenoznim vnosom glukoze resni&#269;na in merljiva. Poimenovali so jo <em>inkretinski u&#269;inek</em> in izkazalo se je, da je njegova vloga odlo&#269;ilna: kar dve tretjini inzulinskega odziva na obrok je posledica signalov iz &#269;revesja, ne neposrednega u&#269;inka glukoze na trebu&#353;no slinavko. Prebavila torej niso le cev za transport hranil, so tudi hormonski organ, ki aktivno usklajuje presnovo celotnega telesa.</p><p>Zdaj se je lov lahko za&#269;el: kateri hormoni se skrivajo za tem u&#269;inkom?</p><h2>Iskanje manjkajo&#269;ega &#269;lena</h2><p>Ko so znanstveniki za&#269;eli iskati skrivnostni inkretin, so ugotovili, da ne gre za en sam hormon, temve&#269; za skupino hormonov. Prvi resni kandidat, <a href="https://doi.org/10.1073/pnas.2415550121">gastrin inhibitorni polipeptid</a> ali na kratko GIP, je bil odkrit leta 1970. Ime je dobil po svoji sposobnosti zaviranja izlo&#269;anja &#382;elod&#269;ne kisline (gastrin je hormon, ki to izlo&#269;anje spodbuja). Kmalu pa se je izkazalo, da ima GIP &#353;e drugo, pomembnej&#353;o vlogo, saj je trebu&#353;no slinavko mo&#269;no spodbujal k spro&#353;&#269;anju inzulina. Zdelo se je, da so iskani inkretin kon&#269;no na&#353;li. Problem pa se je pokazal pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2. Njihova trebu&#353;na slinavka se na GIP preprosto ni ve&#269; odzivala. Hormon je sicer kro&#382;il po krvi, a trebu&#353;na slinavka je bila zanj &#187;gluha&#171;. In vendar je inkretinski u&#269;inek pri teh bolnikih &#353;e vedno obstajal, le &#353;ibkej&#353;i je bil. &#268;e je GIP odpovedal, a se je u&#269;inek vseeno ohranil, je morala obstajati &#353;e neka druga snov, ki je opravljala isto nalogo.</p><p>Klju&#269;ni preboj se je zgodil sredi osemdesetih let, ko sta raziskovalca <a href="https://doi.org/10.1172/JCI186225">Joel Habener in Svetlana Mojsov</a> svojo pozornost usmerila v proglukagon. Gre za obse&#382;no beljakovinsko molekulo, ki nastaja tako v trebu&#353;ni slinavki kot v &#269;revesju. Raziskovalca sta vedela, da v trebu&#353;ni slinavki iz te molekule nastaja glukagon &#8211; hormon, ki zvi&#353;uje raven krvnega sladkorja in deluje nasprotno od inzulina. Ker so biokemiki takrat &#382;e spoznali, da se iz velikih beljakovin pogosto cepi ve&#269; razli&#269;nih hormonov, sta Habener in Mojsov domnevala, da bi se v &#269;revesju iz iste strukture lahko spro&#353;&#269;ala &#353;e kaka druga, dotlej neznana snov. Slutila sta, da se v proglukagonu skriva prav tisti manjkajo&#269;i inkretin. Proglukagon si lahko predstavljamo kot dolg trak, ki ga celice v razli&#269;nih organih razre&#382;ejo na razli&#269;nih mestih in tako pridobijo razli&#269;ne kon&#269;ne izdelke. Habener in Mojsov sta odkrila, da v &#269;revesju iz tega traku nastaja dotlej neznan hormon: glukagonu podoben peptid-1, kraj&#353;e GLP-1.</p><p>GLP-1 se je izkazal za izjemno u&#269;inkovitega. Spodbudil je mo&#269;nej&#353;e izlo&#269;anje inzulina kot katerikoli dotlej znani signal, a le takrat, ko je bila glukoza v krvi povi&#353;ana. Zakaj je to pomembno? Pri sladkorni bolezni tipa 2 telo ne spro&#353;&#269;a dovolj inzulina ob pravem &#269;asu oziroma se nanj ne odziva dovolj u&#269;inkovito. Posledica so previsoke ravni glukoze, ki dolgoro&#269;no po&#353;kodujejo &#382;ile, &#382;ivce, ledvice in o&#269;i. Tedanja zdravila so sicer spodbujala izlo&#269;anje inzulina, a na slepo, ne glede na dejansko raven glukoze, zato so lahko povzro&#269;ila nevaren padec krvnega sladkorja, imenovan hipoglikemija. <a href="https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK551568/">GLP-1 pa je deloval pametneje</a>: spodbudil je inzulin le takrat, ko ga je telo zares potrebovalo.</p><p>A GLP-1 je imel usodno pomanjkljivost. V &#269;love&#353;kem telesu je razpadel v manj kot dveh minutah. Encim z imenom dipeptidil peptidaza-4 (kraj&#353;e DPP-4) ga je razgradil skoraj takoj, ko je vstopil v krvni obtok. To je podobno, kot da bi imeli sporo&#269;ilo, napisano s &#269;rnilom, ki zelo hitro bledi: izginilo bi, &#353;e preden bi ga telo lahko prebralo. Raziskovalci so u&#269;inke GLP-1 lahko dokazali le s stalnim dovajanjem hormona v &#382;ilo prek infuzije, kar je postopek, uporaben v laboratoriju, a povsem neprakti&#269;en za vsakdanjo uporabo. Neposredna uporaba GLP-1 kot zdravila zato ni bila mogo&#269;a.</p><h2>Klju&#269; se skriva v strupu</h2><p>Znanstveniki so torej imeli v rokah hormon, ki je bil idealen kandidat za zdravilo, a je v telesu razpadel v manj kot dveh minutah. Tu se vrnemo h ku&#353;&#269;arju iz arizonske pu&#353;&#269;ave in k Johnu Engu, ki je v tem &#269;asu, neodvisno od raziskav Joela Habenerja in Svetlane Mojsov, iskal odgovor na isto vpra&#353;anje, le iz povsem druge smeri. Eng je vedel za &#353;tudije, ki so pokazale, da strupi nekaterih plazilcev vplivajo na trebu&#353;no slinavko. A namesto da bi v tem videl le toksikolo&#353;ko zanimivost, se je vpra&#353;al druga&#269;e: kaj &#269;e so te snovi pravzaprav signalne molekule, ki jih lahko izkoristimo?</p><p>Iz vivarija v Utahu je naro&#269;il posu&#353;ene vzorce sline strupenega bradavi&#269;arja in jih analiziral. V njih je leta 1992 odkril dve dotlej neznani snovi. Eno od njiju je poimenoval <a href="https://www.nia.nih.gov/news/exendin-4-lizard-laboratory-and-beyond">eksendin-4</a>; posebna je bila zato, ker je bila strukturno podobna &#269;love&#353;kemu GLP-1, vezala se je na iste receptorje na povr&#353;ini celic trebu&#353;ne slinavke in spro&#382;ala enake odzive: izlo&#269;anje inzulina, ob&#269;utek sitosti, upo&#269;asnitev prebave. A za razliko od &#269;love&#353;kega hormona je v telesu ostala aktivna ve&#269; ur namesto le nekaj minut. Obe molekuli sta kot klju&#269;a, ki odpreta ista vrata, le da je eksendin-4 izdelan iz tr&#353;ega materiala, ki ga encimi v telesu ne morejo tako hitro odstraniti.</p><p>Razlog za stabilnost je bil v drobnih razlikah v zgradbi molekule. Beljakovine, tudi hormoni, so verige aminokislin, osnovnih gradnikov, ki jih telo sestavlja v razli&#269;nih zaporedjih. GLP-1 je razmeroma kratka veriga, sestavlja ga le 30 aminokislin, brez pripetih sladkorjev ali drugih dodatkov. Eksendin-4 je le nekoliko dalj&#353;i (39 aminokislin) in ima na klju&#269;nih mestih druga&#269;ne aminokisline kot &#269;love&#353;ki GLP-1, kar ga &#353;&#269;iti pred encimom DPP-4. Za Enga je bila klju&#269;na ugotovitev, da je to molekula, ki deluje kot &#269;love&#353;ki GLP-1, a je dovolj obstojna, da bi lahko postala zdravilo.</p><p>Vendar pot od odkritja do zdravila ni bila preprosta. Engov delodajalec, zdravstveni center za veterane v Bronxu, ni &#382;elel patentirati odkritja, ker da &#187;ni povezano z veteranskimi zadevami&#171;. Eng je patent vlo&#382;il sam, nato pa tri leta neuspe&#353;no trkal na vrata farmacevtskih podjetij. &#352;ele leta 1996 je na konferenci Ameri&#353;kega diabetolo&#353;kega zdru&#382;enja pritegnil pozornost podjetja Amylin Pharmaceuticals, ki je prepoznalo potencial odkritja. Leta 2005 je eksendin-4 pod imenom eksenatid (Byetta&#174;) prejel odobritev ameri&#353;ke agencije za zdravila FDA in postal prvo zdravilo v razredu, ki ga danes imenujemo GLP-1 agonisti. To so zdravila, ki posnemajo delovanje hormona GLP-1. Eksenatid je bil, tako kot vsa kasnej&#353;a zdravila v tem razredu, najprej odobren za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2, torej za bolnike, pri katerih trebu&#353;na slinavka sicer &#353;e proizvaja inzulin, a ga je premalo ali pa se celice nanj ne odzivajo dovolj u&#269;inkovito. &#352;ele pozneje so odkrili, da imajo ta zdravila presenetljivo velik u&#269;inek tudi na telesno te&#382;o.</p><h2>Kako podalj&#353;ati &#269;as delovanja molekule</h2><p>Vzporedno z Engovo potjo iz &#382;ivalskega sveta so raziskovalci pri danskem podjetju Novo Nordisk pod vodstvom znanstvenice <a href="https://doi.org/10.1172/JCI186225">Lotte Bjerre Knudsen</a>, ki je sredi devetdesetih let razvila inovativen postopek, iskali druga&#269;en pristop: kako stabilizirati &#269;love&#353;ki hormon GLP-1, ne da bi se pri tem opirali na naravne strupe.</p><p>Ideja vodilne znanstvenice je bila, da bi na molekulo GLP-1 pripeli ma&#353;&#269;obno kislino, ki bi se v krvi za&#269;asno vezala na albumin, najpogostej&#353;o beljakovino v krvni plazmi. Albumin v krvnem obtoku prena&#353;a ma&#353;&#269;obne kisline, hormone, zdravila in &#353;tevilne druge snovi, njegova razpolovna doba pa je dolga &#8211; pribli&#382;no tri tedne. Snov, ki se nanj ve&#382;e, potuje z njim in je za&#353;&#269;itena pred hitro razgradnjo in izlo&#269;anjem skozi ledvice.</p><p>Razliko si lahko predstavljamo takole: naravni GLP-1 je kot potnik brez vozovnice na vlaku. Kontrolorji, to so encimi, ga hitro odkrijejo in odstranijo. GLP-1 s pripeto ma&#353;&#269;obno kislino pa je kot potnik, ki se usede v prvi razred in se nalepi na rednega potnika, albumin. Kontrolorji ga zato ne morejo tako zlahka izlo&#269;iti in tako potuje po krvnem obtoku veliko dlje &#269;asa.</p><p>Na tej osnovi je bil leta 2010 odobren liraglutid (u&#269;inkovina, ki jo je mogo&#269;e najti pod za&#353;&#269;itenima imenoma Victoza&#174; in Saxenda&#174;), ki je omogo&#269;al odmerjanje enkrat dnevno. Toda raziskovalci niso obstali pri tem. Z nadaljnjimi kemijskimi izbolj&#353;avami, zamenjavo posameznih aminokislin za &#353;e ve&#269;jo odpornost proti encimu DPP-4 in uporabo dalj&#353;e ma&#353;&#269;obne kisline za mo&#269;nej&#353;o vezavo na albumin so razvili semaglutid, molekulo, ki je tako stabilna, da bolniku zadostuje ena injekcija na teden. Semaglutid je u&#269;inkovina, ki je bila leta 2017 pod zloglasnim imenom Ozempic&#174; odobrena za zdravljenje sladkorne bolezni, leta 2021 pa kot Wegovy&#174; tudi za zdravljenje debelosti.</p><p>Razvoj se nadaljuje. Tirzepatid (Mounjaro&#174;), odobren leta 2022, je &#353;e korak naprej: gre za tako imenovanega dvojnega agonista, torej zdravilo, ki hkrati aktivira dva razli&#269;na tipa receptorjev, tiste za GLP-1 in tiste za GIP. GIP je tisti drugi inkretinski hormon, ki so ga odkrili &#382;e leta 1970 in ki pri sladkornih bolnikih sam po sebi ni deloval, v kombinaciji z GLP-1 pa prispeva k &#353;e u&#269;inkovitej&#353;emu nadzoru glukoze in telesne te&#382;e. Vse ve&#269; zdravil je na voljo tudi v obliki tablet, v razvoju pa so trojni agonisti, ki zdru&#382;ujejo u&#269;inke treh hormonov hkrati.</p><p>Ta nova zdravila predstavljajo prelomnico. Medicina je debelost desetletja obravnavala predvsem kot posledico &#353;ibke volje in neustreznega &#382;ivljenjskega sloga, zdaj pa je dokazano, da lahko na apetit in presnovo vplivamo neposredno. Kljub navdu&#353;enju pa ostajajo nekateri resni izzivi. Zavarovalnice zaradi visoke cene zdravljenje krijejo le manj&#353;emu delu ljudi, prav tako &#353;e ne poznamo u&#269;inkov ve&#269;desetletne uporabe, po koncu terapije pa se izgubljeni kilogrami pogosto hitro vrnejo. Razkorak med medijskimi obljubami in dejansko dostopnostjo zdravil tako postaja eden najve&#269;jih izzivov sodobnega zdravstva.</p><p>Pot od ku&#353;&#269;arjeve sline do globalnega farmacevtskega preboja je trajala tri desetletja. In medtem ko v laboratorijih nastajajo nove generacije zdravil, v arizonski pu&#353;&#269;avi strupeni bradavi&#269;ar &#353;e vedno po&#269;asi prebavlja svoj redki obrok, nevede, da so njegove biolo&#353;ki zna&#269;ilnosti spro&#382;ile eno najve&#269;jih medicinskih revolucij 21. stoletja.</p><h2><span>Literatura</span></h2><ol><li><p><span>Diabetes In Control. Dr. John Eng&#8217;s research found that the saliva of the Gila monster contains a hormone that treats diabetes better than any other medicine. Dostopno na: </span><a href="https://www.diabetesincontrol.com/dr-john-engs-research-found-that-the-saliva-of-the-gila-monster-contains-a-hormone-that-treats-diabetes-better-than-any-other-medicine/"><span>https://www.diabetesincontrol.com/dr-john-engs-research-found-that-the-saliva-of-the-gila-monster-contains-a-hormone-that-treats-diabetes-better-than-any-other-medicine/</span></a></p></li><li><p><span>National Institute on Aging. Exendin-4: From lizard laboratory and beyond. Dostopno na: </span><a href="https://www.nia.nih.gov/news/exendin-4-lizard-laboratory-and-beyond"><span>https://www.nia.nih.gov/news/exendin-4-lizard-laboratory-and-beyond</span></a></p></li><li><p><span>Rehfeld JF. The Origin and Understanding of the Incretin Concept. Front Endocrinol (Lausanne). 2018 Jul 16;9:387. doi: 10.3389/fendo.2018.00387.</span></p></li><li><p><span>Ardehali H. Joel Habener, Svetlana Mojsov, and Lotte Bjerre Knudsen awarded the Lasker Prize for the discovery of GLP-1. </span><em><span>J Clin Invest.</span></em><span> 2024 Sep 19;134(19):e186225. doi:10.1172/JCI186225.</span></p></li><li><p><span>Friedman JM. The discovery and development of GLP-1 based drugs that have revolutionized the treatment of obesity. Proc Natl Acad Sci U S A. 2024 Sep 24;121(39):e2415550121. doi: 10.1073/pnas.2415550121.</span></p></li><li><p><span>Collins L, Costello RA. Glucagon-Like Peptide-1 Receptor Agonists. StatPearls. Dostopno na: </span><a href="https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK551568/"><span>https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK551568/</span></a></p></li></ol><p><a href="https://www.alternator.science/sl/daljse/od-kuscarjevega-strupa-do-revolucije-v-zdravljenju-debelosti/">https://www.alternator.science/sl/daljse/od-kuscarjevega-strupa-do-revolucije-v-zdravljenju-debelosti/</a></p><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Paradoks varčne svetlobe]]></title><description><![CDATA[Umetna svetloba, dovolj mo&#269;na za udobno branje, je bila ve&#269;ino zgodovine razko&#353;je, ki si ga je lahko privo&#353;&#269;ila le pe&#353;&#269;ica ljudi.]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/paradoks-varcne-svetlobe</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/paradoks-varcne-svetlobe</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Fri, 24 Jul 2026 08:52:30 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!cygE!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc292ce68-4579-42d0-ac9f-aca0e70c30bf_1456x816.png" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!cygE!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc292ce68-4579-42d0-ac9f-aca0e70c30bf_1456x816.png" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!cygE!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc292ce68-4579-42d0-ac9f-aca0e70c30bf_1456x816.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!cygE!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc292ce68-4579-42d0-ac9f-aca0e70c30bf_1456x816.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!cygE!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc292ce68-4579-42d0-ac9f-aca0e70c30bf_1456x816.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!cygE!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc292ce68-4579-42d0-ac9f-aca0e70c30bf_1456x816.png 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!cygE!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc292ce68-4579-42d0-ac9f-aca0e70c30bf_1456x816.png" width="1456" height="816" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/c292ce68-4579-42d0-ac9f-aca0e70c30bf_1456x816.png&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:816,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:2380982,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/png&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/i/208296780?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc292ce68-4579-42d0-ac9f-aca0e70c30bf_1456x816.png&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!cygE!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc292ce68-4579-42d0-ac9f-aca0e70c30bf_1456x816.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!cygE!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc292ce68-4579-42d0-ac9f-aca0e70c30bf_1456x816.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!cygE!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc292ce68-4579-42d0-ac9f-aca0e70c30bf_1456x816.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!cygE!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc292ce68-4579-42d0-ac9f-aca0e70c30bf_1456x816.png 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>Ameri&#353;ki ekonomist William Nordhaus je v devetdesetih letih prej&#353;njega stoletja kupil pribli&#382;no deset kilogramov drv, jih zakuril v doma&#269;em kaminu in izmeril koli&#269;ino svetlobe, ki jo je oddajal ogenj. Zanimalo ga je vpra&#353;anje, ki se sli&#353;i nenavadno, a je morda eno bolj&#353;ih meril napredka, kar jih premoremo: koliko &#269;asa mora obi&#269;ajen &#269;lovek delati, da si prislu&#382;i uro umetne svetlobe? Za sodobne tehnologije je odgovor na dlani, za oceno razmer v preteklosti pa je bilo treba svetlobo najprej izmeriti in jo nato prera&#269;unati v takratne zaslu&#382;ke.</p><p>Po Nordhausovih ocenah bi moral prazgodovinski &#269;lovek za koli&#269;ino svetlobe, ki jo obi&#269;ajna tiso&#269;lumenska &#382;arnica odda v eni uri, skoraj &#353;estdeset ur zbirati in pripravljati drva. Babilonski delavec, katerega mezdo in ceno sezamovega olja poznamo s klinopisnih tablic, bi za enako koli&#269;ino svetlobe delal dobrih &#353;tirideset ur. Konec osemnajstega stoletja bi moral zanjo delati &#353;e okoli pet ur. Nato so pri&#353;le plinske svetilke, elektri&#269;na &#382;arnica in nazadnje svete&#269;a dioda, tako da danes zado&#353;&#269;a manj kot sekunda dela. Merjeno v svetlobi smo tako nekaj stotiso&#269;krat bogatej&#353;i od svojih davnih prednikov, zato ob pritisku na stikalo o njeni ceni ne razmi&#353;ljamo ve&#269;.</p><p>Umetna svetloba, dovolj mo&#269;na za udobno branje, je bila ve&#269;ino zgodovine razko&#353;je, ki si ga je lahko privo&#353;&#269;ila le pe&#353;&#269;ica ljudi. Pocenitev svetlobe sta omogo&#269;ila tako razvoj svetlobnih tehnologij kot ve&#269;ja produktivnost delavcev. Svetloba je bila dolgo tako pomembna gospodarska panoga, da je francoski ekonomist Fr&#233;d&#233;ric Bastiat sredi devetnajstega stoletja napisal satiri&#269;no peticijo, v kateri izdelovalci sve&#269; od vlade zahtevajo, naj uka&#382;e zagrniti okna, ker jim sonce povzro&#269;a nelojalno konkurenco.</p><p>V zadnjih desetletjih so osrednjo vlogo pri premagovanju teme prevzele svete&#269;e diode. Rde&#269;e in zelene diode so fiziki izdelali &#382;e v drugi polovici dvajsetega stoletja, za belo svetlobo pa je manjkala u&#269;inkovita modra dioda. Izdelava polprevodni&#353;kega kristala, ki bi oddajal modro svetlobo, se je izkazala za enega tr&#353;ih orehov uporabne fizike.</p><p>Ko so japonski raziskovalci Isamu Akasaki, Hiro&#353;i Amano in &#352;ud&#382;i Nakamura v devetdesetih letih problem vendarle re&#353;ili, so odprli vrata beli svete&#269;i diodi, ta pa je v naslednjih desetletjih osvojila svet. Leta 2014 so prejeli Nobelovo nagrado za fiziko za izum u&#269;inkovitih modrih diod, ki so omogo&#269;ile svetle in energetsko var&#269;ne bele vire svetlobe.</p><p>Razlog za optimizem je bil na dlani. Klasi&#269;na &#382;arnica je pravzaprav grelec, ki mimogrede tudi sveti, saj ve&#269;ino elektri&#269;ne energije odda v obliki toplote. Svete&#269;a dioda bistveno ve&#269;ji dele&#382; energije pretvori v vidno svetlobo. &#268;e bi vse &#382;arnice na svetu zamenjali z diodami, bi morala poraba energije za enako koli&#269;ino svetlobe strmo pasti. Na ravni posameznega svetila je ra&#269;un tehni&#269;no pravilen, sklep o skupni porabi pa se lahko izka&#382;e za napa&#269;nega. Prav tak&#353;en sklep je pred ve&#269; kot poldrugim stoletjem &#382;e enkrat spodletel.</p><p>Leta 1865 je mladi angle&#353;ki ekonomist William Stanley Jevons objavil knjigo Vpra&#353;anje premoga. Parni stroji so postajali vse u&#269;inkovitej&#353;i, zato bi pri&#269;akovali, da bo Velika Britanija porabila vse manj premoga. Jevons pa je opozoril, da se dogaja nasprotno: u&#269;inkovitej&#353;i stroji so pocenili uporabo parne mo&#269;i, zato so se raz&#353;irili v nove panoge in dobili nove naloge. Manj&#353;a poraba pri posameznem stroju tako ni nujno pomenila manj&#353;e skupne porabe premoga.</p><p>Delnemu izni&#269;enju pri&#269;akovanega prihranka danes pravimo povratni u&#269;inek. Kadar dodatna uporaba pri&#269;akovani prihranek ve&#269; kot izni&#269;i in se skupna poraba pove&#269;a, govorimo o Jevonsovem paradoksu. U&#269;inkovitost zni&#382;a stro&#353;ek neke storitve, ni&#382;ji stro&#353;ek pa lahko spodbudi nove potrebe in rabe, o katerih prej nih&#269;e ni niti sanjal.</p><p>Sorodno logiko lahko opazujemo pri avtomobilskih &#382;arometih. Par obi&#269;ajnih halogenskih &#382;arnic porabi okoli sto vatov, primerljivo koli&#269;ino svetlobe pa lahko LED-enote ustvarijo z ob&#269;utno manj energije. Toda v sodobnih avtomobilih se del prihranka prelije v dodatne zmo&#382;nosti. Namesto enega samega vira je v &#382;arometu matrika desetin ali celo stotin svetlobnih elementov, ki jih ra&#269;unalnik pri&#382;iga in uga&#353;a tako, da zasen&#269;i natanko obmo&#269;je, kjer se pribli&#382;uje vozilo iz nasprotne smeri. Re&#353;itev je tehni&#269;no &#269;udovita, vendar poraba ne pade v enakem razmerju, kot se je pove&#269;ala u&#269;inkovitost posamezne diode.</p><p>V mestih lahko opazujemo podoben proces. &#268;eprav LED-svetilke za enako koli&#269;ino svetlobe porabijo bistveno manj elektrike, se ve&#269;ja u&#269;inkovitost ni prevedla v manj umetne svetlobe. Prihranek se lahko prelije v ve&#269; svetilk, svetlej&#353;e ulice, osvetljene fasade in nove vrste svetlobnih povr&#353;in. U&#269;inkovitost namre&#269; raz&#353;iri prostor mogo&#269;ega, ne dolo&#269;a pa, kako ga bomo uporabili.</p><p>Ta mehanizem se nakazuje tudi pri umetni inteligenci. U&#269;inkovitej&#353;i in cenej&#353;i modeli omogo&#269;ajo vse &#353;ir&#353;o uporabo, zato lahko skupni obseg ra&#269;unanja in z njim poraba elektrike rasteta, &#269;eprav posamezna naloga postaja energijsko manj zahtevna. Zgodba o &#382;arnici in zgodba o podatkovnem centru sta v tem pogledu ista zgodba: u&#269;inkovitost pove, koliko energije zahteva posamezna naloga, ne pa, koliko takih nalog bomo opravili.</p><p><a href="https://www.delo.si/mnenja/kolumne/paradoks-varcne-svetlobe">https://www.delo.si/mnenja/kolumne/paradoks-varcne-svetlobe</a></p><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Ovca, ki se je ne bojimo več]]></title><description><![CDATA[Dolly je pred tremi desetletji spro&#382;ila moralno paniko pred kloniranjem, njen pravi pomen pa se danes ka&#382;e v regenerativni medicini.]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/ovca-ki-se-je-ne-bojimo-vec</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/ovca-ki-se-je-ne-bojimo-vec</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Fri, 10 Jul 2026 11:40:46 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!xof4!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2ae7bb04-f5f9-4d78-a132-4be3b3673b46_1456x816.png" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!xof4!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2ae7bb04-f5f9-4d78-a132-4be3b3673b46_1456x816.png" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!xof4!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2ae7bb04-f5f9-4d78-a132-4be3b3673b46_1456x816.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!xof4!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2ae7bb04-f5f9-4d78-a132-4be3b3673b46_1456x816.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!xof4!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2ae7bb04-f5f9-4d78-a132-4be3b3673b46_1456x816.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!xof4!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2ae7bb04-f5f9-4d78-a132-4be3b3673b46_1456x816.png 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!xof4!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2ae7bb04-f5f9-4d78-a132-4be3b3673b46_1456x816.png" width="1456" height="816" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/2ae7bb04-f5f9-4d78-a132-4be3b3673b46_1456x816.png&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:816,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:2401700,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/png&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/i/206421767?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2ae7bb04-f5f9-4d78-a132-4be3b3673b46_1456x816.png&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!xof4!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2ae7bb04-f5f9-4d78-a132-4be3b3673b46_1456x816.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!xof4!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2ae7bb04-f5f9-4d78-a132-4be3b3673b46_1456x816.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!xof4!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2ae7bb04-f5f9-4d78-a132-4be3b3673b46_1456x816.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!xof4!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2ae7bb04-f5f9-4d78-a132-4be3b3673b46_1456x816.png 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>Zunaj je bilo mrzlo, ustrezne opreme za prevoz vzorcev pa niso imeli. Eden od raziskovalcev je zato epruvete grel kar v &#382;epu srajce, sodelavka pa jih je med vo&#382;njo zataknila za naramnico modr&#269;ka. V teh skromnih okoli&#353;&#269;inah se je julija 1996 rodila ovca, ki je kmalu zatem vznemirila ameri&#353;kega predsednika, Vatikan in svet.</p><p>Na in&#353;titutu Roslin blizu Edinburgha so iskali u&#269;inkovitej&#353;i na&#269;in izdelovanja zdravil. Ovce so &#382;e znali gensko spremeniti tako, da so v mleku proizvajale zdravilne beljakovine, a postopek je bil nepredvidljiv. Ko so februarja leta 1996 propadle celice, pripravljene za poskus, jim je ostala le zaloga zamrznjenih celic mle&#269;ne &#382;leze &#353;estletne ovce. Zamisel, da bi kot nadomestilo uporabili prav te, se je ve&#269;ini zdela nora, saj so bile celice odrasle &#382;ivali &#382;e mo&#269;no specializirane.</p><p>Pri tak&#353;nem kloniranju raziskovalci iz jaj&#269;ne celice odstranijo njen dedni zapis, nato pa vanjo prenesejo jedro druge obi&#269;ajne celice telesa. &#268;e se tako sestavljena celica za&#269;ne deliti, se lahko razvije v &#382;ival z enakim dednim zapisom, kot ga je imela celica darovalka.</p><p>Prav to so poskusili tudi v Roslinu. Jedro celice mle&#269;ne &#382;leze so prenesli v jaj&#269;no celico brez lastnega dednega zapisa in jo z elektri&#269;nim sunkom, ki je posnemal signal oploditve, spodbudili k delitvi. A postopek je bil zelo neu&#269;inkovit, saj je iz ve&#269; sto poskusov nastala ena sama brejost.</p><p>Petega julija leta 1996 se je v hlevu na &#353;kotski kmetiji rodila ov&#269;ka z belo glavo. To je bilo pomembno zato, ker je jaj&#269;na celica pri&#353;la iz ovce s &#269;rnim obrazom, jedro pa iz celice mle&#269;ne &#382;leze ovce pasme z belim obrazom. Dollyjina bela glava je bila tako dokaz, da je njen razvoj vodil dedni zapis iz celice mle&#269;ne &#382;leze, ne iz jaj&#269;ne celice. Samo ime ov&#269;ke pa je bilo interna &#353;ala raziskovalcev, povezana z izvorom celice in country pevko Dolly Parton.</p><p>Tri desetletja pozneje stoji Dolly preparirana v vitrini edinbur&#353;kega muzeja, kjer &#353;tevilni obiskovalci ne vedo ve&#269;, zakaj je bila neko&#269; tako pomembna. Ni bila namre&#269; prvi klon, saj so &#382;ivali iz zarodnih celic klonirali &#382;e pred njo. Prav tako ni bila gensko spremenjena, &#269;eprav so jo mnogi razumeli tako. Njena posebnost je bila drugje: postala je prvi sesalec, kloniran iz jedra odrasle, &#382;e specializirane celice.</p><p>Vse celice telesa nastanejo iz ene same oplojene jaj&#269;ne celice. Skoraj vse imajo ista dedna navodila, a se usmerijo v razli&#269;ne naloge. Dolgo je veljalo, da je ta pot enosmerna: ko celica postane ko&#382;na ali &#382;iv&#269;na, so druge mo&#382;nosti zanjo zaprte. Dolly pa je pokazala, da ta zaprtost ni nujno dokon&#269;na. Okolje jaj&#269;ne celice je jedro odrasle celice preuredilo in ga vrnilo v stanje, iz katerega je bil spet mogo&#269; razvoj celotnega organizma.</p><p>A svet je v Dolly videl nekaj drugega. Ko je februarja leta 1997, tik pred objavo v reviji Nature, novica pri&#353;la v javnost, so se na &#353;kotsko kmetijo zgrnili novinarji, Bill Clinton je sklical bioeti&#269;no komisijo, &#269;asopisi pa so pisali o diktatorjih, ki bodo klonirali vojske svojih dvojnikov.</p><p>Ob vsej medijski pozornosti se je izgubilo bistvo dose&#382;ka. Rojstvo Dolly ni pomenilo, da je kloniranje ljudi tik pred vrati. Postopek je bil preve&#269; nezanesljiv in bi pri &#269;loveku zahteval nesprejemljivo tveganje. A za vzbujanje moralne panike natan&#269;ni podatki o odkritju niso pomembni, saj jih preglasijo mo&#269;ne podobe. Jurski park, gensko spremenjena hrana, mi&#353; s &#269;love&#353;kim u&#353;esom na hrbtu in Dolly so se v javni domi&#353;ljiji zdru&#382;ili v eno samo grozo o znanstveniku, ki prestopa mejo med naravnim in umetnim.</p><p>Privla&#269;no je pomisliti, da se ljudje ob novostih vedno prestra&#353;ijo, pozneje pa se izka&#382;e, da po nepotrebnem. A zgodovina je bolj zapletena. Ko se je leta 1978 rodila Louise Brown, prva deklica, spo&#269;eta z zunajtelesno oploditvijo, so &#269;asopisi pisali o epruvetnih otrocih in Frankensteinu, postopek pa je kmalu postal obi&#269;ajen del medicine. V&#269;asih pa je previdnost upravi&#269;ena. Leta 1974 so molekularni biologi sami za&#269;asno ustavili najbolj tvegane poskuse z rekombinantno DNK, torej z umetnim spajanjem dednega materiala iz razli&#269;nih virov.</p><p>Pri Dolly problem ni bila previdnost sama. Javna pozornost se je skoraj v celoti usmerila k izdelovanju &#269;love&#353;kih kopij, klju&#269;no spoznanje pa je ostalo v ozadju: odraslo celico je mogo&#269;e vrniti v zgodnej&#353;e razvojno stanje.</p><p>Desetletje pozneje si je &#352;inja Jamanaka postavil drzno vpra&#353;anje: &#269;e zna jaj&#269;na celica jedro odrasle celice vrniti na za&#269;etek, katere molekule to omogo&#269;ajo? Dolg seznam mo&#382;nih dejavnikov je skr&#269;il na &#353;tiri. Ko jih je vklju&#269;il v odraslo ko&#382;no celico, se je ta vrnila v pluripotentno stanje, iz katerega lahko nastanejo skoraj vsi tipi telesnih celic. Leta 2012 je Jamanaka skupaj z Johnom Gurdonom prejel Nobelovo nagrado.</p><p>Iz te zmo&#382;nosti reprogramiranja celic se je pozneje razvila tudi ena od klju&#269;nih smeri regenerativne medicine: ustvarjanje bolnikovih mati&#269;nih celic iz ko&#382;nih ali krvnih celic, iz katerih lahko nato vzgojijo, denimo, &#382;iv&#269;ne ali sr&#269;ne celice za prou&#269;evanje bolezni. Isto na&#269;elo odpira tudi mo&#382;nosti, ki so &#353;e pred kratkim zvenele kot znanstvena fantastika, denimo raziskave, kako bi bilo mogo&#269;e jaj&#269;ne celice in semen&#269;ice pridobiti iz navadnih telesnih celic. S tem se odpira konkretna dilema: kje se kon&#269;a zdravljenje neplodnosti in za&#269;ne izbiranje lastnosti potomcev?</p><p>Ironija je skoraj popolna: javnost se je bala po&#353;asti, ki se nikoli ni prikazala, daljnose&#382;nej&#353;i pomen Dolly pa se je za&#269;el razkrivati drugje. Panika in pozaba sta pogosto dve fazi istega mehanizma. Dru&#382;ba se vznemiri ob dramati&#269;ni podobi, ko napovedana katastrofa izostane, pa zanimanje ugasne, pogosto ravno takrat, ko se resni&#269;ne posledice &#353;ele za&#269;enjajo.</p><p>Dolly se danes ne bojimo ve&#269;. A to &#353;e ne pomeni, da smo razumeli, kaj nam je pokazala. Podoba klonirane ovce je izgubila mo&#269;, njeno resni&#269;no sporo&#269;ilo pa postaja iz leta v leto pomembnej&#353;e: identiteta celice ni usoda.</p><p><a href="https://www.delo.si/mnenja/kolumne/ovca-ki-se-je-ne-bojimo-vec">https://www.delo.si/mnenja/kolumne/ovca-ki-se-je-ne-bojimo-vec</a></p><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p><p></p>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Zakaj tek umiri glavo]]></title><description><![CDATA[Kako telesu lastni kanabinoidi med tekom bla&#382;ijo napor, stres in notranji nemir.]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/zakaj-tek-umiri-glavo</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/zakaj-tek-umiri-glavo</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Thu, 11 Jun 2026 07:38:59 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!oCMG!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa1f034e4-b1d6-4198-aafb-103b336458e5_2912x1632.png" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!oCMG!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa1f034e4-b1d6-4198-aafb-103b336458e5_2912x1632.png" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!oCMG!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa1f034e4-b1d6-4198-aafb-103b336458e5_2912x1632.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!oCMG!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa1f034e4-b1d6-4198-aafb-103b336458e5_2912x1632.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!oCMG!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa1f034e4-b1d6-4198-aafb-103b336458e5_2912x1632.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!oCMG!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa1f034e4-b1d6-4198-aafb-103b336458e5_2912x1632.png 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!oCMG!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa1f034e4-b1d6-4198-aafb-103b336458e5_2912x1632.png" width="1456" height="816" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/a1f034e4-b1d6-4198-aafb-103b336458e5_2912x1632.png&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:816,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:8773483,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/png&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/i/201557209?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa1f034e4-b1d6-4198-aafb-103b336458e5_2912x1632.png&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!oCMG!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa1f034e4-b1d6-4198-aafb-103b336458e5_2912x1632.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!oCMG!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa1f034e4-b1d6-4198-aafb-103b336458e5_2912x1632.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!oCMG!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa1f034e4-b1d6-4198-aafb-103b336458e5_2912x1632.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!oCMG!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa1f034e4-b1d6-4198-aafb-103b336458e5_2912x1632.png 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>Nenavadno je, da se glava v&#269;asih umiri prav takrat, ko se telo utrudi. Po dalj&#353;em teku te&#382;ave niso ni&#269; bolj re&#353;ene, kot so bile prej, skrbi niso izginile, svet se ni spremenil. In vendar se lahko nekaj v &#269;loveku premakne: misli izgubijo ostrino, notranji nemir se pole&#382;e, napor pa postane manj vsiljiv. Eden od vzrokov za ta preobrat se skriva v sistemu, ki ga je telo razvilo veliko prej, preden smo za&#269;eli te&#269;i zaradi zdravja, kondicije ali miru.</p><p>Del tega sistema so endokanabinoidi, telesu lastne molekule, ki delujejo na isti biolo&#353;ki sistem kot nekatere u&#269;inkovine iz konoplje. Telo jih izdeluje vsak dan kot del obi&#269;ajnega delovanja celic, ne le v izjemnih okoli&#353;&#269;inah, ob po&#353;kodbi, bolezni ali skrajnem naporu. Nastajajo sproti, iz ma&#353;&#269;ob v celi&#269;nih membranah, in sodelujejo pri uravnavanju bole&#269;ine, razpolo&#382;enja, spomina, apetita in odziva na stres.</p><p>Endokanabinoidni sistem je ime dobil po konoplji, saj so raziskovalci do njega pri&#353;li s prou&#269;evanjem njenih u&#269;inkov. Najprej so iz rastline izolirali THC, snov, ki povzro&#269;a njene zna&#269;ilne psihoaktivne u&#269;inke. &#352;ele nato se je pojavilo vpra&#353;anje, na kaj v mo&#382;ganih ta snov sploh deluje. Odgovor je bil presenetljiv: v telesu &#382;e imamo sprejemnike, na katere se lahko ve&#382;ejo u&#269;inkovine iz konoplje, ker telo samo izdeluje njim podobne molekule. Konoplja je tako razkrila sistem, ki je bil v telesu &#382;e prej in je &#382;e imel svojo nalogo.</p><p>Toda kako neka molekula sploh lahko vpliva na razpolo&#382;enje, bole&#269;ino ali ob&#269;utek miru? Mo&#382;gani niso posoda, v kateri bi se ob&#269;utki me&#353;ali kot sestavine v napitku. So omre&#382;je milijard &#382;iv&#269;nih celic, ki si nenehno po&#353;iljajo signale v obliki molekul. Celice se sporazumevajo tako, da ena izlo&#269;i molekule prena&#353;alca, druga pa jih ujame s sprejemniki na svoji povr&#353;ini. Ko se molekula ve&#382;e na sprejemnik, celico bodisi spodbudi k nadaljnjemu po&#353;iljanju signala bodisi jo umiri.</p><p>Snov torej ne &#187;vsebuje&#171; razpolo&#382;enja, ampak spremeni dejavnost dolo&#269;enih &#382;iv&#269;nih povezav. Zato ista molekula lahko sodeluje v zelo razli&#269;nih procesih. V predelu, ki obdeluje bole&#269;ino, lahko bole&#269;ino ubla&#382;i. V predelu, ki sodeluje pri strahu, lahko zmanj&#353;a tesnobo. V predelu, povezanem s spominom, vpliva na to, kaj si zapomnimo in kaj potisnemo v ozadje. Molekula je lahko ista, u&#269;inek pa je odvisen od tega, kje deluje.</p><p>Endokanabinoidi so v tej kemijski govorici nekaj posebnega. Ve&#269;ina &#382;iv&#269;nih prena&#353;alcev potuje v obi&#269;ajni smeri: od celice, ki sporo&#269;ilo po&#353;ilja, k celici, ki ga prejme. Endokanabinoidi pa pogosto potujejo v nasprotno smer. Nastanejo v celici, ki je sporo&#269;ilo prejela, nato pa se vrnejo k po&#353;iljateljici kot nekak&#353;no povratno sporo&#269;ilo: dovolj je, umiri se. Delujejo kot zavorni mehanizem, ki prepre&#269;uje, da bi se &#382;iv&#269;ni signali razdivjali.</p><p>Prav ta zavorna vloga je klju&#269;na za razumevanje njihovega u&#269;inka. Na prvi pogled se zdi nenavadno, da bi lahko nekaj, kar &#382;iv&#269;ni sistem umirja, povzro&#269;ilo ob&#269;utek lahkotnosti ali celo evforije. A v mo&#382;ganih zavora ne pomeni nujno otopelosti. Pogosto pomeni razbremenitev. Ko se umiri del mre&#382;e, ki proizvaja tesnobo, bole&#269;ino ali notranji odpor, izku&#353;nja napora ne izgine, postane pa manj vsiljiva. &#268;lovek ne izgubi stika s telesom, le napor ga ne preplavlja ve&#269; enako silovito.</p><p>Raven nekaterih endokanabinoidov se med dalj&#353;o aerobno telesno dejavnostjo lahko pove&#269;a, denimo med tekom. Niso edini, ki pri tem sodelujejo, saj se v tej kemiji prepletajo tudi endorfini, dopamin in druge snovi, a endokanabinoidi se v zadnjih letih ka&#382;ejo kot eden od osrednjih &#269;lenov. Raziskave ka&#382;ejo, da je odziv posebno izrazit pri zmerni obremenitvi: pri naporu, ki je dovolj zahteven, da telo prepozna resno delo, vendar &#353;e dovolj obvladljiv, da ga lahko nekaj &#269;asa vzdr&#382;ujemo.</p><p>Zato se ta posebna umiritev praviloma ne pojavi po nekaj minutah lahkotnega gibanja in tudi ne med silovitim naporom. Pojavi se, &#269;e se sploh pojavi, ko je aktivnost dovolj zahtevna, a &#353;e obvladljiva; ko je napor dovolj dolg, da spro&#382;i notranjo kemijo razbremenitve, in dovolj enakomeren, da se ta notranja kemija lahko izrazi kot ob&#269;utek miru, lahkotnosti ali nenavadne jasnosti.</p><div class="image-gallery-embed" data-attrs="{&quot;gallery&quot;:{&quot;images&quot;:[{&quot;type&quot;:&quot;image/png&quot;,&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/8c5c795d-f1d4-4144-959a-4db1d3992c06_1254x1254.png&quot;},{&quot;type&quot;:&quot;image/png&quot;,&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/c95d9f50-2aa1-4a23-ba2d-e4f8d2f2b38c_1254x1254.png&quot;},{&quot;type&quot;:&quot;image/png&quot;,&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/0012bf3e-ff34-4662-9cd2-f5b367871559_1254x1254.png&quot;}],&quot;caption&quot;:&quot;&quot;,&quot;alt&quot;:&quot;&quot;,&quot;staticGalleryImage&quot;:{&quot;type&quot;:&quot;image/png&quot;,&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/5029e108-57fe-4ddc-83b5-cfce8183ca14_1456x474.png&quot;}},&quot;isEditorNode&quot;:true}"></div><p>V tem se za&#269;ne razkrivati globlja zgodba. Notranji kanabinoidi niso le zanimiva biokemi&#269;na podrobnost, ampak morda del stare evolucijske prilagoditve. Telo, ki med dolgotrajnim gibanjem zna za nekaj &#269;asa otopiti bole&#269;ino in zatreti glas, ki sili k ustavitvi, ima prednost pred telesom, ki ob prvem resnem nelagodju popusti. V svetu na&#353;ih prednikov vztrajanje ni bilo &#353;portna vrlina, ampak pogoj pre&#382;ivetja.</p><p>Morda je prav tu najzanimivej&#353;a sodobna vzporednica. Mehanizem, ki je telesu neko&#269; pomagal prena&#353;ati dolgotrajen fizi&#269;ni napor, je verjetno eden od na&#269;inov, prek katerih telesna dejavnost danes pripomore tudi k laj&#353;anju nekaterih oblik psiholo&#353;kega stresa. Sodobni &#269;lovek se redko iz&#269;rpa med zasledovanjem plena ali ve&#269;urnim premikanjem skozi negotovo pokrajino, zato pa ga iz&#269;rpavajo skrbi, roki, nenehna dosegljivost, sede&#269;e delo in notranji nemir, ki nima jasnega za&#269;etka ne konca.</p><p>Endokanabinoidni sistem ne lo&#269;i med starodavno in moderno stisko tako, kot ju lo&#269;i razum. Pravilno odmerjen fizi&#269;ni napor mu &#353;e vedno pomeni signal, da ubla&#382;i bole&#269;ino, zmanj&#353;a tesnobo in uti&#353;a pretiran notranji alarm. Prav zato tek ali druga vztrajna telesna dejavnost ni le na&#269;in porabe kalorij ali izbolj&#353;evanja kondicije, ampak ena od poti, po kateri telo lahko razbremeni tudi um. Kar je neko&#269; pomagalo &#269;loveku prena&#353;ati napor v zunanjem svetu, mu zdaj lahko pomaga bla&#382;iti napor v lastni glavi.</p><blockquote><p>Siebers, M., Canales-Romero, D., &amp; Fuss, J. (2026). The Neurochemical Orchestra of the Runner&#8217;s High: A Narrative Review of Neuromodulatory Mechanisms with a Focus on Endocannabinoids. <em>The Neuroscientist</em>. <a href="https://doi.org/10.1177/10738584261440907">https://doi.org/10.1177/10738584261440907</a></p></blockquote><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p><p></p>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[David Attenborough: pripovedovalec, ki nas je naučil gledati]]></title><description><![CDATA[Ob stoletnici rojstva se ne spominjamo le njegovega glasu, ampak tudi pogleda, ki nas je od &#269;udenja nad eksoti&#269;nim pripeljal do zavedanja, kako ogro&#382;eno je prav tisto, kar se nam zdi samoumevno]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/david-attenborough-pripovedovalec</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/david-attenborough-pripovedovalec</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Fri, 08 May 2026 08:42:52 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!I1XZ!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc87b74fa-db1d-4e49-a6b3-3161cba78216_2944x1648.png" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!I1XZ!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc87b74fa-db1d-4e49-a6b3-3161cba78216_2944x1648.png" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!I1XZ!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc87b74fa-db1d-4e49-a6b3-3161cba78216_2944x1648.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!I1XZ!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc87b74fa-db1d-4e49-a6b3-3161cba78216_2944x1648.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!I1XZ!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc87b74fa-db1d-4e49-a6b3-3161cba78216_2944x1648.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!I1XZ!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc87b74fa-db1d-4e49-a6b3-3161cba78216_2944x1648.png 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!I1XZ!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc87b74fa-db1d-4e49-a6b3-3161cba78216_2944x1648.png" width="1456" height="815" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/c87b74fa-db1d-4e49-a6b3-3161cba78216_2944x1648.png&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:815,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:9461992,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/png&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/i/196873807?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc87b74fa-db1d-4e49-a6b3-3161cba78216_2944x1648.png&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!I1XZ!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc87b74fa-db1d-4e49-a6b3-3161cba78216_2944x1648.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!I1XZ!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc87b74fa-db1d-4e49-a6b3-3161cba78216_2944x1648.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!I1XZ!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc87b74fa-db1d-4e49-a6b3-3161cba78216_2944x1648.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!I1XZ!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc87b74fa-db1d-4e49-a6b3-3161cba78216_2944x1648.png 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-GK1x3M" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-GK1x3M" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>David Attenborough, ena najbolj prepoznavnih osebnosti televizije in naravoslovnega dokumentarnega filma, praznuje danes stoti rojstni dan. V ve&#269; kot sedmih desetletjih dela je milijonom gledalcev pribli&#382;al &#382;ivljenje &#382;ivali, lepoto ekosistemov in ob&#269;utljivost planeta. Njegovo ime je postalo skoraj sinonim za filme o naravi: miren glas, potrpe&#382;ljivo opazovanje in ob&#269;utek, da se pred gledalcem odpira svet, ki je obenem oddaljen in skrivnosten, a presenetljivo doma&#269; in razumljiv.</p><p>Rodil se je leta 1926 v Isleworthu pri Londonu, odra&#353;&#269;al v Leicesterju, &#353;tudiral zoologijo in geologijo na Cambridgeu ter se leta 1952 pridru&#382;il BBC-ju. Sprva je delal kot producent, nato pa postal tudi obraz oddaj, ki so spreminjale televizijsko pripovedovanje o naravi. V petdesetih in &#353;estdesetih letih je zaslovel s serijo <em>Zoo Quest</em>, v kateri je ob&#269;instvu predstavljal eksoti&#269;ne &#382;ivali iz oddaljenih delov sveta. Del zgodnjih oddaj je bilo tudi zbiranje &#382;ivali za &#382;ivalske vrtove, kar je bilo tedaj &#353;e razumljeno kot sprejemljiva praksa naravoslovnega raziskovanja in popularizacije. Attenborough se je pozneje od tak&#353;nega razumevanja naravoslovnega filma oddaljil ter postal vse izrazitej&#353;i zagovornik varstva narave in ohranjanja vrst v njihovem naravnem okolju.</p><p>Njegov veliki preboj je pri&#353;el s serijo <em>Life on Earth</em> leta 1979, ki je razvoj &#382;ivljenja na Zemlji predstavila na razumljiv in vizualno izjemen na&#269;in. Sledile so &#353;tevilne druge prelomne serije, med njimi <em>The Blue Planet</em> in <em>Planet Earth</em>, ki so postavile nove standarde snemanja narave. Attenborough tako ni bil le pripovedovalec, temve&#269; tudi soustvarjalec novega televizijskega jezika. Znal je zdru&#382;iti znanstveno natan&#269;nost, dramati&#269;nost prizorov in spo&#353;tljiv odnos do &#382;ivali, ne da bi naravo po nepotrebnem sentimentaliziral.</p><p>Pomembno vlogo je imel tudi znotraj BBC-ja. Kot programski vodja BBC Two in pozneje eden klju&#269;nih vodilnih ljudi televizijskega programa pri BBC-ju je podpiral inovativne dokumentarne, izobra&#382;evalne in kulturne oddaje ter prispeval k razvoju sodobne televizije. &#268;eprav njegova kariera ni bila brez spornih trenutkov, je prav sposobnost spreminjanja lastnega pogleda na naravo postala ena od zna&#269;ilnosti njegovega dolgega ustvarjanja. Iz zgodnjih oddaj, ki so naravo pogosto predstavljale predvsem kot vir &#269;udenja, je njegovo delo postopoma preraslo v mo&#269;no sporo&#269;ilo o odgovornosti &#269;loveka do planeta.</p><p>V tem je morda tudi najzanimivej&#353;i lok njegove kariere. Attenborough je za&#269;el v &#269;asu, ko je televizija naravo pogosto prikazovala kot oddaljeni spektakel: kot svet nenavadnih bitij, eksoti&#269;nih pokrajin in prizorov, ki jih ve&#269;ina ljudi nikoli ne bi mogla videti na lastne o&#269;i. Toda v desetletjih, ki so sledila, se je podoba narave v njegovih oddajah postopoma spremenila. Ni bila ve&#269; le kulisa &#269;udenja, temve&#269; zapleten sistem soodvisnosti, v katerem izginotje ene vrste, segrevanje morij ali uni&#269;enje gozda ni osamljen dogodek, ampak del &#353;ir&#353;e spremembe. Narava pri njem ni izgubila svoje lepote, je pa izgubila nedol&#382;nost ne&#269;esa, kar naj bi obstajalo neodvisno od nas.</p><p>V zadnjih desetletjih je Attenborough postal tudi eden najvplivnej&#353;ih glasov okoljske zavesti. &#268;eprav se dolgo ni predstavljal kot aktivist, so njegovi filmi vse jasneje opozarjali na izumiranje vrst, onesna&#382;evanje oceanov, podnebne spremembe in uni&#269;evanje &#382;ivljenjskih prostorov. Njegov pristop ostaja prepri&#269;ljiv prav zato, ker temelji na dokazih, podobah in tihem ob&#269;utku nujnosti. Gledalcu najprej poka&#382;e, kaj je vredno ob&#269;udovanja, nato pa ga soo&#269;i z vpra&#353;anjem, ali bomo to znali ohraniti.</p><p>Ob njegovi stoletnici lahko Davida Attenborougha brez dvoma opi&#353;emo kot televizijsko legendo, hkrati pa tudi kot pomembnega pri&#269;evalca stoletja, v katerem se je na&#353; odnos do narave dramati&#269;no spremenil. Ko je za&#269;el, je bila televizija &#353;e &#269;rno-bela; danes so posnetki v visoki lo&#269;ljivosti, 4K in HDR-kakovosti nekaj samoumevnega. Redko kateri ustvarjalec je tako neposredno spremljal in soustvarjal razvoj televizije: od prvih okornih terenskih kamer do posnetkov iz zraka, globokomorskih kamer, po&#269;asnih posnetkov in digitalne produkcije, ki danes gledalcu omogo&#269;a, da vidi naravo z bli&#382;ine, kakr&#353;na je bila prej&#353;njim generacijam nedosegljiva.</p><p>Toda njegova zapu&#353;&#269;ina ni le v nepozabnih prizorih &#382;ivali in pokrajin, temve&#269; predvsem v na&#269;inu, kako nas je nau&#269;il gledati: po&#269;asneje, radovedneje in z ve&#269; spo&#353;tovanja. Na&#353;o pozornost je preusmeril od raziskovanja neznanega k zavedanju, da je prav znano in doma&#269;e pogosto najbolj ogro&#382;eno. Zato Attenborough ni samo glas naravoslovnega dokumentarca, ampak eden redkih televizijskih ustvarjalcev, ki so spremenili na&#353;o predstavo o svetu, v katerem &#382;ivimo.</p><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Osupljiva podoba Zemlje]]></title><description><![CDATA[Novi posnetek na&#353;ega planeta, ki je nastal skozi okno Nasinega vesoljskega plovila Orion]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/osupljiva-podoba-zemlje</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/osupljiva-podoba-zemlje</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Sat, 04 Apr 2026 14:41:50 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!gJc7!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1f84fcc2-330e-44c7-ba05-fa2f3940ff6c_5568x3712.jpeg" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!gJc7!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1f84fcc2-330e-44c7-ba05-fa2f3940ff6c_5568x3712.jpeg" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!gJc7!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1f84fcc2-330e-44c7-ba05-fa2f3940ff6c_5568x3712.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!gJc7!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1f84fcc2-330e-44c7-ba05-fa2f3940ff6c_5568x3712.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!gJc7!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1f84fcc2-330e-44c7-ba05-fa2f3940ff6c_5568x3712.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!gJc7!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1f84fcc2-330e-44c7-ba05-fa2f3940ff6c_5568x3712.jpeg 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!gJc7!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1f84fcc2-330e-44c7-ba05-fa2f3940ff6c_5568x3712.jpeg" width="1456" height="971" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/1f84fcc2-330e-44c7-ba05-fa2f3940ff6c_5568x3712.jpeg&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:971,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:6174145,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/jpeg&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/i/193166753?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1f84fcc2-330e-44c7-ba05-fa2f3940ff6c_5568x3712.jpeg&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!gJc7!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1f84fcc2-330e-44c7-ba05-fa2f3940ff6c_5568x3712.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!gJc7!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1f84fcc2-330e-44c7-ba05-fa2f3940ff6c_5568x3712.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!gJc7!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1f84fcc2-330e-44c7-ba05-fa2f3940ff6c_5568x3712.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!gJc7!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1f84fcc2-330e-44c7-ba05-fa2f3940ff6c_5568x3712.jpeg 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-GK1x3M" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-GK1x3M" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a><figcaption class="image-caption">NASA/Reid Wiseman</figcaption></figure></div><p>Nasin astronavt in poveljnik odprave Artemis II, Reid Wiseman, je skozi okno vesoljskega plovila Orion ujel osupljiv prizor na&#353;ega planeta. <a href="https://www.nasa.gov/image-detail/fd02_for-pao/">Fotografija</a> je nastala 2. aprila 2026, kmalu po uspe&#353;nem v&#382;igu motorjev, ki je posadko dokon&#269;no utiril na pot proti Luni. Na sliki vidimo Zemljo v edinstveni kozmi&#269;ni postavitvi, saj s perspektive plovila zakriva Sonce, ob tem pa se njena atmosfera zasveti v tankem, sijo&#269;em obro&#269;u. Na no&#269;ni strani izstopajo obrisi celin in lu&#269;i &#269;love&#353;ke civilizacije, medtem ko obrobje planeta krasijo izjemni naravni pojavi: dva polarna sija in ne&#382;en obris zodiakalne svetlobe.</p><p>Podoba nosi veliko &#269;ustveno ter zgodovinsko te&#382;o. Gre namre&#269; za enega prvih pogledov na celotno Zemljo s &#269;love&#353;ke perspektive v globokem vesolju po ve&#269; kot pol stoletja, kar nas znova opominja na to, kako osamljen, krhek in dragocen je na&#353; edini dom. Obenem je posnetek tehni&#269;ni unikat, saj se le redko zgodi, da v enem samem kadru ujamemo umetni &#8220;son&#269;ni mrk&#8221;, aktivne polarne sije in zodiakalno svetlobo. Fotografija je bila posneta v zahtevnih svetlobnih pogojih z visoko ob&#269;utljivostjo ISO 51200 in &#269;asom osvetlitve 1/4 sekunde, kar zgovorno pri&#269;a o osupljivem napredku fotografske opreme.</p><p>Izjemnost prizora &#353;e dodatno poudarjata oba omenjena nebesna pojava. Polarni sij, ki na posnetku ustvarja opazno svetlikanje na nasprotnih polih planeta (zgoraj desno in spodaj levo), nastane v visoki atmosferi. Ta &#269;udovit pojav je posledica elektri&#269;no nabitih delcev son&#269;evega vetra, ki se ujamejo v Zemljino magnetno polje in pri visokih hitrostih tr&#269;ijo v atome plinov v na&#353;i atmosferi, pri &#269;emer se sprosti energija v obliki svetlobe. Zodiakalna svetloba na spodnji desni strani pa je &#353;ibek sij, ki nastane zaradi odboja son&#269;ne svetlobe od mikroskopskih delcev medplanetarnega prahu, razpr&#353;enih po ravni diska na&#353;ega oson&#269;ja. Iz globokega vesolja, dale&#269; stran od ble&#353;&#269;anja civilizacije, se ta prah &#8211; ve&#269;inoma ostanek kometov in asteroidov &#8211; poka&#382;e kot eteri&#269;en, rahlo zamegljen soj, ki se &#353;iri v praznino.</p><p>Ta podoba se uvr&#353;&#269;a ob bok najvplivnej&#353;im fotografijam v zgodovini raziskovanja vesolja in z njimi deli pomembno sporo&#269;ilo o na&#353;i majhnosti. Na bo&#382;i&#269;ni ve&#269;er leta 1968 so astronavti misije Apollo 8 povsem nepri&#269;akovano posneli legendarni &#8220;Vzhod Zemlje&#8221; (<em>Earthrise</em>) nad obzorjem Lune. Ta fotografija je &#269;love&#353;tvu prvi&#269; ponudila pogled na doma&#269;i planet od dale&#269; in po mnenju mnogih spro&#382;ila okoljsko zavedanje o tem, kako zelo krhek je v resnici na&#353; svet.</p><div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!wvxP!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa1e2916b-5719-4e45-b3c2-171450b2f09f_2400x1350.jpeg" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!wvxP!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa1e2916b-5719-4e45-b3c2-171450b2f09f_2400x1350.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!wvxP!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa1e2916b-5719-4e45-b3c2-171450b2f09f_2400x1350.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!wvxP!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa1e2916b-5719-4e45-b3c2-171450b2f09f_2400x1350.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!wvxP!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa1e2916b-5719-4e45-b3c2-171450b2f09f_2400x1350.jpeg 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!wvxP!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa1e2916b-5719-4e45-b3c2-171450b2f09f_2400x1350.jpeg" width="1456" height="819" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/a1e2916b-5719-4e45-b3c2-171450b2f09f_2400x1350.jpeg&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:819,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:55091,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/jpeg&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:false,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/i/193166753?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa1e2916b-5719-4e45-b3c2-171450b2f09f_2400x1350.jpeg&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!wvxP!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa1e2916b-5719-4e45-b3c2-171450b2f09f_2400x1350.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!wvxP!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa1e2916b-5719-4e45-b3c2-171450b2f09f_2400x1350.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!wvxP!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa1e2916b-5719-4e45-b3c2-171450b2f09f_2400x1350.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!wvxP!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa1e2916b-5719-4e45-b3c2-171450b2f09f_2400x1350.jpeg 1456w" sizes="100vw"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-GK1x3M" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-GK1x3M" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a><figcaption class="image-caption">Earthrise, NASA.</figcaption></figure></div><p>Dve desetletji kasneje se je temu pridru&#382;ila &#353;e ena ikoni&#269;na podoba. Februarja 1990 je sonda Voyager 1 na pobudo astronoma Carla Sagana z razdalje &#353;estih milijard kilometrov posnela Zemljo kot komaj opazno &#8220;bledo modro piko&#8221; (<em>Pale Blue Dot</em>). Kot je ob njej zapisal Sagan, je ta neznatna, bleda to&#269;ka v prostranstvu kozmosa na&#353; edini dom: &#187;Poglejte &#353;e enkrat to piko. To je na&#353; dom. To smo mi. Na njej so pre&#382;iveli svoje &#382;ivljenje vsi, ki jih imate radi, vsi, ki jih poznate, vsi, o katerih ste kdaj sli&#353;ali, vsak &#269;lovek, ki je kdaj obstajal.&#171; Fotografija je postala simbol na&#353;ega mesta v vesolju in opomnik na to, kako dragocen je na&#353; planet.</p><div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!LsVM!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fb14203e3-f564-447d-8bbb-276cfb5b6ff0_1600x900.jpeg" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!LsVM!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fb14203e3-f564-447d-8bbb-276cfb5b6ff0_1600x900.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!LsVM!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fb14203e3-f564-447d-8bbb-276cfb5b6ff0_1600x900.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!LsVM!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fb14203e3-f564-447d-8bbb-276cfb5b6ff0_1600x900.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!LsVM!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fb14203e3-f564-447d-8bbb-276cfb5b6ff0_1600x900.jpeg 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!LsVM!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fb14203e3-f564-447d-8bbb-276cfb5b6ff0_1600x900.jpeg" width="1456" height="819" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/b14203e3-f564-447d-8bbb-276cfb5b6ff0_1600x900.jpeg&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:819,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:74009,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/jpeg&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:false,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/i/193166753?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fb14203e3-f564-447d-8bbb-276cfb5b6ff0_1600x900.jpeg&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!LsVM!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fb14203e3-f564-447d-8bbb-276cfb5b6ff0_1600x900.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!LsVM!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fb14203e3-f564-447d-8bbb-276cfb5b6ff0_1600x900.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!LsVM!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fb14203e3-f564-447d-8bbb-276cfb5b6ff0_1600x900.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!LsVM!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fb14203e3-f564-447d-8bbb-276cfb5b6ff0_1600x900.jpeg 1456w" sizes="100vw"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-GK1x3M" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-GK1x3M" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a><figcaption class="image-caption">Pale Blue Dot, NASA/JPL-Caltech.</figcaption></figure></div><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p><p></p>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Onkraj »zaupanja v znanost«: kognitivni mehanizmi odpora in strategije komunikacije v medicini]]></title><description><![CDATA[Prispevek na 13. slovenskem sre&#269;anju o klini&#269;ni farmakologiji, ki ga je organiziralo Slovensko zdravni&#353;ko dru&#353;tvo, Sekcija za klini&#269;no toksikologijo v sodelovanju z UKC.]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/onkraj-zaupanja-v-znanost-kognitivni</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/onkraj-zaupanja-v-znanost-kognitivni</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Thu, 05 Feb 2026 14:28:22 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!N86W!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2e684b31-6bf5-44c8-bc3d-a1873d15621c_1456x816.jpeg" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!N86W!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2e684b31-6bf5-44c8-bc3d-a1873d15621c_1456x816.jpeg" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!N86W!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2e684b31-6bf5-44c8-bc3d-a1873d15621c_1456x816.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!N86W!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2e684b31-6bf5-44c8-bc3d-a1873d15621c_1456x816.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!N86W!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2e684b31-6bf5-44c8-bc3d-a1873d15621c_1456x816.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!N86W!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2e684b31-6bf5-44c8-bc3d-a1873d15621c_1456x816.jpeg 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!N86W!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2e684b31-6bf5-44c8-bc3d-a1873d15621c_1456x816.jpeg" width="1456" height="816" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/2e684b31-6bf5-44c8-bc3d-a1873d15621c_1456x816.jpeg&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:816,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:707903,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/jpeg&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://sasod.substack.com/i/186973872?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2e684b31-6bf5-44c8-bc3d-a1873d15621c_1456x816.jpeg&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!N86W!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2e684b31-6bf5-44c8-bc3d-a1873d15621c_1456x816.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!N86W!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2e684b31-6bf5-44c8-bc3d-a1873d15621c_1456x816.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!N86W!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2e684b31-6bf5-44c8-bc3d-a1873d15621c_1456x816.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!N86W!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2e684b31-6bf5-44c8-bc3d-a1873d15621c_1456x816.jpeg 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-GK1x3M" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-GK1x3M" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><h2>Povzetek</h2><p>Zdravniki se pogosto spra&#353;ujejo, zakaj izobra&#382;eni pacienti zavra&#269;ajo cepljenje ali verjamejo teorijam zarote o farmacevtski industriji. Intuitiven odgovor &#8211; da gre za pomanjkanje informacij &#8211; vodi v neu&#269;inkovite strategije. &#268;lanek na podlagi kognitivne in socialne psihologije pojasnjuje tri mehanizme, ki povzro&#269;ajo odpor do medicinske stroke: iluzijo razlagalne globine (ljudje precenjujejo svoje razumevanje kompleksnih pojavov), narativno kognicijo (teorije zarote ponujajo zgodbe z jasnimi krivci, medtem ko resni&#269;nost te strukture nima) in identitetno-za&#353;&#269;itno kognicijo (prepri&#269;anja so oznake pripadnosti skupinam, ne le opisi resni&#269;nosti). Podatki Eurobarometra 2024 ka&#382;ejo, da Slovenija izstopa po negativnem mnenju o znanstvenikih, Evropska dru&#382;boslovna raziskava pa ka&#382;e nadpovpre&#269;no dovzetnost za teorije zarote in njeno povezavo z ni&#382;jo precepljenostjo. &#268;lanek zaklju&#269;uje s prakti&#269;nimi pristopi za zdravnike: razumevanje pred prepri&#269;evanjem, pomen faktografske natan&#269;nosti pri naslavljanju specifi&#269;nih argumentov ter prepoznavanje mej pri pacientih, ki niso pripravljeni na dialog.</p><p><strong>Klju&#269;ne besede:</strong> teorije zarote, zaupanje v zdravstvo, kognitivne pristranosti, komunikacija z bolniki, dezinformacije</p><div><hr></div><h2>Uvod</h2><p>Ella Al-Shamahi je danes priznana evolucijska biologinja in voditeljica dokumentarne serije Human na PBS. Njena pot do znanosti pa je bila vse prej kot preprosta. Kot osemnajstletna muslimanska misijonarka se je vpisala na University College London z jasnim ciljem: dokazati, da se je Darwin zmotil. Kot veliko drugih kreacionistov je verjela, da znanstveniki bodisi la&#382;ejo bodisi so tako pristranski, da napa&#269;no interpretirajo podatke. Edini na&#269;in, da ovr&#382;e njihovo teorijo, je bil, da sama pregleda dokaze.</p><p>Zgodilo se je nasprotno. Postopoma, skozi leta soo&#269;anja z dokazi, ki jih ni mogla ovre&#269;i, je morala priznati, da se je motila. Trenutek, ko je kon&#269;no sprejela resni&#269;nost evolucije, pa ni bil osvobajajo&#269;, ampak ga je ob&#269;utila kot &#382;alovanje. Sprejetje evolucije ni pomenilo le sprejetja znanstvene teorije. Pomenilo je izgubo skupnosti in ve&#269;ine prijateljev ter odpoved dogovorjene poroke (Al-Shamahi, 2025).</p><p>Njena zgodba razkriva nekaj bistvenega o naravi &#269;lovekovega odpora do znanstvenih dejstev. Kot sama zapi&#353;e: &#187;Te solze so bile odziv, oblikovan v paleolitiku. Ni nam usojeno, da bi zlahka zapustili svoje pleme, kajti v &#269;asu, ko so bile jame prvovrstna nepremi&#269;nina, je zapustitev plemena pomenila smrtno obsodbo.&#171; Njen odpor ni izviral iz pomanjkanja informacij, temve&#269; iz dejstva, da so bila njena prepri&#269;anja prepletena z njeno identiteto, njenimi odnosi in njenim mestom v svetu.</p><p>To spoznanje je klju&#269;no za razumevanje, zakaj pacienti zavra&#269;ajo medicinsko stroko. Pogosto se zdi nerazumljivo, da izobra&#382;eni ljudje zavra&#269;ajo cepljenje ali verjamejo, da farmacevtska industrija skriva zdravilo za raka. Intuitiven odgovor je, da gre za pomanjkanje informacij, ki bi ga odpravilo ustrezno izobra&#382;evanje. Vendar ta pristop pogosto ne deluje. Prepri&#269;anja namre&#269; niso le kognitivne vsebine. So del posameznikove identitete, njegovih odnosov in njegove pripadnosti skupinam. Ko zdravnik pacientu predstavi dokaze o varnosti cepiv, ne naslavlja le vpra&#353;anja o cepivih. Morda naslavlja pacientovo identiteto kriti&#269;nega misleca, njegovo pripadnost skupnosti, ki cepivom nasprotuje, ali njegovo zaupanje v svet, ki se je &#382;e ve&#269;krat izkazal za nezaupanja vreden.</p><h2>Slovenski kontekst</h2><p>Podatki Eurobarometra iz leta 2024 ka&#382;ejo, da Slovenija izstopa po negativnem mnenju o znanstvenikih (European Commission, 2025). Med 27 dr&#382;avami EU je Slovenija edina, kjer skoraj polovica vpra&#353;anih (47 %) meni, da izraz &#187;ozkogledi&#171; dobro opisuje znanstvenike &#8211; dale&#269; najvi&#353;ji dele&#382; v celotni EU. Hkrati 43 % Slovencev verjame, da zdravilo za raka obstaja, a ga komercialni interesi skrivajo, 40 % pa je prepri&#269;anih, da so viruse izdelali v vladnih laboratorijih z namenom nadzora nad svobodo ljudi.</p><p>&#352;tudija Regazzija in sodelavcev, objavljena leta 2023 v European Journal of Public Health, je na podlagi podatkov Evropske dru&#382;boslovne raziskave (ESS) za obdobje 2020&#8211;2022 analizirala povezavo med teorijami zarote in cepljenjem v 17 evropskih dr&#382;avah (Regazzi et al., 2023). Raziskovalci so razvili &#187;indeks zarotni&#353;tva&#171; &#8211; numeri&#269;ni kazalec, ki meri verjetnost, da posameznik pripada skupini, ki verjame v teorije zarote. Slovenija se je uvrstila nad evropsko povpre&#269;je, v skupino s Hrva&#353;ko in Portugalsko, &#269;eprav pod ravnijo Bolgarije in Severne Makedonije. S trditvijo, da majhna tajna skupina nadzoruje svetovno politiko, se je strinjalo 50 % slovenskih anketirancev, s trditvijo, da znanstveniki manipulirajo z dokazi, pa 38 %. Klju&#269;na ugotovitev za zdravstvo je povezava s cepljenjem: med Slovenci, ki verjamejo v teorije zarote, je cepljenje proti covidu-19 zavrnilo 46 %, med tistimi, ki ne verjamejo, pa 31 %.</p><h2>Iluzija razlagalne globine</h2><p>Ko pacient razlo&#382;i, zakaj verjame, da cepiva povzro&#269;ajo avtizem, pogosto ne govori kot nekdo, ki mu primanjkuje informacij, temve&#269; kot nekdo, ki je prepri&#269;an, da razume. Rozenblit in Keil (2002) sta dokumentirala fenomen, ki sta ga poimenovala &#187;iluzija razlagalne globine&#171;. V seriji eksperimentov sta udele&#382;encem najprej zastavila vpra&#353;anje, kako dobro razumejo delovanje vsakdanjih mehanizmov, kot so zadrga ali splakovalni mehanizem. Udele&#382;enci so svoje razumevanje ocenili visoko. Nato sta jih prosila, naj dejansko razlo&#382;ijo, kako ti mehanizmi delujejo, korak za korakom. Po tej vaji so ocene opazno padle &#8211; udele&#382;enci so ugotovili, da razumejo manj, kot so mislili.</p><p>Ta iluzija pojasnjuje, zakaj se napa&#269;ne razlage pogosto zdijo bolj prepri&#269;ljive kot pravilne. Ko nekdo sli&#353;i, da cepiva povzro&#269;ajo avtizem, je razlaga strukturno preprosta: en vzrok, ena posledica, &#269;asovna bli&#382;ina. To spro&#382;i ob&#269;utek razumevanja. Ko pa ista oseba sli&#353;i dejansko razlago nastanka avtizma &#8211; kompleksno interakcijo genetskih, epigenetskih in okoljskih dejavnikov &#8211; je razlaga strukturno zapletena in ne spro&#382;i ob&#269;utka razumevanja, &#269;eprav je pravilna.</p><p>Fernbach in sodelavci (2019) so pokazali, da imajo ljudje z najekstremnej&#353;im nasprotovanjem gensko spremenjeni hrani najmanj dejanskega znanja o genetiki, a najmo&#269;nej&#353;e prepri&#269;anje v svoje razumevanje. Ta ugotovitev ima neposredne posledice za klini&#269;no prakso: strategija podajanja ve&#269; informacij pogosto ne deluje. Pacient, ki je prepri&#269;an, da razume, ne potrebuje ve&#269; podatkov, temve&#269; nekaj, kar bo nadomestilo ob&#269;utek razumevanja, ki mu ga daje napa&#269;na razlaga.</p><h2>Narativna kognicija</h2><p>&#268;love&#353;ki mo&#382;gani so evolucijsko prilagojeni za pripovedovanje zgodb. Ob zaznavi zaporedja dogodkov samodejno i&#353;&#269;emo vzro&#269;no povezavo, akterjem pripisujemo namene (Gottschall, 2012). Pripovedi imajo zna&#269;ilno strukturo: protagoniste in antagoniste, jasno povezane vzroke in posledice, razviden smisel. Resni&#269;nost te strukture pogosto nima. Bolezni nimajo zlonamernih povzro&#269;iteljev, epidemije nimajo jasnega za&#269;etka in konca, stranski u&#269;inki zdravil niso posledica nikogar&#353;njega namena.</p><p>Ko se ljudje soo&#269;ijo z resni&#269;nostjo, ki nima narativne strukture, jo posku&#353;ajo vanjo vtisniti. &#268;e nekdo zboli, mora obstajati razlog. &#268;e otrok razvije avtizem kmalu po cepljenju, mora biti cepivo vzrok. &#268;e pandemija prizadene svet, mora nekdo za tem stati. Teorije zarote so privla&#269;ne, ker ponujajo narativno strukturo tam, kjer je resni&#269;nost nima: virus ni naklju&#269;na mutacija, temve&#269; biolo&#353;ko oro&#382;je z jasnim povzro&#269;iteljem; farmacevtska industrija ni kompleksen sistem, temve&#269; zarotni&#353;ka skupina z jasnim namenom.</p><p>Douglas in sodelavci (2017) so identificirali tri vrste potreb, ki jih teorije zarote zadovoljujejo: epistemi&#269;ne (potreba po razumevanju), eksistencialne (potreba po varnosti in nadzoru) in socialne (potreba po pozitivni samopodobi). Za zdravnike to pomeni, da pri komunikaciji s pacienti tekmujejo proti zgodbam, ne proti dejstvom. Posredovanje pravilne informacije brez alternativne pripovedi pu&#353;&#269;a praznino, ki jo pacient zapolni z isto ali drugo zarotni&#353;ko zgodbo.</p><h2>Identitetno-za&#353;&#269;itna kognicija</h2><p>Pripadnost skupini je temeljni pogoj &#269;love&#353;kega psiholo&#353;kega delovanja. Kahan (2017) je dokumentiral presenetljivo ugotovitev: vi&#353;ja znanstvena pismenost ne zmanj&#353;uje polarizacije pri kulturno ob&#269;utljivih temah, ampak jo lahko celo pove&#269;a. Razlog je v tem, kar imenuje &#187;identitetno-za&#353;&#269;itna kognicija&#171;: ljudje z vi&#353;jimi kognitivnimi sposobnostmi so bolj&#353;i pri iskanju argumentov za stali&#353;&#269;a, ki ustrezajo njihovi skupini. Inteligenca in izobrazba torej nista za&#353;&#269;ita pred pristranostjo &#8211; lahko sta njeno orodje.</p><p>Ko nekdo izjavi, da ne zaupa cepivu, morda ne izra&#382;a le mnenja o varnosti cepiv, temve&#269; izra&#382;a pripadnost skupini, ki cepivu ne zaupa. Spremeniti prepri&#269;anje bi pomenilo izdati to skupino, ogroziti odnose in postaviti pod vpra&#353;aj lastno identiteto. To je bila cena, ki jo je pla&#269;ala Ella Al-Shamahi, in to je cena, ki je ve&#269;ina ljudi ni pripravljena pla&#269;ati.</p><h2>Pristopi h komunikaciji</h2><p>Pri komunikaciji s pacienti, ki zavra&#269;ajo strokovna priporo&#269;ila, je prvi in najpomembnej&#353;i premik v cilju. Intuitiven cilj je prepri&#269;ati pacienta, da se moti. Ta cilj je pogosto nerealen in kontraproduktiven, ker pacienta postavi v obrambni polo&#382;aj, v katerem bo svoje prepri&#269;anje branil &#353;e bolj odlo&#269;no. Alternativni cilj je razumevanje: kaj pacient verjame, zakaj to verjame, kak&#353;ne potrebe mu to prepri&#269;anje zadovoljuje. To ni zgolj taktika, temve&#269; izraz spo&#353;tovanja do pacienta kot osebe, ki ima razloge za svoja prepri&#269;anja, tudi &#269;e so ti razlogi napa&#269;ni.</p><p>Prakti&#269;no to pomeni ve&#269; poslu&#353;anja in manj govorjenja, postavljanje odprtih vpra&#353;anj (&#187;Kaj vas skrbi pri tem zdravilu?&#171; namesto &#187;Zakaj ne zaupate zdravilu?&#171;) in parafraziranje pacientovih besed za potrditev razumevanja. Ta pristop se morda zdi neu&#269;inkovit, saj pacient &#353;e vedno verjame, kar je verjel. Vendar se je nekaj spremenilo: vzpostavil se je odnos, ki je predpogoj za sprejem informacij.</p><p>Raziskava Costella in sodelavcev (2024), objavljena v reviji <em>Science</em>, je prinesla pomembne rezultate. Testirali so u&#269;inek pogovorov z jezikovnim modelom GPT-4 na prepri&#269;anja ljudi, ki verjamejo teorijam zarote. Ugotovili so, da je pogovor v povpre&#269;ju zmanj&#353;al prepri&#269;anja za pribli&#382;no 20 % in da je ta u&#269;inek trajal vsaj dva meseca, tudi pri ljudeh z globoko zakoreninjenimi prepri&#269;anji. Klju&#269;ni dejavnik u&#269;inkovitosti tega pristopa ni bila zgolj empatija, temve&#269; faktografska natan&#269;nost, prilagojena posamezniku &#8211; sistem je lahko odgovoril na specifi&#269;ne argumente, ki so jih udele&#382;enci navajali. Ta ugotovitev je hkrati spodbudna in zahtevna: spodbudna, ker ka&#382;e, da dejstva lahko dose&#382;ejo ljudi; zahtevna, ker zahteva natan&#269;no poznavanje specifi&#269;nih argumentov, s katerimi pacient utemeljuje svoje prepri&#269;anje.</p><p>Vse navedeno predpostavlja pacienta, ki je pripravljen na dialog. Obstajajo pa tudi pacienti, ki niso pripravljeni na dialog in ki vsak poskus pogovora interpretirajo kot napad. V teh primerih je na mestu spo&#353;tljivo nestrinjanje: jasno in mirno izra&#382;eno strokovno stali&#353;&#269;e, nato pa prenehanje prepri&#269;evanja. Zdravnik ni dol&#382;an neskon&#269;no ponavljati istih argumentov. Dol&#382;an je ponuditi najbolj&#353;o mo&#382;no oskrbo in jasno izraziti svoje strokovno mnenje. Kar pacient s tem naredi, je pacientova odgovornost.</p><h2>Sklep</h2><p>Zdravniki niso izolirani od &#353;ir&#353;ih dru&#382;benih procesov. Protiznanstveni diskurz, ki ga sre&#269;ujejo v ambulantah, ne nastaja tam, temve&#269; prihaja iz dru&#382;benih omre&#382;ij, organiziranih gibanj in politi&#269;nega diskurza. Zdravniki so na sprejemni strani problema, ki ga niso povzro&#269;ili in ki ga sami ne morejo re&#353;iti.</p><p>Razumevanje mehanizmov je predpogoj za u&#269;inkovit odziv, ne pa njegova garancija. Tudi ko razumemo, zakaj pacient verjame dezinformacijam, ga morda ne moremo prepri&#269;ati. Cilj ni nujno sprememba mnenja, temve&#269; ohranitev odnosa, ki omogo&#269;a nadaljnjo oskrbo.</p><p>Zgodba Elle Al-Shamahi ni le zgodba o ceni resnice, temve&#269; tudi o mo&#382;nosti spremembe. Ella je spremenila svoje prepri&#269;anje, &#269;eprav jo je to stalo skoraj vsega. To je bilo mogo&#269;e, ker je imela v sebi nekaj, kar je bilo mo&#269;nej&#353;e od potrebe po pripadnosti: radovednost, po&#353;tenost in pripravljenost slediti dokazom. Te lastnosti so rezultat vzgoje, izobra&#382;evanja in zgledov &#8211; in nekaj, kar lahko zdravniki izkazujejo s svojo prakso in pripravljenostjo na potrpe&#382;ljiv dialog.</p><h2>Literatura</h2><ul><li><p>Al-Shamahi, E. (2025, 22. september). I&#8217;m a former creationist. Here&#8217;s why &#8216;follow the science&#8217; failed. <em>The Washington Post</em>. https://www.washingtonpost.com/opinions/2025/09/22/muslim-missionary-evolutionary-biologist-human/</p></li><li><p>Costello, T. H., Pennycook, G., &amp; Rand, D. G. (2024). Durably reducing conspiracy beliefs through dialogues with AI. <em>Science</em>, 385(6714), 1222&#8211;1227.</p></li><li><p>Douglas, K. M., Sutton, R. M., &amp; Cichocka, A. (2017). The Psychology of Conspiracy Theories. <em>Current Directions in Psychological Science</em>, 26(6), 538&#8211;542.</p></li><li><p>European Commission. (2025). <em>Special Eurobarometer 546: European citizens&#8217; knowledge and attitudes towards science and technology</em>. Directorate-General for Research and Innovation.</p></li><li><p>Fernbach, P. M., Light, N., Scott, S. E., Inbar, Y., &amp; Rozin, P. (2019). Extreme opponents of genetically modified foods know the least but think they know the most. <em>Nature Human Behaviour</em>, 3(3), 251&#8211;256.</p></li><li><p>Gottschall, J. (2012). <em>The Storytelling Animal: How Stories Make Us Human</em>. Houghton Mifflin Harcourt.</p></li><li><p>Kahan, D. M. (2017). Misconceptions, Misinformation, and the Logic of Identity-Protective Cognition. <em>Cultural Cognition Project Working Paper Series</em>, No. 164.</p></li><li><p>Regazzi, L., Miani, A., Castaldelli-Maia, J. M., &amp; Damiani, G. (2023). Conspiracy beliefs and COVID-19 vaccination in 17 European countries: Evidence from the European Social Survey. <em>European Journal of Public Health</em>, 33(Suppl. 2), ckad160.</p></li><li><p>Rozenblit, L., &amp; Keil, F. (2002). The misunderstood limits of folk science: An illusion of explanatory depth. <em>Cognitive Science</em>, 26(5), 521&#8211;562.</p></li></ul><div><hr></div><p><em>Sestavek je bil izvorno objavljen v:<br><strong>13. slovensko sre&#269;anje o klini&#269;ni farmakologiji: varna uporaba zdravil : zbornik prispevkov : Domus Medica, Ljubljana, 23. januar 2026</strong><br>Ljubljana : Slovensko zdravni&#353;ko dru&#353;tvo, Sekcija za klini&#269;no toksikologijo : Univerzitetni klini&#269;ni center, Center za klini&#269;no toksikologijo in farmakologijo, 2026. <strong>ISBN</strong> - 978-961-7092-87-5 <strong>COBISS.SI-ID</strong> - 260966403</em></p><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Nevidni pesek v vaših žilah]]></title><description><![CDATA[Kako delci PM2,5 tiho kraj&#353;ajo &#382;ivljenja v Sloveniji]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/nevidni-pesek-v-vasih-zilah</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/nevidni-pesek-v-vasih-zilah</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Sat, 24 Jan 2026 15:24:41 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!dl1l!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcbe8b27c-0a1c-4f40-a91f-535aba97ea77_1456x816.jpeg" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!dl1l!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcbe8b27c-0a1c-4f40-a91f-535aba97ea77_1456x816.jpeg" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!dl1l!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcbe8b27c-0a1c-4f40-a91f-535aba97ea77_1456x816.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!dl1l!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcbe8b27c-0a1c-4f40-a91f-535aba97ea77_1456x816.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!dl1l!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcbe8b27c-0a1c-4f40-a91f-535aba97ea77_1456x816.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!dl1l!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcbe8b27c-0a1c-4f40-a91f-535aba97ea77_1456x816.jpeg 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!dl1l!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcbe8b27c-0a1c-4f40-a91f-535aba97ea77_1456x816.jpeg" width="1456" height="816" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/cbe8b27c-0a1c-4f40-a91f-535aba97ea77_1456x816.jpeg&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:816,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:218973,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/jpeg&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://sasod.substack.com/i/185636270?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcbe8b27c-0a1c-4f40-a91f-535aba97ea77_1456x816.jpeg&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!dl1l!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcbe8b27c-0a1c-4f40-a91f-535aba97ea77_1456x816.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!dl1l!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcbe8b27c-0a1c-4f40-a91f-535aba97ea77_1456x816.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!dl1l!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcbe8b27c-0a1c-4f40-a91f-535aba97ea77_1456x816.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!dl1l!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcbe8b27c-0a1c-4f40-a91f-535aba97ea77_1456x816.jpeg 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-GK1x3M" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-GK1x3M" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>Ste se kdaj vpra&#353;ali, kaj se zgodi z zrakom, ki ga vdihnete, ko se sprehajate ob prometni cesti, ob hi&#353;ah z neustreznimi individualnimi kuri&#353;&#269;i ali v bli&#382;ini nekaterih industrijskih obratov? Odgovor se skriva v delcih, ki so skoraj 30-krat manj&#353;i od &#269;love&#353;kega lasu. Ti nevidni drobci, znani kot PM2,5, so tako majhni, da jih na&#353;a dihala ne morejo ustaviti. Namesto da bi jih izka&#353;ljali, potujejo neposredno skozi plju&#269;ne me&#353;i&#269;ke v krvni obtok. Predstavljajte si jih kot fin, oster prah, ki potuje po va&#353;ih &#382;ilah in ob tem po&#353;koduje njihovo ob&#269;utljivo notranjo povr&#353;ino.</p><p>Ta proces v telesu povzro&#269;a po&#269;asno, a vztrajno razdejanje. Ko delci vstopijo v kri, spro&#382;ijo oksidativni stres in sistemsko vnetje. Telo te delce zazna kot tujke in spro&#382;i imunski odziv, ki nenamerno pospe&#353;i nabiranje oblog v &#382;ilah, torej aterosklerozo. U&#269;inki onesna&#382;enega zraka segajo celo do sprememb v sestavi holesterola: tisti &#8220;dobri&#8221; holesterol HDL, ki bi nas moral &#353;&#269;ititi, zaradi izpostavljenosti postane funkcionalno okvarjen in ne zmore ve&#269; u&#269;inkovito &#269;istiti ma&#353;&#269;ob iz &#382;ilnih sten.</p><p>Da to niso le teoreti&#269;ne gro&#382;nje iz daljnih de&#382;el, potrjujejo tudi doma&#269;e raziskave. Strokovni direktor Interne klinike Univerzitetnega klini&#269;nega centra (UKC) Ljubljana prof. dr. Zlatko Fras je v&#269;eraj 23.1. na <a href="https://ktf.si/dogodki/13-srecanje-o-klinicni-farmakologiji/">13. sre&#269;anju Sekcije za klini&#269;no farmakologijo Slovenskega zdravni&#353;kega dru&#353;tva</a> predstavil podatke, da &#353;tevilo hospitalizacij zaradi sr&#269;nih infarktov v Sloveniji tesno sledi vrhovom onesna&#382;enosti zraka. Zanimivo je, da se srce na slab zrak ne odzove nujno v tistem trenutku, ko so zunaj najslab&#353;e razmere, ampak se zapleti pogosto pojavijo z zamikom 3 do 7 dni. Podatki iz nekdaj mo&#269;no onesna&#382;enih obmo&#269;ij, kot je bilo Zasavje, ka&#382;ejo, da je bila tam raz&#353;irjenost sr&#269;no-&#382;ilnih bolezni ob&#269;utno vi&#353;ja od slovenskega povpre&#269;ja, kar je jasen opomin, da umazan zrak neposredno vpliva na dol&#382;ino &#382;ivljenja.</p><p>Raziskave so pokazale tudi zanimivo povezavo med onesna&#382;enjem in nekaterimi zdravili. Statini, ki jih ve&#269;ina pozna le kot sredstvo za zni&#382;evanje holesterola, imajo tudi tako imenovane pleiotropne u&#269;inke, kar pomeni, da delujejo na ve&#269; na&#269;inov hkrati. Ne zmanj&#353;ujejo le nastajanje in kopi&#269;enje odve&#269;nih ma&#353;&#269;ob v &#382;ilah, temve&#269; delujejo tudi kot &#8220;notranji &#353;&#269;it&#8221;, ki gasi vnetja in stabilizira &#382;ilne stene pred po&#353;kodbami, ki jih povzro&#269;a umazan zrak. Obse&#382;na ju&#382;nokorejska &#353;tudija z ve&#269; kot milijon udele&#382;enci je pokazala, da so imeli starej&#353;i ljudje, ki so jemali statine, za 17 do 20 odstotkov ni&#382;je tveganje za mo&#382;gansko kap, &#269;eprav so dihali enako umazan zrak kot ostali. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da statini niso &#269;ude&#382;na tabletka, ki bi nam dovoljevala brezbri&#382;nost do kakovosti zraka.</p><p>&#268;eprav uradni standardi pogosto sporo&#269;ajo, da majhne koli&#269;ine delcev niso nevarne, so priporo&#269;ila Svetovne zdravstvene organizacije dokaj stroga. Ta je leta 2021 priporo&#269;eno letno vrednost PM2,5 zni&#382;ala na 5 mikrogramov na kubi&#269;ni meter, medtem ko zakonska meja v Evropski uniji ostaja pri 10, kar je dvakrat ve&#269;. Zgolj za ob&#269;utek: zadnje dni so vrednosti v Ljubljani med 50 in 110 mikrogrami na kubi&#269;ni meter. Biolo&#353;ko gledano pa ni praga, pod katerim bi bili popolnoma varni, zato se v stroki vse glasneje pojavlja razmislek, da bi morali biti podatki o kakovosti zraka v na&#353;em neposrednem okolju jasno vidni in dostopni na aplikacijah kot tudi na prikazovalnikih na javnih krajih. Prav javno prikazovanje trenutnih koncentracij delcev PM2,5 bi najverjetneje lahko mo&#269;no pripomoglo k ve&#269;ji osve&#353;&#269;enosti prebivalstva.</p><div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!v9Dy!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4ed456d6-072a-4961-8144-9f9f02bdccd4_1206x1667.jpeg" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!v9Dy!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4ed456d6-072a-4961-8144-9f9f02bdccd4_1206x1667.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!v9Dy!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4ed456d6-072a-4961-8144-9f9f02bdccd4_1206x1667.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!v9Dy!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4ed456d6-072a-4961-8144-9f9f02bdccd4_1206x1667.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!v9Dy!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4ed456d6-072a-4961-8144-9f9f02bdccd4_1206x1667.jpeg 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!v9Dy!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4ed456d6-072a-4961-8144-9f9f02bdccd4_1206x1667.jpeg" width="300" height="414.67661691542287" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/4ed456d6-072a-4961-8144-9f9f02bdccd4_1206x1667.jpeg&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:1667,&quot;width&quot;:1206,&quot;resizeWidth&quot;:300,&quot;bytes&quot;:135803,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/jpeg&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:false,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://sasod.substack.com/i/185636270?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4ed456d6-072a-4961-8144-9f9f02bdccd4_1206x1667.jpeg&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!v9Dy!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4ed456d6-072a-4961-8144-9f9f02bdccd4_1206x1667.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!v9Dy!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4ed456d6-072a-4961-8144-9f9f02bdccd4_1206x1667.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!v9Dy!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4ed456d6-072a-4961-8144-9f9f02bdccd4_1206x1667.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!v9Dy!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F4ed456d6-072a-4961-8144-9f9f02bdccd4_1206x1667.jpeg 1456w" sizes="100vw"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-GK1x3M" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-GK1x3M" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>Kaj lahko glede tega storimo sami? Nekaj preprostih ukrepov lahko ob&#269;utno zmanj&#353;a na&#353;o izpostavljenost. V dneh z visoko onesna&#382;enostjo, ki jih lahko spremljamo prek aplikacij in spletnih strani za kakovost zraka, se je smiselno izogibati dolgotrajni telesni dejavnosti na prostem, zlasti ob prometnicah. Prezra&#269;evanje stanovanja je najbolje opraviti takrat, ko je promet redkej&#353;i, &#269;e je to glavni lokalni vir onesna&#382;enja, ne individualna kuri&#353;&#269;a ali industrija. V zaprtih prostorih lahko kakovost zraka izbolj&#353;amo z zra&#269;nimi filtri s HEPA-tehnologijo, ki u&#269;inkovito zadr&#382;ujejo drobne delce. Pri vsakdanjih poteh se izogibajmo hoje in kolesarjenja tik ob glavnih cestah, saj koncentracije delcev &#382;e nekaj deset metrov stran ob&#269;utno padejo. Ne nazadnje pa ni odve&#269; poudariti, da dolgoro&#269;na re&#353;itev ni v individualnem izogibanju, temve&#269; v sistemskih ukrepih za &#269;istej&#353;i zrak, kar pomeni tudi dr&#382;avljansko anga&#382;iranost pri zahtevah po stro&#382;jih okoljskih standardih.</p><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Kako lahko z mislimi okrepimo imunski sistem]]></title><description><![CDATA[Prelomna &#353;tudija razkriva skrivnostno vez med mo&#382;gani in telesom]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/kako-lahko-z-mislimi-okrepimo-imunski</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/kako-lahko-z-mislimi-okrepimo-imunski</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Tue, 20 Jan 2026 12:47:57 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!5k5_!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F66eaffc0-5eee-4b49-a75b-f51fc821f949_1456x816.jpeg" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!5k5_!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F66eaffc0-5eee-4b49-a75b-f51fc821f949_1456x816.jpeg" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!5k5_!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F66eaffc0-5eee-4b49-a75b-f51fc821f949_1456x816.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!5k5_!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F66eaffc0-5eee-4b49-a75b-f51fc821f949_1456x816.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!5k5_!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F66eaffc0-5eee-4b49-a75b-f51fc821f949_1456x816.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!5k5_!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F66eaffc0-5eee-4b49-a75b-f51fc821f949_1456x816.jpeg 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!5k5_!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F66eaffc0-5eee-4b49-a75b-f51fc821f949_1456x816.jpeg" width="1456" height="816" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/66eaffc0-5eee-4b49-a75b-f51fc821f949_1456x816.jpeg&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:816,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:526519,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/jpeg&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://sasod.substack.com/i/185173012?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F66eaffc0-5eee-4b49-a75b-f51fc821f949_1456x816.jpeg&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!5k5_!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F66eaffc0-5eee-4b49-a75b-f51fc821f949_1456x816.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!5k5_!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F66eaffc0-5eee-4b49-a75b-f51fc821f949_1456x816.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!5k5_!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F66eaffc0-5eee-4b49-a75b-f51fc821f949_1456x816.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!5k5_!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F66eaffc0-5eee-4b49-a75b-f51fc821f949_1456x816.jpeg 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>Predstavljajte si, da imate v mo&#382;ganih skrito stikalo, s katerim lahko svojemu telesu sporo&#269;ite, naj v nekem trenutku pripravi obrambo in se tako bolje ubrani pred boleznijo. Znanstveniki so v prelomni &#353;tudiji, ki so jo pred nekaj dnevi objavili v reviji <em><a href="https://doi.org/10.1038/s41591-025-04140-5">Nature Medicine</a></em>, raziskovali prav to skrivnostno vez med na&#353;imi mislimi in imunskim sistemom. Pri tem so uporabili metodo, ki spominja na urjenje Jedijev iz Vojne zvezd &#8211; tistih filmskih junakov, ki s samo mo&#269;jo uma premikajo predmete - le da so tokrat udele&#382;enci z mislimi premikali kazalce na zaslonu namesto lebde&#269;ih krogel ali vesoljskih ladij. Izhajali so iz pojava, ki ga poznamo kot placebo u&#269;inek, in &#382;eleli preveriti, ali lahko ljudje namerno za&#382;enemo ta &#8220;mehanizem pri&#269;akovanja&#8221; v mo&#382;ganih ter s tem fizi&#269;no okrepimo odziv telesa na cepljenje.</p><p>Da bi to preverili, so udele&#382;ence postavili pred poseben izziv, ki je deloval kot okno v globine njihovih misli. Le&#382;ali so v napravi za magnetno resonanco, ki je sproti spremljala aktivnost njihovih mo&#382;ganov. Podobno kot se lahko &#269;lovek nau&#269;i zavestno upo&#269;asniti svoj sr&#269;ni utrip, &#269;e ga opazuje na monitorju, so se ti prostovoljci u&#269;ili nadzorovati globoke, starodavne dele svojih mo&#382;ganov. Njihova naloga je bila na videz preprosta, v resnici pa kar te&#382;avna: z mo&#269;jo misli in brez uporabe rok so morali dvigniti kazalec na zaslonu, ki je odra&#382;al aktivacijo njihovega nagrajevalnega sistema. Tik po tem mentalnem treningu so prejeli cepivo proti hepatitisu B, kar si lahko predstavljamo kot vajo za telesno vojsko, da razvije protitelesa oziroma oro&#382;je proti vsiljivcem.</p><p>Rezultati so razkrili nekaj osupljivega. Izkazalo se je, da klju&#269; do uspeha ni bil le v splo&#353;nem ob&#269;utku ugodja, temve&#269; v aktivaciji zelo specifi&#269;nega dela mo&#382;ganov, imenovanega <em>ventralno tegmentalno podro&#269;je</em> ali VTA. Tisti posamezniki, ki so med treningom uspe&#353;neje &#8220;pri&#382;gali&#8221; ta predel, so kasneje v krvi razvili bistveno ve&#269; protiteles. Pri tem je pomembno tudi, da rezultati celotne skupine, ki je izvajala mo&#382;gansko stimulacijo, niso bili bistveno bolj&#353;i od tistih brez treninga, saj so nekateri nehote trenirali sosednji mo&#382;ganski predel, ki se imenuje <em>nucleus accumbens</em>. Ta del mo&#382;ganov je sicer povezan z u&#382;itkom in ugodjem, vendar ni neposredno povezan z imunskim sistemom, kar dokazuje, da zgolj le&#382;erno ugodje telesa ne pripravi na bolj&#353;i imunski odziv.</p><p>Bistvo tega odkritja najlep&#353;e ponazarja razlika med dvema vrstama pozitivnih ob&#269;utkov. Aktivacija VTA, ki je spro&#382;ila imunski odziv, ustreza napetemu, vznemirljivemu pri&#269;akovanju &#8211; tistemu trenutku, ko veste, da se bo zgodilo nekaj &#269;udovitega, in ste polni energije. Nasprotno pa aktivacija druge regije, ki ni imela u&#269;inka, spominja na sam trenutek odpiranja daril ali le&#382;anje na kav&#269;u po dobrem obedu. To stanje je sicer prijetno in pomirjujo&#269;e, a telesa ne spravi v stanje bolj&#353;e imunske pripravljenosti. Na&#353;i mo&#382;gani imajo torej dejansko sposobnost, da pri&#269;akovanje dobrega prevedejo v ve&#269;jo telesno odpornost, vendar le pod pogojem, da gre za aktivno, vznemirljivo pri&#269;akovanje dogajanja v prihodnosti.</p><p>Zakaj bi narava sploh povezala veselje ob pri&#269;akovanju z imunskim sistemom? Odgovor se verjetno skriva v na&#353;i evolucijski preteklosti. Nagradni sistem v mo&#382;ganih nas spodbuja k iskanju dveh klju&#269;nih stvari: hrane in parjenja. Obe dejavnosti sta nujni za obstoj vrste, a hkrati predstavljata veliko tveganje, saj nas izpostavljata nevarnim bakterijam in virusom. Narava je zato ustvarila varovalko: v trenutku, ko mo&#382;gani za&#269;utijo vznemirjenje ob &#8220;lovu&#8221; na nagrado, telesu preventivno po&#353;ljejo signal za dvig imunske obrambe, &#353;e preden pride do stika z nevarnostjo. &#352;tudija tako ponuja enega prvih trdnih biolo&#353;kih dokazov za mehanizem, ki stoji za placebo u&#269;inkom, in potrjuje, da mo&#269; pozitivnega mi&#353;ljenja ni le prazna fraza, temve&#269; merljiv fiziolo&#353;ki proces.</p><p>Kljub vznemirljivim rezultatom pa je treba ohraniti trezno previdnost. Z raziskavo so nameravali preu&#269;iti, ali sploh obstaja povezava med mo&#382;gani in imunskim sistemom, ne pa dokazati u&#269;inkovitost nove terapije. Vzorec 68 udele&#382;encev je za tak namen primeren, za resnej&#353;e sklepe pa bi potrebovali veliko obse&#382;nej&#353;e preizkuse. Prav tako so znanstveniki merili le protitelesa proti hepatitisu B, ne pa &#353;ir&#353;ega nabora imunskih odzivov, kot so vnetni ozna&#269;evalci ali celi&#269;ni odziv. Vpra&#353;anje torej ostaja, ali bi enak mehanizem deloval tudi pri drugih boleznih, rakavih obolenjih ali kroni&#269;nih vnetjih. Raziskava je tako prvi pomemben korak, ne pa kon&#269;ni odgovor. Odpira vrata v novo podro&#269;je, a nas hkrati opominja, da je pot od laboratorijskega odkritja do zdravni&#353;ke ordinacije dolga in polna nepredvidljivih dodatnih spoznanj.</p><blockquote><p>Lubianiker, Nitzan, et al. <em>&#8220;Upregulation of Reward Mesolimbic Activity and Immune Response to Vaccination: A Randomized Controlled Trial.&#8221;</em> <strong>Nature Medicine</strong>, 19 Jan. 2026, doi:10.1038/s41591-025-04140-5.</p></blockquote><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Paradoks talenta]]></title><description><![CDATA[Zakaj zgodnji uspehi niso zanesljiv napovednik vrhunskih odraslih dose&#382;kov]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/paradoks-talenta</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/paradoks-talenta</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Tue, 23 Dec 2025 15:21:17 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!oIE8!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F084c95bb-2647-4def-9b85-98aca4e8a9d8_1456x816.jpeg" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!oIE8!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F084c95bb-2647-4def-9b85-98aca4e8a9d8_1456x816.jpeg" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!oIE8!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F084c95bb-2647-4def-9b85-98aca4e8a9d8_1456x816.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!oIE8!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F084c95bb-2647-4def-9b85-98aca4e8a9d8_1456x816.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!oIE8!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F084c95bb-2647-4def-9b85-98aca4e8a9d8_1456x816.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!oIE8!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F084c95bb-2647-4def-9b85-98aca4e8a9d8_1456x816.jpeg 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!oIE8!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F084c95bb-2647-4def-9b85-98aca4e8a9d8_1456x816.jpeg" width="1456" height="816" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/084c95bb-2647-4def-9b85-98aca4e8a9d8_1456x816.jpeg&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:816,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:446330,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/jpeg&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://sasod.substack.com/i/182404290?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F084c95bb-2647-4def-9b85-98aca4e8a9d8_1456x816.jpeg&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!oIE8!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F084c95bb-2647-4def-9b85-98aca4e8a9d8_1456x816.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!oIE8!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F084c95bb-2647-4def-9b85-98aca4e8a9d8_1456x816.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!oIE8!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F084c95bb-2647-4def-9b85-98aca4e8a9d8_1456x816.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!oIE8!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F084c95bb-2647-4def-9b85-98aca4e8a9d8_1456x816.jpeg 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>Predstavljajte si, da vodite mladinsko ko&#353;arkarsko reprezentanco in morate izbrati deset najobetavnej&#353;ih dvanajstletnikov. Od va&#353;e izbire ni odvisna le prihodnost teh otrok, ampak tudi usoda nacionalnega &#353;porta za prihodnje desetletje in va&#353;a lastna trenerska zapu&#353;&#269;ina. Kako bi se lotili izbora? Ve&#269;ina bi rekla: poi&#353;&#269;ite tiste, ki &#382;e zdaj blestijo na igri&#353;&#269;u, ki &#382;e ka&#382;ejo izjemne sposobnosti, ki so o&#269;itno korak pred vrstniki. Ta pristop se zdi tako samoumeven, da ga elitne &#353;portne zveze, &#353;ole in programi za nadarjene po vsem svetu uporabljajo &#382;e desetletja. Poi&#353;&#269;e&#353; najbolj&#353;e mlade, jih vklju&#269;i&#353; v intenzivne programe in pospe&#353;i&#353; njihov razvoj s &#269;im ve&#269; specializiranega treninga. Logika je preprosta in prepri&#269;ljiva: kdor prej za&#269;ne in ve&#269; vadi, bo na koncu bolj&#353;i.</p><p>A kaj &#269;e ta logika ne dr&#382;i? Kaj &#269;e na&#353;a intuicija o tem, kako nastajajo vrhunski &#353;portniki, umetniki in u&#269;enjaki, temelji na napa&#269;nih predpostavkah?</p><p>Obse&#382;na pregledna &#353;tudija, objavljena decembra 2025 v reviji <em><a href="https://www.science.org/doi/10.1126/science.adt7790">Science</a></em>, je sintetizirala podatke o ve&#269; kot 34.000 izjemnih posameznikov in posameznic z razli&#269;nih podro&#269;ij &#8211; od nobelovcev in olimpijskih prvakov do najbolj&#353;ih &#353;ahistov in najbolj priznanih klasi&#269;nih skladateljev vseh &#269;asov. Njene ugotovitve so presenetljive in za marsikoga morda neprijetne, saj postavljajo pod vpra&#353;aj sam temelj, na katerem slonijo sistemi zgodnjega odkrivanja in spodbujanja talentov. Izka&#382;e se namre&#269;, da pot do zgodnje odli&#269;nosti in pot do vrhunske odli&#269;nosti v odraslosti nista ista pot &#8211; in da nas prva pogosto vodi stran od druge.</p><p>Da bi razumeli, zakaj so te ugotovitve tako pomembne, se moramo najprej vpra&#353;ati, kaj sploh vemo &#8211; oziroma mislimo, da vemo &#8211; o tem, kako nastajajo izjemni dose&#382;ki.</p><h3>Kaj smo vedeli doslej: zgodba o vadbi in talentu</h3><p>Raziskovanje vrhunske uspe&#353;nosti ima dolgo zgodovino, ki sega v devetnajsto stoletje, ko je Francis Galton za&#269;el sistemati&#269;no preu&#269;evati, kaj lo&#269;i izjemne posameznike od povpre&#269;ja. A raziskave na tem podro&#269;ju so se desetletja soo&#269;ale z metodolo&#353;ko te&#382;avo: preu&#269;evale so predvsem mlade in srednje dobre posameznike, ne pa tistih na samem vrhu. Ko so raziskovalci primerjali dobre in slab&#353;e &#353;tudente na konservatoriju, uspe&#353;nej&#353;e in manj uspe&#353;ne mladinske &#353;portnike, nadarjene in povpre&#269;ne u&#269;ence, so vedno znova prihajali do podobnih ugotovitev. Tisti, ki so se bolje odrezali, so praviloma ve&#269; vadili svojo disciplino, za&#269;eli prej in napredovali hitreje.</p><p>Na podlagi tak&#353;nih ugotovitev se je uveljavilo prepri&#269;anje, ki ga je morda najbolj zvene&#269;e ubesedil psiholog Anders Ericsson s slovitim pravilom &#8220;deset tiso&#269; ur&#8221;: kdor vlo&#382;i dovolj ur na&#269;rtne vadbe v dolo&#269;eno spretnost, lahko dose&#382;e mojstrstvo ne glede na prirojene sposobnosti. Zgodnji za&#269;etek in intenzivna specializacija sta postala zlati standard. Sistemi za prepoznavanje nadarjenih so se osredoto&#269;ili na zgodnje signale &#8211; visoke rezultate na testih, zmage na mladinskih tekmovanjih, bleste&#269;o zgodnje kariero.</p><p>Ti pristopi so se zdeli utemeljeni, saj so izhajali iz solidne empiri&#269;ne podlage. &#352;tudije so dosledno kazale, da med mladimi in srednje dobrimi posamezniki tisti z ve&#269; specializirane vadbe in vi&#353;jimi zgodnjimi dose&#382;ki res dosegajo bolj&#353;e kasnej&#353;e rezultate. Povezave so bile statisti&#269;no zanesljive in konsistentne &#269;ez podro&#269;ja od glasbe do &#353;porta, od &#353;aha do akademske uspe&#353;nosti.</p><p>A tu se skriva past, ki je raziskovalci dolgo niso prepoznali: iz tega, kar velja za srednje dobre posameznike, ne moremo sklepati o tem, kaj velja za vrhunske. In prav to je kriti&#269;no vpra&#353;anje, &#269;e nas zanima, kako nastajajo ljudje, ki premikajo meje: znanstveniki, ki osvajajo Nobelove nagrade, glasbeniki, ki zaznamujejo svojo dobo, &#353;portniki, ki postavljajo svetovne rekorde.</p><p>Do nedavnega preprosto nismo imeli podatkov, ki bi omogo&#269;ali sistemati&#269;no preu&#269;evanje teh vpra&#353;anj med najuspe&#353;nej&#353;imi ustvarjalci na vrhuncu svojih karier. To se je spremenilo v zadnjih letih, ko je ve&#269; velikih raziskovalnih projektov zbralo obse&#382;ne podatke o razvojnih poteh izjemnih posameznikov. Sinteza teh podatkov, ki jo prina&#353;a pregledna &#353;tudija Arneja G&#252;llicha in sodelavcev, pa razkriva vzorec, ki je druga&#269;en od pri&#269;akovanega in presenetljivo usklajen med razli&#269;nimi podro&#269;ji &#269;love&#353;kega udejstvovanja.</p><h3>Dve razli&#269;ni populaciji: presenetljiva matematika talenta</h3><p>Najprej osnovno vpra&#353;anje, ki se zdi skoraj retori&#269;no: ali so najbolj&#353;i mladi v neki disciplini tudi kasnej&#353;i najbolj&#353;i odrasli v tej isti disciplini? Zdrav razum pravi seveda, &#269;e je nekdo najbolj&#353;i med petnajstletnimi pianisti, bo verjetno med najbolj&#353;imi tudi pri tridesetih. Morda ne vsi, a zagotovo ve&#269;ina. Prav to prepri&#269;anje je temelj, na katerem slonijo selekcijski postopki elitnih akademij, &#353;tipendijski programi in sistemi zgodnjega odkrivanja talentov.</p><p>A podatki pravijo nekaj povsem drugega.</p><p>Ko so raziskovalci zdru&#382;ili prospektivne &#353;tudije (ki so sledile mladim talentom skozi &#269;as) z retrospektivnimi (ki so preu&#269;evale zgodnje poti vrhunskih odraslih), so lahko izra&#269;unali, kolik&#353;en dele&#382; najbolj&#353;ih mladih in najbolj&#353;ih odraslih v isti disciplini predstavljajo iste osebe. Rezultati so bili osupljivi. V &#353;portu se je izkazalo, da je skoraj devetdeset odstotkov mladinskih reprezentantov in kasnej&#353;ih &#269;lanskih reprezentantov razli&#269;nih oseb. Ne polovica, ne dve tretjini, ampak skoraj devet od desetih. Podobno velja za mladinske in &#269;lanske mednarodne medaliste: tudi tu gre za pribli&#382;no devetdeset odstotkov razli&#269;nih posameznikov.</p><p>Morda bi kdo pomislil, da je &#353;port poseben primer, da telesni razvoj in &#353;portne po&#353;kodbe izkrivljajo sliko. A vzorec se ponavlja na povsem razli&#269;nih podro&#269;jih. Med najbolj&#353;imi desetimi &#353;ahisti, mlaj&#353;imi od &#353;tirinajst let, in kasnej&#353;imi najbolj&#353;imi desetimi &#269;lanski &#353;ahisti je prekrivanje enako majhno &#8211; spet pribli&#382;no enajst odstotkov. Celo ko zo&#382;imo fokus na najbolj&#353;e tri v vsaki starostni kategoriji, ostane vzorec enak.</p><div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!R9th!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fb0ff0991-2d0a-4773-b08d-985da466b4e0_3333x2524.jpeg" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!R9th!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fb0ff0991-2d0a-4773-b08d-985da466b4e0_3333x2524.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!R9th!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fb0ff0991-2d0a-4773-b08d-985da466b4e0_3333x2524.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!R9th!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fb0ff0991-2d0a-4773-b08d-985da466b4e0_3333x2524.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!R9th!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fb0ff0991-2d0a-4773-b08d-985da466b4e0_3333x2524.jpeg 1456w" sizes="auto, 100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!R9th!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fb0ff0991-2d0a-4773-b08d-985da466b4e0_3333x2524.jpeg" width="1456" height="1103" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/b0ff0991-2d0a-4773-b08d-985da466b4e0_3333x2524.jpeg&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:1103,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:653444,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/jpeg&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:true,&quot;topImage&quot;:false,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://sasod.substack.com/i/182404290?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fb0ff0991-2d0a-4773-b08d-985da466b4e0_3333x2524.jpeg&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!R9th!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fb0ff0991-2d0a-4773-b08d-985da466b4e0_3333x2524.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!R9th!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fb0ff0991-2d0a-4773-b08d-985da466b4e0_3333x2524.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!R9th!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fb0ff0991-2d0a-4773-b08d-985da466b4e0_3333x2524.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!R9th!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fb0ff0991-2d0a-4773-b08d-985da466b4e0_3333x2524.jpeg 1456w" sizes="auto, 100vw" loading="lazy"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>V akademskem svetu se poka&#382;e podobna slika. Najbolj&#353;i maturanti in kasnej&#353;i diplomanti elitnih univerz so v pribli&#382;no devetdesetih odstotkih razli&#269;ni ljudje. Ko primerjamo zgodnjo kognitivno uspe&#353;nost &#8211; recimo najbolj&#353;i odstotek dvanajstletnikov na testih inteligence &#8211; s kasnej&#353;im finan&#269;nim uspehom v tridesetih letih, je prekrivanje &#353;e manj&#353;e: le pribli&#382;no en odstotek istih oseb. To je seveda skrajni primer, saj primerjamo razli&#269;ni vrsti uspeha, a ilustrira &#353;ir&#353;o poanto.</p><p>Kaj to pomeni v praksi? Predstavljajte si, da izberete sto najuspe&#353;nej&#353;ih mladinskih &#353;portnikov v neki disciplini in jih spremljate do &#269;lanske starosti. Med njimi bo pribli&#382;no osemnajst tak&#353;nih, ki bodo dosegli primerljivo raven tudi kot odrasli. Preostalih dvainosemdeset ne bo doseglo vrha. Hkrati pa bo pribli&#382;no dvainseddemdeset tak&#353;nih, ki bodo kot odrasli dosegli vrh, a jih v va&#353;i prvotni skupini najbolj&#353;ih mladih sploh ni bilo &#8211; takrat so bili nekje v &#353;ir&#353;i mno&#382;ici, niso izstopali, morda niso niti tekmovali.</p><p>Ti podatki postavljajo pod vpra&#353;aj temeljno logiko sistemov za odkrivanje in razvoj talentov. &#268;e z izborom najbolj&#353;ih mladih zajamemo le majhen dele&#382; prihodnjih vrhunskih odraslih, medtem ko ve&#269;ino prihodnjih najbolj&#353;ih izpustimo, potem zgodnja uspe&#353;nost preprosto ni dober napovedovalec dolgoro&#269;ne vrhunske uspe&#353;nosti. Ne le da ni popoln &#8211; je presenetljivo slab.</p><p>To seveda ne pomeni, da je zgodnja uspe&#353;nost nepomembna. Nasprotno: elitni mladi posamezniki imajo v primerjavi s splo&#353;no populacijo bistveno ve&#269;je mo&#382;nosti, da bodo kasneje dosegli vrh. Pomeni pa, da je zgodnja uspe&#353;nost slab selekcijski filter za sam vrh, saj zajame le majhen dele&#382; tistih, ki bodo v odraslosti resni&#269;no izstopali. Gre torej za vpra&#353;anje u&#269;inkovitosti izbora, ne za zanikanje povezave.</p><p>Tu se pojavi logi&#269;no vpra&#353;anje: &#269;e najbolj&#353;i mladi in najbolj&#353;i odrasli ve&#269;inoma niso isti ljudje, kako se je potem sploh razvijala pot tistih, ki so na koncu dosegli vrh? Ali so vrhunski odrasli vsaj kazali znake posebnosti v svojih zgodnjih letih, tudi &#269;e niso bili na samem vrhu?</p><h3>Poti do vrha: ko po&#269;asnej&#353;i pridejo dlje</h3><p>Zdaj &#382;e vemo, da najbolj&#353;i mladi in najbolj&#353;i odrasli ve&#269;inoma niso isti ljudje. A to &#353;e ne pove, kako so se razvijali tisti, ki so na koncu res dosegli sam vrh: nobelovci, olimpijski prvaki, svetovni prvaki v &#353;ahu, skladatelji, katerih dela &#353;e danes polnijo koncertne dvorane. Morda so tudi oni v mladosti kazali izjemne dose&#382;ke, le da niso bili na samem vrhu svoje starostne skupine? Morda so bili recimo v najbolj&#353;ih desetih odstotkih, &#269;etudi ne v najbolj&#353;em odstotku?</p><p>Podatki razkrivajo nekaj manj intuitivnega. Ko primerjamo razvojne poti najbolj&#353;ih odraslih posameznikov s potmi tistih, ki so dosegli raven tik pod vrhom &#8211; recimo olimpijske prvake z dr&#382;avnimi prvaki, nobelovce z nominiranci, ki nagrade niso prejeli, svetovno najbolj&#353;e &#353;ahiste s tistimi na mestih od &#269;etrtega do desetega &#8211; se izka&#382;e, da so vrhunski v svojih zgodnjih letih praviloma kazali <em>slab&#353;e</em> rezultate kot njihovi malenkost manj uspe&#353;ni vrstniki.</p><div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!8zoN!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1e629b70-e66c-4f48-8d23-0a0dceb0b8b9_2093x959.jpeg" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!8zoN!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1e629b70-e66c-4f48-8d23-0a0dceb0b8b9_2093x959.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!8zoN!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1e629b70-e66c-4f48-8d23-0a0dceb0b8b9_2093x959.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!8zoN!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1e629b70-e66c-4f48-8d23-0a0dceb0b8b9_2093x959.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!8zoN!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1e629b70-e66c-4f48-8d23-0a0dceb0b8b9_2093x959.jpeg 1456w" sizes="auto, 100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!8zoN!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1e629b70-e66c-4f48-8d23-0a0dceb0b8b9_2093x959.jpeg" width="1456" height="667" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/1e629b70-e66c-4f48-8d23-0a0dceb0b8b9_2093x959.jpeg&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:667,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:156985,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/jpeg&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:true,&quot;topImage&quot;:false,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://sasod.substack.com/i/182404290?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1e629b70-e66c-4f48-8d23-0a0dceb0b8b9_2093x959.jpeg&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!8zoN!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1e629b70-e66c-4f48-8d23-0a0dceb0b8b9_2093x959.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!8zoN!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1e629b70-e66c-4f48-8d23-0a0dceb0b8b9_2093x959.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!8zoN!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1e629b70-e66c-4f48-8d23-0a0dceb0b8b9_2093x959.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!8zoN!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1e629b70-e66c-4f48-8d23-0a0dceb0b8b9_2093x959.jpeg 1456w" sizes="auto, 100vw" loading="lazy"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>Ta ugotovitev je tako neintuitivna, da jo je vredno ponoviti. Pri primerjavi posameznikov na samem vrhu s tistimi tik pod vrhom je zgodnja uspe&#353;nost negativno povezana s kasnej&#353;o vrhunsko uspe&#353;nostjo. Tisti, ki so na koncu najvi&#353;je, so v povpre&#269;ju za&#269;eli ni&#382;je.</p><p>Raziskovalci so to lahko natan&#269;no dokumentirali na ve&#269; podro&#269;jih. Primerjali so razvojne poti mednarodno vrhunskih &#353;portnikov s potmi lokalno uspe&#353;nih &#353;portnikov, ki vrhunske ravni niso dosegli. Od &#353;tirinajstega do dvaindvajsetega leta so slednji dosledno dosegali bolj&#353;e rezultate. Vrhunski so jih ujeli &#353;ele proti koncu tega obdobja in jih nato prehiteli. Podoben vzorec se poka&#382;e pri nobelovcih za fiziko in kemijo v primerjavi z nominiranci, ki nagrade niso prejeli.  Osemindvajset let pred nagrado oziroma nominacijo so imeli kasnej&#353;i nobelovci v povpre&#269;ju slab&#353;o odmevnost svojih publikacij, oziroma ni&#382;ji rang po citiranosti znotraj svoje discipline. &#352;ele v zadnjih letih pred nagrado so jih prehiteli.</p><p>&#352;e bolj nazorno se ta vzorec poka&#382;e v &#353;ahu, kjer obstajajo natan&#269;ni longitudinalni podatki o uspe&#353;nosti igralcev. Raziskovalci so primerjali tri najbolj&#353;e &#269;lanske &#353;ahiste zadnjega desetletja &#8211; torej absolutni svetovni vrh &#8211; z igralci, ki so bili uvr&#353;&#269;eni od &#269;etrtega do desetega mesta. Pri &#353;tirinajstih letih so bili kasnej&#353;i najbolj&#353;i trije v povpre&#269;ju za 62 Elo to&#269;k <em>slab&#353;i</em> od kasnej&#353;ih &#269;etrtih do desetih. Na vrhuncu kariere pa so bili 48 to&#269;k bolj&#353;i. Razlika se je torej obrnila. Seveda to ne pomeni, da je zgodnja &#353;ibkost prednost sama po sebi, temve&#269; da znotraj zelo selektivne populacije razlike v zgodnjem razvoju ne delujejo intuitivno linearno.</p><p>Zanimivo je, da te ugotovitve ne nasprotujejo prepri&#269;anju, da so vrhunski posamezniki v svojih zgodnjih letih bolj&#353;i od povpre&#269;ja. To dr&#382;i &#8211; vrhunski odrasli &#353;portniki, znanstveniki, glasbeniki in &#353;ahisti so bili tudi kot mladi ve&#269;inoma nadpovpre&#269;ni, pogosto precej nadpovpre&#269;ni. A niso bili na samem vrhu svoje generacije. In ko jih primerjamo s tistimi, ki so bili v mladosti na samem vrhu, vidimo, da so ravno slednji redkeje dosegli vrh v odraslosti.</p><p>Ta vzorec odpira klju&#269;no vpra&#353;anje: &#269;e se vrhunski odrasli posamezniki od svojih malenkost manj uspe&#353;nih kolegov ne lo&#269;ijo po zgodnji uspe&#353;nosti &#8211; prej nasprotno &#8211; kaj jih potem lo&#269;i? Odgovor ti&#269;i v povsem druga&#269;nem vzorcu razvoja, ki ga raziskovalci opisujejo s tremi med seboj povezanimi dejavniki: koli&#269;ino specializirane vadbe, koli&#269;ino multidisciplinarne vadbe in tempom zgodnjega napredka. In tu postane slika resni&#269;no zanimiva.</p><h3>Kaj lo&#269;i vrhunske od odli&#269;nih</h3><p>Do zdaj smo videli, da najbolj&#353;i mladi in najbolj&#353;i odrasli ve&#269;inoma niso isti ljudje, in da so vrhunski odrasli posamezniki v svojih zgodnjih letih praviloma kazali slab&#353;e rezultate kot njihovi skoraj enako uspe&#353;ni vrstniki. A to &#353;e ne pove, kaj jih je sploh pripeljalo na vrh. &#268;e ne zgodnji uspeh, kaj potem? Tu podatki razkrivajo morda najpomembnej&#353;o ugotovitev: dejavniki, ki napovedujejo zgodnjo uspe&#353;nost, in dejavniki, ki napovedujejo kasnej&#353;o vrhunsko uspe&#353;nost, niso le razli&#269;ni, temve&#269; so pogosto povsem nasprotni.</p><p>Vzemimo najprej starost ob za&#269;etku ukvarjanja z disciplino. Med mladimi velja, da tisti, ki so za&#269;eli prej, dosegajo bolj&#353;e rezultate. To je intuitivno smiselno: &#269;e za&#269;ne&#353; igrati tenis pri petih letih, ima&#353; pri petnajstih za seboj deset let izku&#353;enj, medtem ko ima tvoj vrstnik, ki je za&#269;el pri desetih, le pet let prakse. A ko primerjamo vrhunske odrasle &#353;portnike z dr&#382;avnimi prvaki, ki svetovnega vrha niso dosegli, se vzorec obrne: vrhunski so v povpre&#269;ju za&#269;eli s svojim glavnim &#353;portom <em>kasneje</em>, ne prej. Podobno velja za vstop v formalne programe za nadarjene: vrhunski odrasli &#353;portniki so v tak&#353;ne programe vstopali pri vi&#353;ji starosti kot njihovi malenkost manj uspe&#353;ni kolegi.</p><p>&#352;e bolj presenetljiv je vzorec pri koli&#269;ini vadbe. Med mladimi velja jasna povezava: ve&#269; specializirane vadbe pomeni bolj&#353;e rezultate. A ko primerjamo vrhunske odrasle s tistimi tik pod vrhom, se vzorec spet obrne. Vrhunski odrasli &#353;portniki so skozi svojo kariero akumulirali <em>manj</em> ur vadbe v svojem glavnem &#353;portu, ne ve&#269;. Kako je to mogo&#269;e? Del odgovora ti&#269;i v tem, kar so po&#269;eli namesto specializirane vadbe.</p><p>Izkazuje se namre&#269;, da vrhunski posamezniki svojega &#269;asa niso preprosto tratili &#8211; namenjali so ga drugim disciplinam. Vrhunski odrasli &#353;portniki so v povpre&#269;ju resneje trenirali dva dodatna &#353;porta skozi pribli&#382;no devet let v otro&#353;tvu in mladosti. Njihovi malenkost manj uspe&#353;ni kolegi, ki so dosegli dr&#382;avno, ne pa svetovno raven, so bili bolj specializirani &#8211; ve&#269; &#269;asa so posvetili glavnemu &#353;portu, manj pa drugim aktivnostim.</p><p>V literaturi o talentu se ta dihotomija pogosto ilustrira s primerjavo med golfistom Tigerjem Woodsom in tenisa&#269;em Rogerjem Federerjem. Medtem ko je Woods simbol zgodnje specializacije, je Federer poosebljenje poti, ki jo izpostavlja ta &#353;tudija. Kot otrok ni bil le igralec tenisa; igral je squash, smu&#269;al, se ukvarjal z rokoborbo, igral ko&#353;arko in badminton. Tenisu se je resno posvetil kasneje kot ve&#269;ina njegovih vrstnikov. A ravno ta &#353;irina mu je dala gibalno inteligenco in takti&#269;no prilagodljivost, ki sta ga kasneje izstrelili na teni&#353;ki vrh, medtem ko so mnogi mladi &#8220;specialisti&#8221; &#382;e zdavnaj obupali.</p><p>Pomembno pa je poudariti: ko &#353;tudija govori o multidisciplinarnosti, ne govori o povr&#353;nem preganjanju dolg&#269;asa. Gre za anga&#382;irano igro in resen trening v drugih disciplinah. Bodo&#269;i vrhunski &#353;portniki v teh &#8220;drugih&#8221; &#353;portih niso le pasivno sodelovali, ampak so se v njih trudili, tekmovali in razvijali ve&#353;&#269;ine, le da niso bili podvr&#382;eni enakemu pritisku specializacije kot v svojem glavnem &#353;portu.</p><p>Ta vzorec ni omejen na &#353;port. Nobelovci za naravoslovne vede so se v primerjavi z dobitniki najvi&#353;jih nacionalnih znanstvenih nagrad, ki pa Nobelove nagrade niso prejeli, zna&#269;ilno ve&#269; ukvarjali z drugimi disciplinami &#8211; tako znotraj znanosti kot zunaj nje. Nobelovci so v povpre&#269;ju gojili dve dodatni resni aktivnosti, bodisi na drugih znanstvenih podro&#269;jih bodisi v umetnosti, glasbi, rokodelstvu ali drugih poklicih. Podobno so imeli vrhunski &#353;ahisti za seboj ve&#269; izku&#353;enj zunaj &#353;aha.</p><p>Vzorec se razkriva tudi v umetnosti. Muzikolog Dean Keith Simonton je preu&#269;il 911 oper 59 najbolj priznanih skladateljev klasi&#269;ne glasbe vseh &#269;asov. Uspe&#353;nost posamezne opere &#8211; merjena s pogostostjo izvajanja v najpomembnej&#353;ih opernih hi&#353;ah, vklju&#269;itvijo v standardne enciklopedije in priznanimi posnetki &#8211; je bila negativno povezana s &#353;tevilom predhodno komponiranih oper v istem &#382;anru. Ve&#269; kot je skladatelj pred tem napisal oper v istem &#382;anru, manj uspe&#353;na je bila naslednja. Nasprotno pa je bila uspe&#353;nost pozitivno povezana s &#353;tevilom predhodno komponiranih del v <em>drugih</em> &#382;anrih. Izku&#353;nje z raznolikostjo, ne s specializacijo, so napovedovale trajni uspeh.</p><p>Podobno so raziskovalci odkrili pri preu&#269;evanju tako imenovanih &#8220;vro&#269;ih pasov&#8221; &#8211; obdobij zgo&#353;&#269;ene izjemne ustvarjalnosti &#8211; pri znanstvenikih, filmskih re&#382;iserjih in umetnikih. Tem obdobjem je dosledno predhodilo ve&#269;letno delo v drugih disciplinah, &#382;anrih ali umetni&#353;kih slogih. Kot da raznolikost pripravi teren, na katerem lahko vznikne izjemnost.</p><p>Tretji dejavnik, ki lo&#269;i vrhunske od odli&#269;nih, je tempo zgodnjega napredka. Med mladimi velja, da hitrej&#353;i napredek napoveduje vi&#353;ji kon&#269;ni dose&#382;ek. A med vrhunskimi odraslimi posamezniki spet vidimo nasprotni vzorec. Vrhunski &#353;portniki so dosegali tekmovalne mejnike &#8211; prvo dr&#382;avno prvenstvo, prvo mednarodno tekmovanje &#8211; pri vi&#353;ji starosti kot njihovi malenkost manj uspe&#353;ni kolegi. Nobelovci so bili manj verjetno prejemniki &#353;tipendij v &#353;tudentskih letih in so po&#269;asneje napredovali do prvega rednega profesorskega mesta. Med vrhunskimi &#353;ahisti jih je manj doseglo naslov velemojstra do &#353;tirinajstega leta kot med tistimi, ki so se uvrstili od &#269;etrtega do desetega mesta na svetovni lestvici.</p><p>Ti trije dejavniki &#8211; kasnej&#353;i za&#269;etek in vstop v specializirane programe, ve&#269; multidisciplinarne vadbe ob manj specializirane vadbe ter po&#269;asnej&#353;i tempo zgodnjega napredka &#8211; niso med seboj neodvisni. Metaanaliti&#269;ni podatki iz &#353;porta ka&#382;ejo, da so tesno povezani: tisti, ki so ve&#269; &#269;asa posvetili drugim aktivnostim, so nujno manj &#269;asa posvetili glavnemu &#353;portu in so zato po&#269;asneje napredovali. Gre torej za koherenten, notranje skladen vzorec, ne za naklju&#269;no sovpadanje posami&#269;nih dejavnikov.</p><p>Mo&#269; te ugotovitve je v njeni univerzalnosti &#269;ez razli&#269;na podro&#269;ja. Ko so raziskovalci izra&#269;unali velikost u&#269;inka multidisciplinarne vadbe in postopnega zgodnjega napredka na vrhunsko odraslo uspe&#353;nost, so dobili primerljive vrednosti za &#353;port, znanost, glasbo in &#353;ah. Statisti&#269;no gledano razlike med domenami niso bile zna&#269;ilne &#8211; vzorec je enak, pa naj gre za telesne, kognitivne ali umetni&#353;ke dose&#382;ke. To nakazuje, da imamo morda opravka z ne&#269;im temeljnim, s splo&#353;nimi na&#269;eli razvoja izjemnih sposobnosti, ki presegajo posebnosti posami&#269;nih podro&#269;ij.</p><h3>Zakaj? Tri hipoteze o poteh do vrha</h3><p>Podatki so torej jasni: vrhunski odrasli posamezniki so v primerjavi s tistimi tik pod vrhom za&#269;eli kasneje, manj intenzivno vadili svojo glavno disciplino, ve&#269; &#269;asa posvetili drugim aktivnostim in po&#269;asneje napredovali skozi zgodnja leta. A zakaj bi bilo tako? Kak&#353;ni mehanizmi bi lahko pojasnili, da ravno tak&#353;na &#8211; na prvi pogled manj zagnana in manj osredoto&#269;ena &#8211; pot vodi vi&#353;je kot zgodnja specializacija?</p><p>Avtorji pregledne &#353;tudije predlagajo tri pojasnjevalne hipoteze, ki niso medsebojno izklju&#269;ujo&#269;e, ampak se verjetno dopolnjujejo. Vsaka osvetli drug vidik tega, kako bi raznolike zgodnje izku&#353;nje lahko prispevale k izjemnim kasnej&#353;im dose&#382;kom.</p><p>Prva je hipoteza iskanja in ujemanja, ki izhaja iz ekonomije trga dela. Osnovna ideja je preprosta: ve&#269; razli&#269;nih disciplin kot jih posameznik preizkusi, ve&#269;ja je verjetnost, da bo na&#353;el tisto, ki optimalno ustreza njegovim naravnim nagnjenjem, sposobnostim in preferencam. Vrhunski dose&#382;ki so namre&#269; redko sad golega truda &#8211; zahtevajo tudi mo&#269;no ujemanje med osebo in podro&#269;jem. Nekdo je morda rojen za tenis, ne za ko&#353;arko, &#269;eprav se je s ko&#353;arko za&#269;el ukvarjati prej. Nekdo drug ima izjemen posluh za godala, ne za klavir, na katerega so ga vpisali star&#353;i. Kdor preizkusi ve&#269; mo&#382;nosti, ima bolj&#353;e mo&#382;nosti, da najde svoje pravo podro&#269;je. Kdor se prezgodaj zapre v eno disciplino, morda nikoli ne odkrije tiste, v kateri bi lahko zares zasijal.</p><p>Analogija z iskanjem poklica ali &#382;ivljenjskega partnerja je tu pou&#269;na. &#268;lovek, ki se pri osemnajstih letih poro&#269;i s prvo osebo, s katero je bil v zvezi, bo morda sre&#269;en &#8211; a statisti&#269;no ima manj&#353;e mo&#382;nosti za optimalno ujemanje kot nekdo, ki je spoznal ve&#269; potencialnih partnerjev, preden se je odlo&#269;il. Ali pa uporabimo &#353;e bolj vsakdanjo prispodobo: nemogo&#269;e je vedeti, da je va&#353;a najljub&#353;a jed su&#353;i, &#269;e ste celo otro&#353;tvo jedli le krompir in testenine. Brez oku&#353;anja razli&#269;nih mo&#382;nosti je verjetnost, da ste povsem po naklju&#269;ju in v prvem poskusu naleteli na tisto, ki vam je pisana na ko&#382;o, statisti&#269;no zanemarljiva. Podobno ima nekdo, ki pri desetih letih izbere en sam &#353;port ali in&#353;trument in se mu povsem posveti, manj&#353;e mo&#382;nosti za optimalno ujemanje kot nekdo, ki v otro&#353;tvu in mladosti preizkusi ve&#269; aktivnosti.</p><p>Druga je hipoteza pove&#269;anega u&#269;nega kapitala, ki izhaja iz teorij prenosa u&#269;enja. Tu gre za idejo, da raznolike u&#269;ne izku&#353;nje ne le pomagajo najti pravo podro&#269;je, ampak tudi izbolj&#353;ajo samo sposobnost u&#269;enja. &#268;lovek, ki se je u&#269;il ve&#269; razli&#269;nih stvari na ve&#269; razli&#269;nih na&#269;inov, postane bolj&#353;i u&#269;enec &#8211; bolj prilagodljiv, bolj sposoben prepoznavati vzorce, bolj iznajdljiv pri re&#353;evanju problemov.</p><p>Ta hipoteza predpostavlja tri med seboj povezane mehanizme. Prvi je fleksibilnost mi&#353;ljenja: izku&#353;nje z razli&#269;nimi disciplinami spodbujajo sposobnost povezovanja razli&#269;nih vpogledov, prepoznavanja strukturnih podobnosti med navidez nepovezanimi problemi in ustvarjalnega kombiniranja idej iz razli&#269;nih virov. Ni naklju&#269;je, da so mnogi prelomni znanstveni dose&#382;ki nastali na prese&#269;i&#353;&#269;ih disciplin, ko je nekdo prinesel perspektivo enega podro&#269;ja na problem drugega.</p><p>Drugi mehanizem je prilagodljivost u&#269;enja: kdor se je moral u&#269;iti v razli&#269;nih kontekstih, z razli&#269;nimi u&#269;itelji, po razli&#269;nih metodah, razvije sposobnost prilagajanja novim u&#269;nim situacijam. Ko naleti na nov izziv ali oviro, ima ve&#269;ji repertoar strategij, iz katerih lahko &#269;rpa. Ni ujet v en sam na&#269;in razmi&#353;ljanja ali vadbe.</p><p>Tretji mehanizem je metakognitivno razumevanje: raznolike izku&#353;nje omogo&#269;ajo bolj&#353;e razumevanje lastnega u&#269;nega procesa. Kdor je preizkusil razli&#269;ne pristope, la&#382;je prepozna, kaj deluje zanj in kaj ne, kdaj potrebuje ve&#269; prakse in kdaj druga&#269;no vrsto prakse. To samozavedanje postane zlasti dragoceno na vi&#353;jih ravneh mojstrstva, kjer standardni recepti ne zadostujejo ve&#269; in mora vsak sam najti svojo pot naprej.</p><p>Tretja je hipoteza omejenih tveganj, ki osvetli temnej&#353;o plat zgodnje specializacije. Intenzivno zgodnje osredoto&#269;enje na eno disciplino namre&#269; ni le manj optimalna pot &#8211; prina&#353;a tudi konkretna tveganja, ki lahko pot povsem prekinejo. Tu gre za ve&#269; med seboj povezanih nevarnosti.</p><p>Prva je tveganje izgorelosti. Otroci in mladostniki, ki se intenzivno ukvarjajo z eno samo aktivnostjo leto za letom, so bolj izpostavljeni psihi&#269;nemu iz&#269;rpanju, izgubi motivacije in popolni opustitvi discipline, ki so ji posvetili leta &#382;ivljenja. Raziskave ka&#382;ejo, da je izgorelost pogostej&#353;a med specializiranimi mladimi &#353;portniki kot med tistimi, ki trenirajo ve&#269; &#353;portov.</p><p>Druga je tveganje po&#353;kodb. Ponavljajo&#269;e obremenitve istih mi&#353;i&#269;nih skupin in sklepov, zna&#269;ilne za specializirano vadbo, pove&#269;ujejo verjetnost kroni&#269;nih po&#353;kodb, ki lahko trajno omejijo zmogljivost ali prisilijo v pred&#269;asno opustitev. Raznolikost aktivnosti pomeni tudi raznolikost obremenitev, kar zmanj&#353;uje tveganje.</p><p>Tretja so oportunitetni stro&#353;ki &#8211; cena vsega, &#269;esar se &#269;lovek odpove zaradi posve&#269;enosti eni sami stvari. To vklju&#269;uje &#269;as z dru&#382;ino in prijatelji, &#353;ir&#353;o izobrazbo, druge hobije in interese. &#268;e se kaj spremeni &#8211; &#269;e posameznik izgubi zanimanje za svojo disciplino, &#269;e se poka&#382;e, da nima dovolj potenciala za sam vrh, &#269;e ga prizadene po&#353;kodba &#8211; nima ni&#269;esar, na kar bi se oprl. Kdor je ohranil &#353;irino, ima ve&#269; mo&#382;nosti.</p><p>Te tri hipoteze skupaj ponujajo koherentno razlago, zakaj bi raznolike zgodnje izku&#353;nje lahko vodile k vi&#353;jim kasnej&#353;im dose&#382;kom. Raznolikost pomaga najti pravo podro&#269;je, izbolj&#353;a sposobnost u&#269;enja in zmanj&#353;a tveganja, ki bi sicer lahko pot prekinila. A hipoteze ostajajo hipoteze &#8211; natan&#269;no preizku&#353;anje vzro&#269;nih mehanizmov bo naloga prihodnjega raziskovanja.</p><h3>Kaj to pomeni za star&#353;e, trenerje in sisteme</h3><p>&#268;e ugotovitve te raziskave dr&#382;ijo &#8211; in njihova podobnost med razli&#269;nimi podro&#269;ji ter velikostjo vzorcev nakazujeta, da niso statisti&#269;na naklju&#269;nost &#8211; potem imajo pomembne posledice za vse, ki se kakor koli ukvarjajo z razvojem &#269;love&#353;kih sposobnosti. To vklju&#269;uje star&#353;e, ki se odlo&#269;ajo o aktivnostih svojih otrok, trenerje in u&#269;itelje, ki vodijo mlade, ter snovalce politik in upravljavce institucij, ki oblikujejo sisteme za odkrivanje in spodbujanje talentov. Veeno pa je pomembno poudariti, da te implikacije ne opisujejo univerzalnega recepta, ampak le statisti&#269;no ugodnej&#353;e vzorce za dolgoro&#269;no vrhunsko uspe&#353;nost na ravni populacij.</p><p>Za&#269;nimo pri star&#353;ih, ki se soo&#269;ajo s pritiskom k zgodnji specializaciji svojih otrok. Ta pritisk prihaja z ve&#269; strani: od trenerjev, ki &#382;e pri sedmih letih zahtevajo predanost enemu samemu &#353;portu, od glasbenih pedagogov, ki opozarjajo, da bo brez zgodnjega za&#269;etka in vsakodnevne vadbe za resno kariero prepozno, od &#353;olskih sistemov, ki &#382;e zelo zgodaj razvr&#353;&#269;ajo otroke v skupine po domnevni nadarjenosti. Pritisk pogosto prihaja tudi od drugih star&#353;ev, katerih otroci &#382;e nastopajo na tekmovanjih in osvajajo nagrade, medtem ko na&#353; otrok &#353;e vedno ska&#269;e med razli&#269;nimi aktivnostmi brez o&#269;itne usmeritve.</p><p>Raziskava ponuja tem star&#353;em pomirjujo&#269;e sporo&#269;ilo: &#353;irina v otro&#353;tvu ni izguba &#269;asa ali znak pomanjkanja fokusa, ampak je morda najbolj&#353;a dolgoro&#269;na investicija. Otrok, ki en dan igra nogomet, drug dan raziskuje po gozdu, tretji dan ri&#353;e, &#269;etrti dan igra klavir in peti dan pomaga dedku v delavnici, ne zaostaja za svojim specializiranim vrstnikom &#8211; morda si le izbira druga&#269;no, dolgoro&#269;no ugodnej&#353;o pot. Ta otrok ima ve&#269;je mo&#382;nosti, da odkrije podro&#269;je, ki mu resni&#269;no ustreza, razvija &#353;ir&#353;i nabor sposobnosti in se izogne tveganjem zgodnje specializacije.</p><p>To seveda ne pomeni, da je vsaka raznolikost enako dobra ali da specializacija nikoli ni na mestu. Vrhunski odrasli posamezniki niso bili razpr&#353;eni v nedogled &#8211; v nekem trenutku so se osredoto&#269;ili na svoje glavno podro&#269;je in vanj vlo&#382;ili ogromen trud. A ta trenutek je pri&#353;el kasneje in temeljil je na izku&#353;njah z ve&#269; podro&#269;ji, ne na zgodnji opustitvi vseh mo&#382;nosti razen ene.</p><p>Podoben premislek velja za trenerje, u&#269;itelje in mentorje. Mnogi med njimi delujejo pod institucionalnimi pritiski, ki nagrajujejo kratkoro&#269;no uspe&#353;nost. Trener mladinske ko&#353;arkarske selekcije je ocenjen po tem, koliko tekem njegova ekipa zmaga to sezono, ne po tem, koliko igralcev bo &#269;ez desetletje igralo v najbolj&#353;ih ekipah. U&#269;itelj na glasbeni &#353;oli je ocenjen po uspehih svojih u&#269;encev na tekmovanjih, ne po tem, koliko jih bo &#269;ez dvajset let &#353;e vedno z veseljem muziciralo. Ta kratkoro&#269;na logika spodbuja ravno tiste pristope, ki vodijo v zgodnjo uspe&#353;nost, ne pa v dolgoro&#269;no vrhunskost: intenzivno specializacijo, hiter napredek, opu&#353;&#269;anje vsega, kar ne prispeva neposredno k tekmovalni uspe&#353;nosti.</p><p>Raziskava ponuja argument za spremembo teh spodbud. Trenerji bi morda morali spodbujati svoje mlade &#353;portnike, naj del tedna posvetijo drugemu &#353;portu ali aktivnosti, &#269;eprav bi to kratkoro&#269;no morda pomenilo nekaj manj zmag. Glasbeni pedagogi bi morda morali pozitivno gledati na u&#269;ence, ki poleg glavnega in&#353;trumenta igrajo &#353;e drugega ali se ukvarjajo s povsem druga&#269;nimi aktivnostmi, &#269;eprav bi to pomenilo nekaj manj ur vaje glavnega in&#353;trumenta. Dolgoro&#269;na korist bi lahko odtehtala kratkoro&#269;ni stro&#353;ek.</p><p>Najbolj daljnose&#382;ne implikacije pa ima raziskava za institucionalne sisteme &#8211; za politike sprejema v elitne selekcije, kriterije &#353;tipendiranja in strukturo programov za nadarjene. Ti sistemi so praviloma zgrajeni na predpostavki, da je treba zgodaj prepoznati najbolj&#353;e in jih nato pospe&#353;eno razvijati. Raziskava to predpostavko spodkopava pri obeh &#269;lenih.</p><p>Prvi&#269;, zgodnje prepoznavanje najbolj&#353;ih zajame le majhen dele&#382; prihodnjih vrhunskih. &#268;e izberemo najbolj&#353;e mladinske &#353;portnike, &#353;tudente, glasbenike ali &#353;ahiste, bo med izbranimi le pribli&#382;no desetina tistih, ki bodo neko&#269; dosegli vrh v odraslosti. Preostalih devet desetin prihodnjih vrhunskih ni v na&#353;i izbrani skupini &#8211; so nekje v &#353;ir&#353;i mno&#382;ici, med tistimi, ki smo jih spregledali, ker niso blesteli pri trinajstih letih. Selekcija po zgodnji uspe&#353;nosti je torej izjemno neu&#269;inkovit na&#269;in za zajemanje prihodnjega vrha.</p><p>Drugi&#269;, pospe&#353;eno razvijanje izbranih skozi intenzivno specializacijo morda ne le ne pomaga, temve&#269; celo &#353;kodi dolgoro&#269;nim mo&#382;nostim. &#268;e vrhunsko odraslo uspe&#353;nost napovedujejo multidisciplinarnost, postopen napredek in kasnej&#353;a specializacija, potem programi, ki spodbujajo nasprotno, morda sistemati&#269;no spodkopavajo dolgoro&#269;ni potencial svojih udele&#382;encev, &#269;etudi jim pomagajo do kratkoro&#269;nih uspehov.</p><p>Tu se pojavi &#353;e en subtilen problem, ki so ga avtorji &#353;tudije poimenovali &#8220;sevajo&#269;i u&#269;inek&#8221; zgodnjih selekcij. Ko elitne institucije izbirajo po zgodnji uspe&#353;nosti, s tem ne vplivajo le na izbrane, temve&#269; na celoten sistem. Star&#353;i, trenerji in otroci vedo, da bo pri trinajstih letih selekcija, ki bo dolo&#269;ila, kdo bo imel dostop do najbolj&#353;ih virov in mo&#382;nosti. Zato vsi prilagodijo svoje vedenje tako, da maksimizirajo mo&#382;nosti za uspeh pri tej selekciji &#8211; torej zgodaj specializirajo, intenzivno trenirajo, opu&#353;&#269;ajo vse, kar ne prispeva k takoj&#353;nji tekmovalni uspe&#353;nosti. Sistem zgodnje selekcije tako spreminja vedenje celotne populacije v smeri, ki morda dolgoro&#269;no &#353;kodi prav tistemu cilju, ki mu sistem domnevno slu&#382;i.</p><p>Kaj bi lahko storili druga&#269;e? Raziskava ne ponuja dokon&#269;nega recepta, a ponuja smernice. Selekcijski kriteriji bi lahko namesto zgodnje vrhunske uspe&#353;nosti upo&#353;tevali zgodnje znake, ki so bolj povezani z dolgoro&#269;nim vrhunskim dose&#382;kom: nadpovpre&#269;no, a ne nujno vrhunsko uspe&#353;nost, raznolikost izku&#353;enj, vztrajen interes in napredek &#269;ez dalj&#353;e obdobje. Programi bi lahko namesto intenzivne specializacije spodbujali ohranjanje &#353;irine skozi mladost, z osredoto&#269;enjem &#353;ele v poznej&#353;ih letih. Ocenjevanje uspe&#353;nosti programov in u&#269;iteljev bi lahko namesto kratkoro&#269;nih rezultatov upo&#353;tevalo dolgoro&#269;ne izide &#8211; kaj se dogaja z udele&#382;enci pet, deset, dvajset let po zaklju&#269;ku programa.</p><p>Take spremembe bi zahtevale precej&#353;en premik v razmi&#353;ljanju in bi se soo&#269;ale z odporom &#8211; tako institucionalnim kot s strani star&#353;ev, ki bi radi videli svoje otroke blesteti &#382;e danes. A &#269;e podatki dr&#382;ijo, bi take spremembe dolgoro&#269;no proizvedle ve&#269; izjemnih dose&#382;kov, ne manj.</p><h3>Kar ne vemo: omejitve in odprta vpra&#353;anja</h3><p>Vsaka dobra raziskava odpira ve&#269; vpra&#353;anj, kot jih zaklju&#269;i, in pri&#269;ujo&#269;a &#353;tudija ni izjema. &#268;eprav so ugotovitve robustne in dosledne &#269;ez razli&#269;na podro&#269;ja, bi bilo napa&#269;no iz njih izpeljevati preve&#269; samozavestne zaklju&#269;ke ali univerzalne recepte. Nekaj pomembnih omejitev in odprtih vpra&#353;anj si zaslu&#382;i izrecno pozornost.</p><p>Najprej in najbolj temeljno: raziskava dokumentira povezave, ne pa vzro&#269;nosti. Vemo, da so vrhunski odrasli posamezniki v povpre&#269;ju ve&#269; &#269;asa posvetili drugim aktivnostim in po&#269;asneje napredovali skozi zgodnja leta. A iz tega ne moremo neposredno sklepati, da bi oseba, ki bi posnemala ta vzorec, nujno pove&#269;ala svoje mo&#382;nosti za vrhunski dose&#382;ek. Morda obstaja neki tretji dejavnik &#8211; recimo dolo&#269;ena osebnostna zna&#269;ilnost ali dru&#382;inska konstelacija &#8211; ki povzro&#269;a tako raznolikost zgodnjih izku&#353;enj kot kasnej&#353;o vrhunsko uspe&#353;nost. Morda ljudje z dolo&#269;enimi prirojenimi zna&#269;ilnostmi naravno gravitirajo k bolj raznolikemu vzorcu aktivnosti in so hkrati bolj verjetni kandidati za kasnej&#353;i vrhunski dose&#382;ek, ne da bi raznolikost sama povzro&#269;ala uspeh.</p><p>Avtorji &#353;tudije to omejitev priznavajo in ponujajo teoretske hipoteze &#8211; iskanje in ujemanje, pove&#269;an u&#269;ni kapital, omejitev tveganj &#8211; ki bi lahko pojasnile vzro&#269;no povezavo. A te hipoteze &#353;e niso neposredno preizku&#353;ene. Preizku&#353;anje bi zahtevalo eksperimentalne ali kvazi-eksperimentalne &#353;tudije, v katerih bi naklju&#269;no ali sistemati&#269;no razporejali mlade v bolj ali manj raznolike programe in nato dolgoro&#269;no spremljali njihove izide. Tak&#353;ne &#353;tudije so logisti&#269;no zahtevne, eti&#269;no ob&#269;utljive in bi zahtevale desetletja spremljanja. A brez njih ostajamo pri korelacijah, ki so sicer mo&#269;ne in konsistentne, a vendarle korelacije.</p><p>Druga omejitev zadeva posplo&#353;ljivost na druga podro&#269;ja. &#352;tudija je preu&#269;evala vrhunske posameznike v &#353;portu, naravoslovnih znanostih, klasi&#269;ni glasbi in &#353;ahu. To so podro&#269;ja, ki omogo&#269;ajo razmeroma objektivno merjenje uspe&#353;nosti in dolgoro&#269;no sledenje posameznikom. A obstaja ogromno drugih podro&#269;ij &#269;love&#353;ke dejavnosti &#8211; od podjetni&#353;tva do politike, od humanisti&#269;nih ved do oblikovanja, od sociale do kulinarike &#8211; kjer so merila uspe&#353;nosti bolj nejasna, podatki redkej&#353;i in poti do vrha morda druga&#269;ne. Ali vzorec velja tudi tam? Ne vemo. Univerzalnost ugotovitev preko preu&#269;evanih podro&#269;ij sicer nakazuje, da gre morda za nekaj temeljnega, a previdnost pri posplo&#353;evanju je na mestu.</p><p>Tretje vpra&#353;anje zadeva individualne razlike. Raziskava govori o povpre&#269;jih in statisti&#269;nih vzorcih, a povpre&#269;ja prikrivajo veliko variabilnost. Med vrhunskimi odraslimi so zagotovo tudi tak&#353;ni, ki so &#382;e od malih nog blesteli in sledili klasi&#269;ni poti zgodnje specializacije. Mozart je za&#269;el komponirati pri petih letih, Tiger Woods je golf &#382;ogice udarjal &#382;e, ko je bil zelo mlad. Te izjeme obstajajo in niso nepomembne. Vpra&#353;anje je le, ali predstavljajo optimalno pot ali statisti&#269;ne osamelce, ki bi jih bilo tvegano posnemati. Raziskava nakazuje slednje &#8211; a za posameznika, ki premi&#353;ljuje o lastni poti ali poti svojega otroka, ostaja negotovost.</p><p>&#268;etrto vpra&#353;anje zadeva optimalno razmerje med specializacijo in raznolikostjo. &#268;e skrajna zgodnja specializacija ni optimalna, ali to pomeni, da je optimalna skrajna raznolikost? Verjetno ne. Vrhunski odrasli niso bili razpr&#353;eni v vse smeri brez kakr&#353;negakoli fokusa &#8211; ukvarjali so se s pribli&#382;no dvema dodatnima disciplinama, ne z desetimi, in v nekem trenutku so se osredoto&#269;ili na svoje glavno podro&#269;je. A kje natan&#269;no je optimalna to&#269;ka? Koliko raznolikosti je dovolj in koliko je preve&#269;? Kdaj je pravi &#269;as za prehod od &#353;irine k globini? Na ta vpra&#353;anja raziskava ne ponuja odgovorov. Verjetno tudi ni enega samega odgovora &#8211; optimalna pot se najbr&#382; razlikuje glede na posameznika, disciplino in okoli&#353;&#269;ine.</p><p>Peto vpra&#353;anje zadeva spreminjajo&#269;e se okoli&#353;&#269;ine. Podatki v &#353;tudiji izhajajo prete&#382;no iz posameznikov, ki so svoj vrhunec dosegli v dvajsetem in zgodnjem enaindvajsetem stoletju. A svet se spreminja. &#352;porti postajajo vse bolj profesionalizirani &#382;e na mladinskih ravneh. Konkurenca na vseh podro&#269;jih se zaostruje, ko globalizacija pove&#269;uje &#353;tevilo tekmovalcev za iste polo&#382;aje. Informacijske tehnologije spreminjajo na&#269;in u&#269;enja in vadbe. Ali vzorci, ki so veljali za posameznike iz prej&#353;njih generacij, &#353;e vedno veljajo za tiste, ki danes odra&#353;&#269;ajo? Morda. Morda pa se je nekaj spremenilo. Longitudinalne &#353;tudije, ki bi spremljale dana&#353;nje mlade do njihovega vrhunca &#269;ez dvajset ali trideset let, bodo na to vpra&#353;anje lahko odgovorile &#353;ele v prihodnosti.</p><p>Kljub tem omejitvam pa bi bilo napa&#269;no raziskavo odpisati kot nezadostno za kakr&#353;nekoli prakti&#269;ne zaklju&#269;ke. V znanosti redko &#269;akamo na popolno gotovost, preden ukrepamo &#8211; pogosto moramo odlo&#269;ati na podlagi najbolj&#353;ih razpolo&#382;ljivih podatkov, ob zavedanju njihovih omejitev. In najbolj&#353;i razpolo&#382;ljivi podatki zdaj konsistentno ka&#382;ejo v smer, ki je precej druga&#269;na od prevladujo&#269;ih praks. To zadostuje vsaj za resen premislek in previdnost pri sledenju uveljavljenim receptom.</p><div><hr></div><h3><em>Je vse skupaj le statisti&#269;na prevara?</em></h3><p><em>Kmalu po objavi &#353;tudije so se pojavili metodolo&#353;ki pomisleki, ki jih velja vzeti resno. Kritiki so opozorili na dve klasi&#269;ni statisti&#269;ni pasti, ki lahko zavedejo tudi izku&#353;ene raziskovalce: napako osnovne stopnje in Berksonov paradoks. Obe zadenjata jedro argumentacije &#353;tudije in zaslu&#382;ita poglobljen premislek.</em></p><p><em>Prvi pomislek zadeva interpretacijo osrednje ugotovitve, da je devetdeset odstotkov najbolj&#353;ih mladih in najbolj&#353;ih odraslih razli&#269;nih oseb. Ta &#353;tevilka zveni dramati&#269;no in nakazuje, da zgodnja uspe&#353;nost skoraj ni&#269; ne pove o kasnej&#353;i. A tu se skriva statisti&#269;na past. V vsaki disciplini je najbolj&#353;ih mladih malo, splo&#353;na populacija tistih, ki se z disciplino ukvarjajo, pa je ogromna. &#268;e najbolj&#353;i mladi predstavljajo recimo odstotek vseh mladih, potem tudi ob zelo mo&#269;ni povezavi med zgodnjo in kasnej&#353;o uspe&#353;nostjo ne bi pri&#269;akovali, da bodo najbolj&#353;i odrasli prihajali izklju&#269;no iz te majhne skupine.</em></p><p><em>In res, ko pogledamo podatke natan&#269;neje, vidimo druga&#269;no sliko. &#352;tudija sama navaja, da imajo elitni mladi &#353;portniki pribli&#382;no petdesetkrat vi&#353;je mo&#382;nosti za kasnej&#353;i vrhunski dose&#382;ek kot splo&#353;na populacija. To je ogromen u&#269;inek, ki ga &#353;tevilka &#8220;devetdeset odstotkov razli&#269;nih&#8221; prikrije. Zgodnja uspe&#353;nost torej ni nepomembna &#8211; nasprotno, je izjemno mo&#269;an napovednik kasnej&#353;e uspe&#353;nosti, &#269;e jo primerjamo s splo&#353;no populacijo. Kritiki upravi&#269;eno opozarjajo, da povzetek in zaklju&#269;ki &#353;tudije tega ne poudarjajo dovolj jasno, kar lahko vodi v napa&#269;ne prakti&#269;ne zaklju&#269;ke.</em></p><p><em>Drugi pomislek je morda &#353;e bolj subtilen in zadeva osrednjo trditev, da je med vrhunskimi odraslimi zgodnja uspe&#353;nost negativno povezana s kasnej&#353;o. Tu kritiki prepoznavajo mo&#382;nost Berksonovega paradoksa, imenovanega tudi pristranskost zaradi tr&#269;enja.</em></p><p><em>Najbolje ga ilustrira preprost primer. Predstavljajmo si, da obstajata dve poti do uspeha v filmski industriji: izjemna lepota ali izjemen talent. Predpostavimo tudi, da sta v splo&#353;ni populaciji lepota in talent nepovezana &#8211; lepi ljudje niso ni&#269; bolj ali manj talentirani kot manj lepi. A kaj se zgodi, ko pogledamo samo uspe&#353;ne igralce? Med njimi bomo opazili negativno povezavo med lepoto in talentom. Ne zato, ker bi lepota &#353;kodila talentu, temve&#269; zato, ker smo izbrali skupino ljudi, ki so morali imeti vsaj eno od teh lastnosti. Izjemno talentirani so lahko uspeli kljub povpre&#269;ni lepoti, izjemno lepi pa kljub povpre&#269;nemu talentu.</em></p><p><em>Kritiki ponujajo &#353;e bolj plasti&#269;en primer iz &#353;porta: med igralci v severnoameri&#353;ki ko&#353;arkarski ligi NBA je vi&#353;ina morda negativno povezana s &#353;tevilom dose&#382;enih to&#269;k na tekmo. Zakaj? Zato ker mora&#353; za vstop v ligo biti bodisi zelo visok bodisi izjemen strelec. Najvi&#353;ji igralci so pri&#353;li v ligo predvsem zaradi vi&#353;ine in igrajo pod ko&#353;em, medtem ko so ni&#382;ji pri&#353;li le, &#269;e so bili izjemni strelci. A iz te negativne korelacije znotraj NBA bi bilo absurdno sklepati, da bo &#269;lovek, ki meri 170 centimetrov, v NBA dosegal osemdeset to&#269;k na tekmo. Realnost je nasprotna &#8211; tak &#269;lovek v NBA sploh ne bo pri&#353;el, razen &#269;e je resni&#269;no izjemen.</em></p><p><em>Ali ta paradoks razlo&#382;i ugotovitve &#353;tudije? &#268;e bi za vrhunski odrasli dose&#382;ek potreboval bodisi zgodnjo uspe&#353;nost bodisi nekaj drugega &#8211; recimo multidisciplinarnost ali po&#269;asen zgodnji napredek &#8211; potem bi znotraj skupine vrhunskih res videli negativno povezavo med zgodnjim dose&#382;kom in temi drugimi dejavniki, &#269;etudi bi bili v splo&#353;ni populaciji nepovezani ali celo pozitivno povezani.</em></p><p><em>Ti pomisleki so resni in zaslu&#382;ijo ve&#269; pozornosti, kot jim jo namenja izvirna &#353;tudija. A po tehtnem premisleku verjetno ne izni&#269;ijo osrednjih ugotovitev, iz ve&#269; razlogov.</em></p><p><em>Prvi&#269;, &#353;tudija ne temelji le na korelacijah znotraj ene izbrane skupine, temve&#269; tudi na primerjavah med skupinami z razli&#269;nimi izidi. Ko primerjamo vrhunske odrasle z odli&#269;nimi odraslimi &#8211; olimpijske prvake z dr&#382;avnimi prvaki, nobelovce z nominiranci &#8211; primerjamo dve skupini, ki sta obe &#382;e pre&#353;li selekcijo. Berksonov paradoks bi pojasnil negativno korelacijo znotraj vsake od teh skupin, te&#382;je pa pojasni sistemati&#269;ne razlike med skupinama v vzorcih zgodnjega razvoja.</em></p><p><em>Drugi&#269;, doslednost vzorca &#269;ez zelo razli&#269;na podro&#269;ja z razli&#269;nimi selekcijskimi mehanizmi govori proti zgolj statisti&#269;ni razlagi. &#352;port, znanost, glasba in &#353;ah imajo razli&#269;ne poti do vrha, razli&#269;ne kriterije selekcije, razli&#269;ne kombinacije relevantnih lastnosti. &#268;e bi &#353;lo za artefakt selekcije, bi pri&#269;akovali, da bo vzorec odvisen od specifi&#269;nega selekcijskega mehanizma v vsaki domeni. A vidimo presenetljivo doslednost.</em></p><p><em>Tretji&#269;, &#353;tudija predlaga konkretne mehanizme &#8211; iskanje ujemanja, pove&#269;an u&#269;ni kapital, omejena tveganja &#8211; ki pojasnjujejo, zakaj bi zgodnja multidisciplinarnost vzro&#269;no prispevala k kasnej&#353;i vrhunski uspe&#353;nosti. Ti mehanizmi so teoretsko utemeljeni in konsistentni z ugotovitvami iz drugih raziskovalnih tradicij. Berksonov paradoks bi pojasnil statisti&#269;no povezavo brez vzro&#269;nosti, a ne pojasni, zakaj bi prav ti specifi&#269;ni dejavniki kazali tak&#353;en vzorec.</em></p><p><em>Kljub temu pa kritike opozarjajo na pomembno previdnost pri prakti&#269;nih zaklju&#269;kih. Iz podatkov &#353;tudije ne sledi, da je zgodnja uspe&#353;nost nepomembna ali da bi morali sisteme za odkrivanje talentov povsem opustiti. Sledi le, da zgodnja uspe&#353;nost ni edini ali nujno najbolj&#353;i napovednik kasnej&#353;e vrhunske uspe&#353;nosti, zlasti ko primerjamo posameznike, ki vsi &#382;e ciljajo na vrh. In sledi, da bi utegnili s pretiranim poudarjanjem zgodnje specializacije zamuditi nekatere druge dejavnike, ki so za dolgoro&#269;ni vrhunski dose&#382;ek morda enako ali bolj pomembni.</em></p><p><em>Statisti&#269;ni paradoksi nas u&#269;ijo poni&#382;nosti pri interpretaciji podatkov. A nas u&#269;ijo tudi, da odsotnost preproste zgodbe ne pomeni odsotnosti resni&#269;nega vzorca. Resni&#269;nost je pa&#269; pogosto bolj zapletena, kot bi si &#382;eleli.</em></p><div><hr></div><h3>Druga pot na vrh</h3><p>Vrnimo se na za&#269;etek, k vpra&#353;anju, ki se zdi tako preprosto: kako pride do izjemnih dose&#382;kov? Kako postane&#353; najbolj&#353;i na svetu v ne&#269;em &#8211; v znanosti, &#353;portu, glasbi, &#353;ahu ali kateremkoli drugem podro&#269;ju, kjer se ljudje merijo in primerjajo?</p><p>Dolgo uveljavljeni odgovor je bil: za&#269;ni zgodaj, izberi eno stvar, vlo&#382;i vanjo &#269;im ve&#269; &#269;asa in truda, napreduj &#269;im hitreje. Ta recept se zdi intuitiven, podpirajo ga zgodbe o &#269;ude&#382;nih otrocih, ki so &#382;e pri desetih letih premagovali odrasle, in utemeljujejo ga raziskave, ki ka&#382;ejo, da med mladimi in srednje dobrimi posamezniki ve&#269; vadbe res pomeni bolj&#353;e rezultate. Na tem receptu slonijo sistemi za odkrivanje talentov, elitne selekcije, programi za nadarjene in pri&#269;akovanja mnogih star&#353;ev.</p><p>A ta recept, kot se izkazuje, je recept za zgodnjo uspe&#353;nost, ne za vrhunskost. In to dvoje ni isto.</p><p>Pot do vrhunske odrasle uspe&#353;nosti je videti druga&#269;na. Vklju&#269;uje &#353;irino pred globino, raziskovanje pred osredoto&#269;enjem, postopnost pred hitrostjo. Vklju&#269;uje &#269;as, posve&#269;en stvarem, ki navidez nimajo zveze s kon&#269;nim ciljem &#8211; drugi &#353;porti, drugi in&#353;trumenti, drugi interesi, druge izku&#353;nje. Vklju&#269;uje napredek, ki se morda zdi po&#269;asen v primerjavi z bolj fokusiranimi vrstniki, a ki dolgoro&#269;no pelje vi&#353;je.</p><p>&#268;lovek, ki hodi po tej poti, bo pri petnajstih letih morda videti manj impresivno kot njegov specializirani vrstnik. Ne bo zmagoval na mladinskih prvenstvih, ne bo dobival &#353;tipendij za nadarjene, ne bo vzbujal ob&#269;udovanja z zgodnjimi dose&#382;ki. A pri petintridesetih ali petin&#353;tiridesetih &#8211; ko nastopi &#269;as resni&#269;nega vrhunca &#8211; bo morda ravno on tisti, ki bo premikal meje mogo&#269;ega.</p><p>To je seveda vzorec, ne recept. Posamezne poti se razlikujejo, izjeme obstajajo, sre&#269;a in okoli&#353;&#269;ine igrajo svojo vlogo. Ni mogo&#269;e nekomu zagotoviti, da ga bo &#353;iroka zgodnja pot pripeljala na vrh &#8211; ni mogo&#269;e nikomur zagotoviti nobenega izida, ki je odvisen od tolik&#353;nega &#353;tevila dejavnikov. A &#269;e izbiramo med razli&#269;nimi mogo&#269;imi potmi, potem podatki zdaj nakazujejo, da pot &#353;irine ni le enako dobra kot pot zgodnje specializacije, ampak je za tiste, ki ciljajo na sam vrh, morda bolj&#353;a.</p><p>Podatki iz te raziskave seveda ne bodo &#269;ez no&#269; spremenili sistemov, ki so se oblikovali skozi desetletja. Institucije se spreminjajo po&#269;asi, prepri&#269;anja &#353;e po&#269;asneje. A za posameznika &#8211; star&#353;a, ki premi&#353;ljuje o aktivnostih svojega otroka, mladega &#269;loveka, ki tehta med &#353;irino in specializacijo, trenerja, ki se spra&#353;uje, kako najbolje voditi svoje varovance &#8211; ti podatki ponujajo nekaj dragocenega: dovoljenje za druga&#269;no pot. Dovoljenje za &#353;irino, ko vsi zahtevajo fokus. Dovoljenje za raziskovanje, ko vsi silijo v specializacijo. Dovoljenje za po&#269;asnost, ko vsi hvalijo hitrost.</p><p>Morda je &#269;as, da vpra&#353;anje &#8220;Kaj bo&#353;, ko bo&#353; velik?&#8221;, vsaj dopolnimo &#353;e z drugim: &#8220;Kaj vse bi rad poskusil, preden se odlo&#269;i&#353;?&#8221;</p><blockquote><p>G&#252;llich, A., Barth, M., Hambrick, D. Z., &amp; Macnamara, B. N. (2025). Recent discoveries on the acquisition of the highest levels of human performance. <em>Science</em>. doi:<a href="https://doi.org/10.1126/science.adt7790">10.1126/science.adt7790</a></p></blockquote><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Pomembne prelomnice razvoja umetne inteligence v letu 2025]]></title><description><![CDATA[Andrej Karpathy o letu, ko so stroji presegli golo posnemanje in za&#269;eli spontano razvijati lastne strategije re&#353;evanja problemov.]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/pomembne-prelomnice-razvoja-umetne</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/pomembne-prelomnice-razvoja-umetne</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Sat, 20 Dec 2025 21:32:11 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!GbDl!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa9a3fa94-e6b0-4bea-a5dc-23571ea28143_1456x816.jpeg" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!GbDl!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa9a3fa94-e6b0-4bea-a5dc-23571ea28143_1456x816.jpeg" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!GbDl!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa9a3fa94-e6b0-4bea-a5dc-23571ea28143_1456x816.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!GbDl!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa9a3fa94-e6b0-4bea-a5dc-23571ea28143_1456x816.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!GbDl!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa9a3fa94-e6b0-4bea-a5dc-23571ea28143_1456x816.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!GbDl!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa9a3fa94-e6b0-4bea-a5dc-23571ea28143_1456x816.jpeg 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!GbDl!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa9a3fa94-e6b0-4bea-a5dc-23571ea28143_1456x816.jpeg" width="1456" height="816" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/a9a3fa94-e6b0-4bea-a5dc-23571ea28143_1456x816.jpeg&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:816,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:548201,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/jpeg&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://sasod.substack.com/i/182196392?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa9a3fa94-e6b0-4bea-a5dc-23571ea28143_1456x816.jpeg&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!GbDl!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa9a3fa94-e6b0-4bea-a5dc-23571ea28143_1456x816.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!GbDl!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa9a3fa94-e6b0-4bea-a5dc-23571ea28143_1456x816.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!GbDl!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa9a3fa94-e6b0-4bea-a5dc-23571ea28143_1456x816.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!GbDl!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa9a3fa94-e6b0-4bea-a5dc-23571ea28143_1456x816.jpeg 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-GK1x3M" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-GK1x3M" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>Andrej Karpathy je eden vidnej&#353;ih in vplivnej&#353;ih glasov na podro&#269;ju umetne inteligence, predvsem zato, ker zdru&#382;uje izku&#353;njo neposrednega razvoja sistemov z refleksijo o njihovih &#353;ir&#353;ih posledicah. Kot nekdanji direktor umetne inteligence pri Tesli in soustanovitelj OpenAI ponuja pogled, ki ni niti povsem akademski niti povsem tr&#382;ni. Njegov pregled dogajanja na podro&#269;ju velikih jezikovnih modelov (LLM) v letu 2025 je zelo koristen vpogled v to, kam se premika celotna panoga, obenem pa konceptualna interpretacija prelomov, ki so spremenili na&#269;in razmi&#353;ljanja o teh sistemih. To je komentiran in dopolnjen povzetek <a href="https://karpathy.bearblog.dev/year-in-review-2025/">zapisa</a>, ki ga je pravkar objavil na svojem blogu.</p><p>Za&#269;etek leta je prinesel temeljni premik v na&#269;inu urjenja jezikovnih modelov. Namesto da bi ljudje ocenjevali vsak odgovor sistema, so laboratoriji za&#269;eli modele trenirati na nalogah, kjer je pravilnost mogo&#269;e preveriti samodejno, kot so denimo matemati&#269;ni problemi, programerski izzivi, logi&#269;ne uganke in podobno. Modeli so se tako nau&#269;ili izvajati strategije, ki se nam zdijo kot razmi&#353;ljanje: raz&#269;lenjevanja problemov na korake, preizku&#353;anja razli&#269;nih pristopov, vra&#269;anja nazaj ob napakah. Klju&#269;no pri tem je, da teh strategij ni nih&#269;e eksplicitno programiral, ampak so se pojavile spontano med procesom optimizacije.</p><p>Pomembno pri tem je, da se je premik zgodil tudi zato, ker se je klasi&#269;no pove&#269;evanje modelov in koli&#269;ine podatkov, na katerih se urijo, za&#269;elo izkazovati za vse dra&#382;je in manj u&#269;inkovito. Namesto tega so laboratoriji za&#269;eli modele trenirati s povratnimi informacijami, kjer je pravilnost mogo&#269;e preveriti brez &#269;love&#353;kega ocenjevanja, kot je to primer pri matemati&#269;nih nalogah ali programerskih izzivih. Tak&#353;en pristop je omogo&#269;il bistveno ve&#269;ji napredek zmogljivosti ob primerljivem vlo&#382;ku ra&#269;unske mo&#269;i in denarja.</p><p>Karpathy opredeli tudi naravo inteligence, ki jo ustvarjamo. Ti sistemi niso umetne razli&#269;ice biolo&#353;ke inteligence, ki bi se postopoma razvijala proti &#269;love&#353;ki. So nekaj drugega. Opredeli jih kot &#8220;duhove&#8221;, ki jih po potrebi prikli&#269;emo. Njihova inteligenca je neenakomerna oziroma &#8220;nazob&#269;ana&#8221; (jagged Intelligence), saj v nekaterih domenah mo&#269;no presega celo najbolj&#353;e &#269;love&#353;ke strokovnjake, v drugih pa pade na preprostih nalogah, ki bi jih obvladal osnovno&#353;olec. Ti sistemi so hkrati polihistorji in bebci. Ta neenakomernost razporeditve pameti je posledica samega procesa urjenja, saj sistemi postanejo odli&#269;ni natanko v tistem, kar je mogo&#269;e samodejno preverjati, drugje pa ostajajo &#353;ibki. To pomeni, da zanesljivost teh sistemov ni splo&#353;na lastnost, temve&#269; lokalna in kontekstualna: model je lahko izjemno kompetenten na ozkem podro&#269;ju, a povsem nezanesljiv &#382;e korak stran, &#269;eprav se na prvi pogled zdi splo&#353;no inteligenten.</p><p>Iz tega sledi logi&#269;na, a pomembna posledica, da standardni testi oziroma preizkusi zmogljivosti izgubljajo verodostojnost. Ker so preizkusi po definiciji domene, kjer je pravilnost mogo&#269;e preveriti, jih je mogo&#269;e neposredno optimizirati. Laboratoriji so izpopolnili umetnost urjenja na testnih primerih, ne da bi to pomenilo resni&#269;ni napredek v splo&#353;ni inteligenci. Ve&#269;ja ko je merljivost zmogljivosti, manj informativni postajajo sami kazalniki.</p><p>Leto 2025 je pokazalo tudi, da med osnovnimi modeli in kon&#269;nimi uporabniki obstaja plodna ni&#353;a za aplikacije, ki upravljajo klice k modelom za specifi&#269;na podro&#269;ja. Te aplikacije skrbijo za kontekst, povezujejo ve&#269; klicev v kompleksne verige, nudijo prilagojen vmesnik in omogo&#269;ajo uporabniku, da sam dolo&#269;i stopnjo avtonomije sistema. Vpra&#353;anje, koliko prostora bodo pri tem veliki laboratoriji pu&#353;&#269;ali uporabnikom in raznim posrednikom, oziroma koliko bodo sami pokrili, ostaja odprto. S tem se te&#382;i&#353;&#269;e razvoja postopno premika od vpra&#353;anja, kako pameten je model, k vpra&#353;anju, kako je njegova pamet vpeta v delovni proces.</p><p>Med orodji leta izstopa sistem, ki je name&#353;&#269;en na uporabnikovem ra&#269;unalniku, ima dostop do njegovega okolja, datotek in konteksta ter v zankah povezuje sklepanje z uporabo orodij. Po Karpathyjevem mnenju je to pravilna smer, saj v svetu, kjer so zmogljivosti sistemov &#353;e vedno neenakomerne, je smiselno, da delujejo roko v roki z uporabnikom, ne pa izolirano v oblaku. Nova paradigma interakcije z umetno inteligenco tako ni spletna stran, ampak prisotnost na lastnem ra&#269;unalniku. Tak&#353;na lokalna prisotnost hkrati odpira nova vpra&#353;anja odgovornosti, varnosti in nadzora. Meja med uporabnikom in sistemom se pri tem dodatno zabri&#353;e.</p><p>Karpathy je sam skoval izraz tudi &#8220;vibe coding&#8221;, ki opisuje ustvarjanje programov zgolj z opisovanjem v naravnem jeziku, brez poglabljanja v kodo. To ni le demokratizacija programiranja za nepoznavalce, ampak tudi pripomo&#269;ek za profesionalce, saj je postalo smiselno, da naenkrat napi&#353;emo celoten program za enkratno uporabo, ker je stro&#353;ek tako nizek. Programska oprema postaja za&#269;asna, spremenljiva, enkratna. To bo postopno preoblikovalo poklic programerja, predvsem razmerje med pisanjem, razumevanjem in vzdr&#382;evanjem kode.</p><p>Karpathy zaklju&#269;uje z vizijo, da tako kot je grafi&#269;ni vmesnik nadomestil ukazno vrstico v osemdesetih, bo morala tudi umetna inteligenca prese&#269;i golo besedilo. Ljudje informacije najraje sprejemamo vizualno in prostorsko. Pravi, da so prihodnost komunikacije med &#269;lovekom in strojem slike, infografike, animacije, interaktivne aplikacije, ne pa neskon&#269;ni odstavki. Prvi namigi te prihodnosti so &#382;e tu.</p><p>Karpathyjev pregled leta sklene s paradoksom: hkrati verjame v hiter nadaljnji napredek in v to, da je pred nami &#353;e ogromno dela. Sistemi so hkrati bistveno pametnej&#353;i in neumnej&#353;i, kot je pri&#269;akoval. Panoga &#353;e ni izkoristila niti desetine potenciala trenutnih zmogljivosti. Karpathyjev paradoks je opis prehodnega stanja tehnologije, ki je &#382;e dovolj zmogljiva, da spreminja prakse, a &#353;e premalo zrela, da bi jih stabilizirala. Prihodnost je na &#353;iroko odprta.</p><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Zakaj se gripa vrača vsako leto]]></title><description><![CDATA[Virus se hitro spreminja, imunost ni trajna, cepivo pa kljub omejitvam dokazano zmanj&#353;a tveganje za te&#382;ek potek bolezni.]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/zakaj-se-gripa-vraca-vsako-leto</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/zakaj-se-gripa-vraca-vsako-leto</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Thu, 18 Dec 2025 12:22:09 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!FXcY!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc02c50ea-6029-441b-9f4b-885ecd53e81a_1456x816.jpeg" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!FXcY!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc02c50ea-6029-441b-9f4b-885ecd53e81a_1456x816.jpeg" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!FXcY!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc02c50ea-6029-441b-9f4b-885ecd53e81a_1456x816.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!FXcY!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc02c50ea-6029-441b-9f4b-885ecd53e81a_1456x816.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!FXcY!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc02c50ea-6029-441b-9f4b-885ecd53e81a_1456x816.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!FXcY!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc02c50ea-6029-441b-9f4b-885ecd53e81a_1456x816.jpeg 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!FXcY!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc02c50ea-6029-441b-9f4b-885ecd53e81a_1456x816.jpeg" width="1456" height="816" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/c02c50ea-6029-441b-9f4b-885ecd53e81a_1456x816.jpeg&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:816,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:698589,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/jpeg&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://sasod.substack.com/i/181979963?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc02c50ea-6029-441b-9f4b-885ecd53e81a_1456x816.jpeg&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!FXcY!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc02c50ea-6029-441b-9f4b-885ecd53e81a_1456x816.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!FXcY!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc02c50ea-6029-441b-9f4b-885ecd53e81a_1456x816.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!FXcY!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc02c50ea-6029-441b-9f4b-885ecd53e81a_1456x816.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!FXcY!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc02c50ea-6029-441b-9f4b-885ecd53e81a_1456x816.jpeg 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>Gripa ostaja ena najbolj nepredvidljivih nalezljivih bolezni. V preteklosti je povzro&#269;ila ve&#269; hudih pandemij, med njimi tudi &#353;pansko gripo leta 1918. Vsi virusi, ki so v 20. stoletju povzro&#269;ili pandemije, sodijo v skupino influence A. Gre za viruse, ki ne kro&#382;ijo le med ljudmi, temve&#269; imajo svoj naravni rezervoar predvsem v vodnih pticah, kjer se lahko dolgo ohranjajo in genetsko spreminjajo brez vidnih znakov bolezni. Prav ta stalna prisotnost v &#382;ivalskem svetu in sposobnost spreminjanja pojasnjujeta, zakaj gripe ni mogo&#269;e trajno odpraviti.</p><p>Virus influence A je zgrajen preprosto, a zelo u&#269;inkovito. Njegov genetski zapis je shranjen v osmih segmentih RNK, zaprtih v majhnem lipidnem ovoju. Ker virus sam nima mehanizmov za razmno&#382;evanje, za to izkori&#353;&#269;a celice gostitelja. Klju&#269;no vlogo pri tem igrata dva povr&#353;inska proteina. Hemaglutinin deluje kot klju&#269;, s katerim virus vstopi v celico, nevraminidaza pa omogo&#269;a, da novo nastali virusni delci celico zapustijo in oku&#382;ijo nove tar&#269;e. Viruse influence A poimenujemo prav po kombinaciji teh dveh proteinov, na primer H1N1 ali H3N2. Ker imajo virusi gripe genetski zapis v obliki RNK, ki je v primerjavi z DNK manj stabilna in se pri razmno&#382;evanju pogosteje spreminja, relativno hitro kopi&#269;ijo mutacije, zaradi katerih iz sezone v sezono niso povsem enaki.</p><p>Imunski sistem se proti gripi brani s tvorbo protiteles, ki se ve&#382;ejo na hemaglutinin in nevraminidazo ter virusu prepre&#269;ijo vstopanje in izstopanje iz celic. Te&#382;ava je v tem, da telo za razvoj tak&#353;nega odziva potrebuje &#269;as, virus gripe pa se lahko razmno&#382;uje zelo hitro. Cepljenje deluje kot vnaprej&#353;nja priprava imunskega sistema: v telo vnesemo ne&#353;kodljive dele virusov, za katere strokovnjaki ocenijo, da bodo v prihajajo&#269;i sezoni prevladovali, in tako omogo&#269;imo, da se protitelesa razvijejo &#382;e pred morebitno oku&#382;bo.</p><p>Leto&#353;nja sezona gripe v Sloveniji je po ve&#269; kazalnikih izrazita. Gripa se je za&#269;ela &#353;iriti pribli&#382;no &#353;est tednov prej kot v preteklih sezonah, &#353;tevilo obolelih pa je &#382;e sredi decembra doseglo ravni, ki jih obi&#269;ajno pri&#269;akujemo &#353;ele v zimskem vrhuncu. Najve&#269; oku&#382;b bele&#382;ijo med otroki in mladostniki, kar je povezano z veliko medsebojnih stikov in nizko precepljenostjo v teh starostnih skupinah. Laboratorijski podatki ka&#382;ejo, da letos skoraj izklju&#269;no kro&#382;i influenca tipa A, predvsem podtip H3N2, v manj&#353;em dele&#382;u pa H1N1.</p><p>Cepivo za leto&#353;njo sezono je bilo pripravljeno na podlagi pravilne napovedi prevladujo&#269;ega podtipa H3N2, vendar je virus v &#269;asu razvoja cepiva pridobil dodatne mutacije. Zaradi tega cepivo ne prepre&#269;i vseh oku&#382;b. To pa ne pomeni, da je neu&#269;inkovito. Razpolo&#382;ljivi podatki in klini&#269;ne izku&#353;nje ka&#382;ejo, da cepljeni posamezniki, tudi &#269;e zbolijo, gripo praviloma prebolijo hitreje in z manj zapleti kot necepljeni.</p><div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!E3SE!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fdcf6a63e-ec76-4597-a006-85bfb40e414c_1133x1762.jpeg" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!E3SE!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fdcf6a63e-ec76-4597-a006-85bfb40e414c_1133x1762.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!E3SE!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fdcf6a63e-ec76-4597-a006-85bfb40e414c_1133x1762.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!E3SE!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fdcf6a63e-ec76-4597-a006-85bfb40e414c_1133x1762.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!E3SE!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fdcf6a63e-ec76-4597-a006-85bfb40e414c_1133x1762.jpeg 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!E3SE!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fdcf6a63e-ec76-4597-a006-85bfb40e414c_1133x1762.jpeg" width="1133" height="1762" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/dcf6a63e-ec76-4597-a006-85bfb40e414c_1133x1762.jpeg&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:1762,&quot;width&quot;:1133,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:302751,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/jpeg&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:false,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://sasod.substack.com/i/181979963?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fdcf6a63e-ec76-4597-a006-85bfb40e414c_1133x1762.jpeg&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!E3SE!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fdcf6a63e-ec76-4597-a006-85bfb40e414c_1133x1762.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!E3SE!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fdcf6a63e-ec76-4597-a006-85bfb40e414c_1133x1762.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!E3SE!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fdcf6a63e-ec76-4597-a006-85bfb40e414c_1133x1762.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!E3SE!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fdcf6a63e-ec76-4597-a006-85bfb40e414c_1133x1762.jpeg 1456w" sizes="100vw"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a><figcaption class="image-caption">Ilustracija prikazuje, kako se virus gripe zaradi mutacij iz leta v leto nekoliko spreminja, zato nastajajo novi sevi sezonske gripe. Temu pravimo <strong>antigenski zdrs</strong>. <em>(Vir ilustracije: National Institute of Allergy and Infectious Diseases (NIAID), ZDA, 2011. Ilustracija je v javni domeni (public domain). Besedilo na sliki je prevedeno in prirejeno.)</em></figcaption></figure></div><p>U&#269;inkovitost cepiv proti gripi se med sezonami obi&#269;ajno giblje v razponu med pribli&#382;no 30 in 60 odstotki pri prepre&#269;evanju simptomatske bolezni. To je manj kot pri nekaterih drugih cepivih, a &#353;e vedno pomeni znatno zmanj&#353;anje tveganja; pri za&#353;&#269;iti pred huj&#353;imi izidi pa je u&#269;inkovitost praviloma ve&#269;ja. Leto&#353;nja sezona pri tem ni izjema. Cepljenje proti gripi zato ni zagotovilo, da ne bomo zboleli, je pa naju&#269;inkovitej&#353;i razpolo&#382;ljivi na&#269;in, da zmanj&#353;amo verjetnost te&#382;kega poteka bolezni in za&#353;&#269;itimo najranljivej&#353;e skupine prebivalstva.</p><p>Pri gripi se na&#353;e telo ne u&#269;i tako preprosto, kot bi si morda &#382;eleli. Vsaka oku&#382;ba ali cepljenje sicer pusti sled v imunskem spominu, vendar se te izku&#353;nje ne se&#353;tevajo kot kljukice v bele&#382;nici, kjer bi vsaka nova prinesla vedno bolj&#353;o za&#353;&#269;ito. Imunski sistem si namre&#269; najbolj zapomni prve stike z virusom, obi&#269;ajno tiste iz otro&#353;tva, in se nanje pozneje pogosto opira, tudi ko se virus &#382;e nekoliko spremeni. Zaradi tega se v&#269;asih zgodi, da obramba proti novi razli&#269;ici gripe ni povsem optimalna &#8211; ne zato, ker cepljenje ne bi delovalo, ampak zato, ker se virus stalno spreminja, na&#353; imunski spomin pa je do neke mere navezan na preteklost.</p><p>Poleg tega za&#353;&#269;ita proti gripi ni trajna. Po cepljenju ali preboleli oku&#382;bi se raven za&#353;&#269;itnih protiteles s&#269;asoma zmanj&#353;uje, virus gripe pa se vmes lahko dodatno spremeni. Pri leto&#353;njem prevladujo&#269;em sevu so strokovnjaki zaznali ve&#269; novih mutacij, kar pojasnjuje, zakaj za&#353;&#269;ita pred oku&#382;bo ni popolna. Zato cepljenje proti gripi ni nekaj, kar bi opravili enkrat in imeli mir za vedno, ampak ga je smiselno ponavljati vsako sezono. Cepljenje sicer ne zagotovi, da gripe ne bomo nikoli dobili, dokazano pa zmanj&#353;a verjetnost te&#382;kega poteka bolezni, zapletov in potrebe po zdravljenju v bolni&#353;nici &#8211; in prav to je njegov glavni namen.</p><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Iskra iz pradavnine]]></title><description><![CDATA[Dokazi o netenju ognja so starej&#353;i, kot so do sedaj domnevali]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/iskra-iz-pradavnine</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/iskra-iz-pradavnine</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Sat, 13 Dec 2025 11:49:30 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!eWq0!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F8902f58d-6b20-43eb-825f-d63576b6dbfa_1456x816.jpeg" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!eWq0!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F8902f58d-6b20-43eb-825f-d63576b6dbfa_1456x816.jpeg" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!eWq0!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F8902f58d-6b20-43eb-825f-d63576b6dbfa_1456x816.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!eWq0!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F8902f58d-6b20-43eb-825f-d63576b6dbfa_1456x816.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!eWq0!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F8902f58d-6b20-43eb-825f-d63576b6dbfa_1456x816.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!eWq0!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F8902f58d-6b20-43eb-825f-d63576b6dbfa_1456x816.jpeg 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!eWq0!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F8902f58d-6b20-43eb-825f-d63576b6dbfa_1456x816.jpeg" width="1456" height="816" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/8902f58d-6b20-43eb-825f-d63576b6dbfa_1456x816.jpeg&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:816,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:null,&quot;alt&quot;:&quot;Opis slike ni na voljo.&quot;,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:null,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:null,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="Opis slike ni na voljo." title="Opis slike ni na voljo." srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!eWq0!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F8902f58d-6b20-43eb-825f-d63576b6dbfa_1456x816.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!eWq0!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F8902f58d-6b20-43eb-825f-d63576b6dbfa_1456x816.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!eWq0!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F8902f58d-6b20-43eb-825f-d63576b6dbfa_1456x816.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!eWq0!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F8902f58d-6b20-43eb-825f-d63576b6dbfa_1456x816.jpeg 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-GK1x3M" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-GK1x3M" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>Obvladovanje ognja velja za enega najpomembnej&#353;ih mejnikov v &#269;love&#353;ki evoluciji, a vpra&#353;anje, kdaj to&#269;no so na&#353;i predniki pre&#353;li od pasivnega izkori&#353;&#269;anja naravnih po&#382;arov k aktivnemu netenju plamena, je znanstvenike dolgo pu&#353;&#269;alo v negotovosti. Nova &#353;tudija, pravkar objavljena v reviji <em>Nature</em>, zdaj to mejo odmika v preteklost dlje, kot smo si upali misliti: na najdi&#353;&#269;u Barnham v angle&#353;kem Suffolku so odkrili dokaze, da so hominini - najverjetneje zgodnji neandertalci - umetnost pri&#382;iganja ognja obvladali &#382;e pred 400.000 leti.</p><p>Klju&#269; do tega odkritja se skriva v na videz nepomembnih najdbah: dveh majhnih fragmentih &#382;elezovega pirita in pripadajo&#269;ih kremenovih orodjih. Pirit, v ljudskem izro&#269;ilu znan kot ma&#269;je zlato, ob udarcu ob kremen spro&#353;&#269;a iskre, kar je tehnika, ki jo dobro poznamo iz etnografskih zapisov in kasnej&#353;ih arheolo&#353;kih obdobij. Geolo&#353;ka analiza okolice Barnhama je pokazala, da pirit v tamkaj&#353;nji kredni podlagi ni naravno prisoten. Nekdo ga je torej moral namerno prinesti, verjetno kot sestavni del neke vrste kompleta za pri&#382;iganje ognja. &#381;e ta ugotovitev sama po sebi pri&#269;a o presenetljivo visoki stopnji na&#269;rtovanja.</p><p>A prisotnost pirita &#353;e ni neposreden dokaz, da je na tem mestu res gorelo. Za potrditev so raziskovalci uporabili vrsto naprednih forenzi&#269;nih metod, s katerimi so preu&#269;ili porde&#269;ele usedline na najdi&#353;&#269;u in pri&#353;li do nedvoumnih ugotovitev, da so bili sedimenti izpostavljeni temperaturam, ki so ponekod presegle 750 &#176;C, kar je zna&#269;ilno za nadzorovano kurjenje. &#352;e bolj zgovoren je magnetni zapis v kombinaciji s kemijsko sestavo usedlin, zlasti razmerjem policikli&#269;nih aromatskih ogljikovodikov. Oboje ka&#382;e na ponavljajo&#269;e se, kratkotrajne ognje, kakr&#353;ni so zna&#269;ilni za &#269;love&#353;ko dejavnost, ne pa na enkratne, obse&#382;ne naravne po&#382;are.</p><p>Prehod od oportunisti&#269;nega izkori&#353;&#269;anja naravnih po&#382;arov, recimo po udaru strele, k sposobnosti netenja ognja po lastni volji je na&#353;im prednikom prinesel velikansko evolucijsko prednost. Osvobodil jih je od muhavosti narave in jim omogo&#269;il redno toplotno obdelavo hrane. Kuhanje mesa in gomoljev je izbolj&#353;alo prebavljivost in energijsko vrednost prehrane. Znanstveniki domnevajo, da je prav ta pove&#269;an vnos kalorij klju&#269;no prispeval k rasti &#269;love&#353;kih mo&#382;ganov v tistem obdobju. Poleg tega je ogenj nudil toploto v mrzlih no&#269;eh, za&#353;&#269;ito pred plenilci in podalj&#353;al dan. Ustvaril je prostor za socialno interakcijo, za pogovore ob &#382;erjavici, za krepitev vezi znotraj skupine.</p><p>&#268;eprav so dokazi mo&#269;ni, raziskovalci ostajajo previdni. Na kremenovih orodjih iz Barnhama niso na&#353;li neposrednih sledi udarjanja, zna&#269;ilnih za uporabo s piritom, kot jih sicer poznamo z mlaj&#353;ih najdi&#353;&#269;, starih okrog 50.000 let. Vendar pa kombinacija uvo&#382;enega pirita, vro&#269;insko razpokanih orodij in kemi&#269;nih dokazov o nadzorovanem gorenju na prostem sestavlja trdno argumentacijo. Barnham tako postaja eno najstarej&#353;ih znanih mest v Evropi, kjer na&#353;i predniki niso bili zgolj uporabniki ognja, temve&#269; njegovi gospodarji.</p><p>Davis, R., Hatch, M., Hoare, S. <em>et al.</em> Earliest evidence of making fire. <em>Nature</em> (2025). <a href="https://doi.org/10.1038/s41586-025-09855-6">https://doi.org/10.1038/s41586-025-09855-6</a></p><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Osebne preference zdravnikov ob koncu življenja]]></title><description><![CDATA[Mednarodna &#353;tudija razkriva, da zdravniki zase &#382;elijo nadzor, laj&#353;anje simptomov in v ve&#269; kot polovici primerov tudi mo&#382;nost, da sami odlo&#269;ijo o trenutku svojega slovesa.]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/osebne-preference-zdravnikov-ob-koncu</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/osebne-preference-zdravnikov-ob-koncu</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Tue, 02 Dec 2025 07:06:00 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!gNI-!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa6d45bad-b345-400c-8b98-2baab400d5ae_1456x816.jpeg" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!gNI-!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa6d45bad-b345-400c-8b98-2baab400d5ae_1456x816.jpeg" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!gNI-!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa6d45bad-b345-400c-8b98-2baab400d5ae_1456x816.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!gNI-!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa6d45bad-b345-400c-8b98-2baab400d5ae_1456x816.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!gNI-!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa6d45bad-b345-400c-8b98-2baab400d5ae_1456x816.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!gNI-!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa6d45bad-b345-400c-8b98-2baab400d5ae_1456x816.jpeg 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!gNI-!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa6d45bad-b345-400c-8b98-2baab400d5ae_1456x816.jpeg" width="1456" height="816" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/a6d45bad-b345-400c-8b98-2baab400d5ae_1456x816.jpeg&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:816,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:457932,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/jpeg&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://sasod.substack.com/i/180413291?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa6d45bad-b345-400c-8b98-2baab400d5ae_1456x816.jpeg&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!gNI-!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa6d45bad-b345-400c-8b98-2baab400d5ae_1456x816.jpeg 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!gNI-!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa6d45bad-b345-400c-8b98-2baab400d5ae_1456x816.jpeg 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!gNI-!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa6d45bad-b345-400c-8b98-2baab400d5ae_1456x816.jpeg 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!gNI-!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa6d45bad-b345-400c-8b98-2baab400d5ae_1456x816.jpeg 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-GK1x3M" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-GK1x3M" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>V reviji <em>Journal of Medical Ethics</em> je bila nedavno objavljena &#353;tudija, ki preu&#269;uje <strong>osebne preference zdravnikov glede zdravstvene oskrbe ob koncu &#382;ivljenja</strong>. Raziskava, v katero je bilo vklju&#269;enih 1157 zdravnikov iz osmih jurisdikcij v Severni Ameriki, Evropi in Avstraliji, je preverjala, katere medicinske postopke bi zdravniki izbrali zase, &#269;e bi se zna&#353;li v situaciji neozdravljive bolezni. Med sodelujo&#269;imi so bili splo&#353;ni zdravniki, paliativni zdravniki in razli&#269;ni specialisti, ki pogosto skrbijo za bolnike ob koncu &#382;ivljenja.<br><br>Raziskovalci so zdravnikom predstavili dva zelo konkretna scenarija. Prvi je opisoval &#269;loveka z <strong>napredovalim rakom</strong> z zasevki, ki ima po ocenah najve&#269; &#353;e dva tedna &#382;ivljenja, s hudimi bole&#269;inami, a &#353;e vedno polno razsodnostjo ter dostopom do paliativne oskrbe. Drugi scenarij je prikazoval &#269;loveka z <strong>napredovalo Alzheimerjevo boleznijo</strong>, ki svojih bli&#382;njih ne prepozna ve&#269;, ne more komunicirati, odklanja hrano in pija&#269;o, prav tako pa ima na voljo paliativno oskrbo. Zdravnike so vpra&#353;ali, katere mo&#382;nosti zdravljenja in pomo&#269;i bi izbrali zase v tak&#353;ni situaciji.<br><br>Rezultati ka&#382;ejo, da bi se velika ve&#269;ina vpra&#353;anih zdravnikov v opisanih okoli&#353;&#269;inah <strong>odlo&#269;ila proti uporabi postopkov za ohranjanje &#382;ivljenja</strong>. V primeru napredovalega raka ali Alzheimerjeve bolezni bi o&#382;ivljanje (CPR) kot dobro mo&#382;nost zase ocenilo manj kot pol odstotka vpra&#353;anih, mehansko predihavanje pa manj kot en odstotek. Tudi hranjenje po sondi bi kot primerno mo&#382;nost zase izbralo le pribli&#382;no 3,5 % zdravnikov. Podatki ka&#382;ejo na izrazito usmerjenost k izogibanju invazivnim posegom v stanjih z slabo prognozo.<br><br>Namesto podalj&#353;evanja &#382;ivljenja z medicinskimi aparati bi velika ve&#269;ina sodelujo&#269;ih zdravnikov dala <strong>prednost laj&#353;anju simptomov</strong>. <strong>Ve&#269; kot 90 %</strong> vpra&#353;anih je v obeh scenarijih navedlo, da bi si &#382;eleli intenzivno laj&#353;anje simptomov z zdravili, tudi &#269;e bi to pomenilo tveganje za pospe&#353;itev smrti. Visok dele&#382; zdravnikov, in sicer skoraj 60 % v primeru raka, je kot dobro mo&#382;nost zase ocenil tudi <strong>paliativno sedacijo</strong>, postopek, pri katerem se bolnika z zdravili globoko uspava do nastopa smrti, da se prepre&#269;i trpljenje.<br><br>Raziskava je preu&#269;evala tudi <strong>stali&#353;&#269;a do asistirane smrti</strong>. Pribli&#382;no polovica vpra&#353;anih zdravnikov je navedla, da bi evtanazijo ocenili kot dobro ali zelo dobro mo&#382;nost zase, tako v primeru napredovalega raka (<strong>54,2 %</strong>) kot v primeru Alzheimerjeve bolezni (<strong>51,5 %</strong>). Poleg tega je <strong>33,5 %</strong> zdravnikov odgovorilo, da bi razmislili o uporabi zdravil, ki so jim na voljo v okviru njihovega poklica, da bi sami kon&#269;ali svoje &#382;ivljenje. Ti dele&#382;i nakazujejo, da velik del zdravnikov v dolo&#269;enih okoli&#353;&#269;inah vidi mo&#382;nost nadzorovanega konca &#382;ivljenja kot <strong>sprejemljivo izbiro zase</strong>.<br><br>Pomemben dejavnik pri oblikovanju teh stali&#353;&#269; je <strong>zakonodajno okolje</strong>, v katerem zdravniki delujejo. &#352;tudija je pokazala znatne razlike med dr&#382;avami; v Belgiji, kjer je evtanazija uzakonjena, bi jo zase izbralo kar <strong>80,8 %</strong> zdravnikov (v primeru raka), medtem ko je v Italiji, kjer ta praksa ni dovoljena, ta dele&#382; zna&#353;al <strong>37,9 %</strong>. Statisti&#269;na analiza je potrdila, da so zdravniki iz dr&#382;av z zakonito mo&#382;nostjo evtanazije ali pomo&#269;i pri samomoru verjetneje naklonjeni tem mo&#382;nostim tudi v osebnem &#382;ivljenju. Zdravniki v jurisdikcijah, kjer sta evtanazija in zdravni&#353;ka pomo&#269; pri samomoru legalni (npr. Belgija, Kanada), so imeli trikrat ve&#269;jo verjetnost, da bi evtanazijo izbrali zase, v primerjavi z zdravniki iz dr&#382;av, kjer je to prepovedano. To nakazuje, da lahko dru&#382;bene norme in pravni okvirji vplivajo na osebne preference posameznikov v stroki.<br><br>Opazne so bile tudi razlike glede na specializacijo in <strong>osebna prepri&#269;anja</strong>. Specialisti paliativne oskrbe so bili v primerjavi s splo&#353;nimi zdravniki in drugimi specialisti manj naklonjeni evtanaziji in pomo&#269;i pri samomoru, pogosteje pa so kot dobro mo&#382;nost zase izbrali paliativno sedacijo. Prav tako so bili zdravniki, ki so se opredelili kot neverni, bolj naklonjeni asistirani smrti v primerjavi s tistimi, ki so <strong>verni</strong> (npr. zdravni&#353;ka pomo&#269; pri samomoru 64,6 % vs. 38,1 %, evtanazija 71,8 % vs. 40,1 %). Raziskava tako osvetljuje raznolikost pogledov znotraj zdravni&#353;ke stroke in poudarja, da na odlo&#269;itve o koncu &#382;ivljenja vplivajo tako strokovne izku&#353;nje kot <strong>osebne vrednote in okolje</strong>.<br><br>Rezultati raziskave odpirajo nelagodno vpra&#353;anje: zakaj bolniki ob koncu &#382;ivljenja pogosto prejemajo agresivno zdravljenje, ki bi ga njihovi zdravniki zase zavrnili? Avtorji opozarjajo na &#8220;moralno stisko&#8221; zdravnikov, ki morajo zaradi pritiskov svojcev, pravnih okvirov ali organizacijske kulture izvajati posege, ki se jim osebno zdijo nesmiselni. &#352;tudija prav tako izpostavlja presenetljivo pripravljenost zdravnikov na <strong>evtanazijo v primeru demence</strong>, &#269;eprav zakonodaja v ve&#269;ini dr&#382;av tega ne dopu&#353;&#269;a zaradi vpra&#353;anja privolitve v tistem trenutku. To ka&#382;e na globok strah pred izgubo avtonomije in dostojanstva, ki ga zdravniki &#8211; morda prav zaradi poznavanja poteka bolezni &#8211; ob&#269;utijo &#353;e mo&#269;neje kot lai&#269;na javnost.<br><br>Kot ka&#382;ejo rezultati te raziskave, zdravniki, ki se zavedajo meja medicine, zase ne &#382;elijo &#8220;boja do zadnjega diha&#8221;. &#381;elijo si <strong>nadzor, laj&#353;anje simptomov</strong> in v ve&#269; kot polovici primerov tudi mo&#382;nost, da <strong>sami odlo&#269;ijo o trenutku svojega slovesa</strong>. Ta razkorak med njihovimi osebnimi &#382;eljami in klini&#269;no realnostjo, ki jo nudijo pacientom, je eden najpomembnej&#353;ih eti&#269;nih izzivov sodobnega zdravstva.</p><blockquote><p>Mroz, Sarah, et al. &#8220;Physicians&#8217; Preferences for Their Own End of Life: A Comparison across North America, Europe, and Australia.&#8221; <em>Journal of Medical Ethics</em>, Jun. 2025, <a href="https://doi.org/10.1136/jme-2024-110192">doi:10.1136/jme-2024-110192</a>.</p></blockquote><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Dvojni učinek med etiko in klinično prakso]]></title><description><![CDATA[Zakaj dvojni u&#269;inek ostaja eti&#269;ni okvir paliativnega ravnanja, tudi ko ga klini&#269;na praksa skoraj ne omenja.]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/dvojni-ucinek-med-etiko-in-klinicno</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/dvojni-ucinek-med-etiko-in-klinicno</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Wed, 19 Nov 2025 11:02:20 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!OUYj!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F55aa67f1-fea2-4d8d-b2e0-337b3ddc1c9a_1456x816.png" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!OUYj!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F55aa67f1-fea2-4d8d-b2e0-337b3ddc1c9a_1456x816.png" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!OUYj!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F55aa67f1-fea2-4d8d-b2e0-337b3ddc1c9a_1456x816.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!OUYj!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F55aa67f1-fea2-4d8d-b2e0-337b3ddc1c9a_1456x816.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!OUYj!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F55aa67f1-fea2-4d8d-b2e0-337b3ddc1c9a_1456x816.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!OUYj!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F55aa67f1-fea2-4d8d-b2e0-337b3ddc1c9a_1456x816.png 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!OUYj!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F55aa67f1-fea2-4d8d-b2e0-337b3ddc1c9a_1456x816.png" width="1456" height="816" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/55aa67f1-fea2-4d8d-b2e0-337b3ddc1c9a_1456x816.png&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:816,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:2185618,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/png&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://sasod.substack.com/i/179339489?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F55aa67f1-fea2-4d8d-b2e0-337b3ddc1c9a_1456x816.png&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!OUYj!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F55aa67f1-fea2-4d8d-b2e0-337b3ddc1c9a_1456x816.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!OUYj!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F55aa67f1-fea2-4d8d-b2e0-337b3ddc1c9a_1456x816.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!OUYj!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F55aa67f1-fea2-4d8d-b2e0-337b3ddc1c9a_1456x816.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!OUYj!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F55aa67f1-fea2-4d8d-b2e0-337b3ddc1c9a_1456x816.png 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-GK1x3M" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-GK1x3M" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>Ker je v razpravi o mojem zapisu <em><a href="https://sasod.substack.com/p/zakaj-je-dvojni-ucinek-sprejemljiv">Zakaj je dvojni u&#269;inek sprejemljiv, urejena pomo&#269; pri kon&#269;anju &#382;ivljenja pa ne?</a></em> pri&#353;lo do nekaterih nesporazumov, &#382;elim dodatno pojasniti, kaj v etiki pomeni &#187;dvojni u&#269;inek&#171; in zakaj ga je treba razumeti druga&#269;e kot neposreden opis klini&#269;ne prakse paliativne medicine. Ob tem naj najprej spomnim, da gre za staro eti&#269;no doktrino, ki se uporablja na zelo razli&#269;nih podro&#269;jih &#8211; od razprav o samoobrambi in vojni do klini&#269;ne etike &#8211; in nikakor ne le za vpra&#353;anja laj&#353;anja trpljenja ob koncu &#382;ivljenja.</p><p>V zadnjih dneh je bilo mogo&#269;e opaziti, da paliativni zdravniki izraz <em>dvojni u&#269;inek</em> zavra&#269;ajo ali ga uporabljajo zelo previdno. Razlog je razumljiv: v javnosti lahko ta izraz zveni, kot da paliativna medicina zavestno pospe&#353;uje smrt ali da bi bila terapija z opioidi povezana z namernim skraj&#353;evanjem &#382;ivljenja. To seveda ni res. Sodobna paliativna medicina deluje z izjemno skrbnostjo, s titriranjem odmerkov in z jasnim ciljem &#8211; laj&#353;ati trpljenje, ne spreminjati &#269;as umiranja. (Ve&#269; o tem v sestavku: <em><a href="https://sasod.substack.com/p/tanka-meja-med-lajsanjem-trpljenja">Tanka meja med laj&#353;anjem trpljenja in kon&#269;anjem &#382;ivljenja</a></em>)</p><p>Prav zato je pomembno poudariti, da <em>dvojni u&#269;inek ni klini&#269;ni protokol</em>, temve&#269; <strong>eti&#269;ni okvir</strong>, ki pojasnjuje moralno dopustnost dejanj, ki imajo lahko ve&#269; u&#269;inkov hkrati. Ne govori o tem, kako naj zdravnik predpisuje opioide, niti ne opisuje postopkov paliativne sedacije. Danes o tem jasno odlo&#269;ajo sodobne smernice paliativne medicine, ki izrecno zahtevajo sorazmernost, postopnost, natan&#269;no dokumentacijo in vklju&#269;evanje multidisciplinarnega tima. Ko so opioidi pravilno uporabljeni, novej&#353;e &#353;tudije ka&#382;ejo, da ne skraj&#353;ujejo &#382;ivljenja.</p><p>Kaj torej <em>pomeni</em> dvojni u&#269;inek? Gre za na&#269;elo, ki pojasni, zakaj je moralno dopustno laj&#353;ati neznosno trpljenje tudi takrat, ko zdravljenje lahko &#8211; zgolj kot ne&#382;elen, neciljan stranski u&#269;inek &#8211; vpliva na telesne funkcije v zadnjih dneh &#382;ivljenja. Klju&#269;ni pogoj tega na&#269;ela je, da zdravnik <strong>ne &#382;eli</strong> tega stranskega u&#269;inka in ga <strong>ne uporablja kot sredstvo</strong>, temve&#269; ravna izklju&#269;no z namenom laj&#353;anja trpljenja.</p><p>Napredek medicine, smernic in farmakologije je tveganja, ki jih opisujejo starej&#353;e razprave, zelo zmanj&#353;al. Toda prav to je najbolj&#353;i dokaz, da se na&#269;elo dvojnega u&#269;inka v sodobni paliativni medicini <strong>&#353;e vedno spo&#353;tuje</strong>: cilj zdravnika je vedno trpljenje olaj&#353;ati, ne&#382;elene stranske u&#269;inke pa &#269;im bolj zmanj&#353;ati.</p><p>Eti&#269;ni problem se pojavi samo tam, kjer bi kdo terapevtski okvir morda zlorabil &#8211; na primer tako, da bi visoke odmerke dajal z druga&#269;nim namenom. Vendar to ni ve&#269; dvojni u&#269;inek, kot je eti&#269;no sprejemljiv, temve&#269; nasprotje njegovega eti&#269;nega bistva. Dvojni u&#269;inek zahteva, da je ne&#382;eleni u&#269;inek resni&#269;no ne&#382;elen, ne da bi bil le formalno tako opredeljen.</p><p>Zato se je smiselno izogniti napa&#269;nemu razumevanju: ko govorimo o dvojnem u&#269;inku, ne govorimo o tem, da naj bi sodobna paliativna medicina skraj&#353;evala &#382;ivljenje. Govorimo o eti&#269;nem na&#269;elu, ki razlo&#382;i, zakaj je laj&#353;anje trpljenja moralno upravi&#269;eno tudi v ob&#269;utljivih obdobjih tik pred smrtjo, ko je telo ranljivo in ko ni mogo&#269;e povsem izklju&#269;iti fiziolo&#353;kih u&#269;inkov, ki jih zdravnik ne &#382;eli, a jih ne more popolnoma nadzorovati.</p><p>Za ilustracijo eti&#269;nega pomena dvojnega u&#269;inka je &#353;e vedno uporaben opis nekdanjega <strong>predsednika Komisije za medicinsko etiko, akademika prof. dr. Jo&#382;eta Trontelja</strong>, ki je terapijo z dvojnim u&#269;inkom opisal kot situacijo, ko je zdravnikov glavni namen laj&#353;anje trpljenja, ob zavedanju, da lahko zdravljenje nenamerno pospe&#353;i smrt. Ob tem pa je jasno poudaril, da je zaradi napredka medicine takih primerov danes malo.</p><p>Trontelj pi&#353;e:</p><blockquote><p>&#187;Zdravnik ve, da se pribli&#382;uje smrtni dozi, vendar mu je glavni cilj ubla&#382;itev bole&#269;in, tesnobe in du&#353;evnega trpljenja. Ved&#233; dopu&#353;&#269;a mo&#382;nost, da bo bolnik zaradi velikih odmerkov umrl nekaj prej, kot bi ga usmrtila njegova bolezen. Tako mu obenem z laj&#353;anjem trpljenja omogo&#269;i lahko smrt. S svojo terapijo umiranje spremeni tako, da trpljenje v zadnjih urah &#382;ivljenja bolniku ne odvzame njegovega &#269;love&#353;kega dostojanstva. To ravnanje je znano pod imenom terapija z dvojnim u&#269;inkom.&#171; </p></blockquote><p>In dodaja:</p><blockquote><p>&#187;Toda nekaterim (&#269;eprav izjemno redkim) bolnikom tudi vse znanje in sredstva moderne medicine ne morejo najhuj&#353;ega trpljenja zmanj&#353;ati do znosne mere. A to je veljalo do pred nekaj leti. Danes je tudi tem mogo&#269;e pomagati z moderno analgezijo, &#269;e druga&#269;e ne, s tolik&#353;nimi dozami, da pride do omenjenega dvojnega u&#269;inka. Kot re&#269;eno, pa je to redko potrebno.&#171; (Trontelj, <em><a href="https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4FQIZV6">Razmi&#353;ljanja o evtanaziji v Evropi in Sloveniji</a></em>, 2003)</p></blockquote><p>Ti odlomki dobro poka&#382;ejo, da je dvojni u&#269;inek <strong>eti&#269;ni opis situacije</strong>, ne pa napotek, kako naj se paliativna medicina danes izvaja. Sodobni pristopi ciljajo na to, da se postranskim u&#269;inkom kar najbolj izognemo, kar ni v nasprotju z dvojnim u&#269;inkom, ampak je njegova najbolj&#353;a uresni&#269;itev. Cilj ostaja enak: <strong>laj&#353;anje trpljenja s strokovnostjo, sorazmernostjo in spo&#353;tovanjem pacientovega dostojanstva</strong>.</p><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p>]]></content:encoded></item><item><title><![CDATA[Tanka meja med lajšanjem trpljenja in končanjem življenja]]></title><description><![CDATA[Kaj lo&#269;uje paliativno sedacijo od pomo&#269;i pri kon&#269;anju &#382;ivljenja in zakaj ju sodobne smernice obravnavajo kot povsem lo&#269;eni, a klini&#269;no povezani praksi.]]></description><link>https://beri.kvarkadabra.net/p/tanka-meja-med-lajsanjem-trpljenja</link><guid isPermaLink="false">https://beri.kvarkadabra.net/p/tanka-meja-med-lajsanjem-trpljenja</guid><dc:creator><![CDATA[Sašo Dolenc]]></dc:creator><pubDate>Tue, 18 Nov 2025 07:54:44 GMT</pubDate><enclosure url="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!1ME0!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2fd66ac2-fe5a-4bb8-a1a6-bb384d1b486d_1456x816.png" length="0" type="image/jpeg"/><content:encoded><![CDATA[<div class="captioned-image-container"><figure><a class="image-link image2 is-viewable-img" target="_blank" href="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!1ME0!,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2fd66ac2-fe5a-4bb8-a1a6-bb384d1b486d_1456x816.png" data-component-name="Image2ToDOM"><div class="image2-inset"><picture><source type="image/webp" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!1ME0!,w_424,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2fd66ac2-fe5a-4bb8-a1a6-bb384d1b486d_1456x816.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!1ME0!,w_848,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2fd66ac2-fe5a-4bb8-a1a6-bb384d1b486d_1456x816.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!1ME0!,w_1272,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2fd66ac2-fe5a-4bb8-a1a6-bb384d1b486d_1456x816.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!1ME0!,w_1456,c_limit,f_webp,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2fd66ac2-fe5a-4bb8-a1a6-bb384d1b486d_1456x816.png 1456w" sizes="100vw"><img src="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!1ME0!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2fd66ac2-fe5a-4bb8-a1a6-bb384d1b486d_1456x816.png" width="1456" height="816" data-attrs="{&quot;src&quot;:&quot;https://substack-post-media.s3.amazonaws.com/public/images/2fd66ac2-fe5a-4bb8-a1a6-bb384d1b486d_1456x816.png&quot;,&quot;srcNoWatermark&quot;:null,&quot;fullscreen&quot;:null,&quot;imageSize&quot;:null,&quot;height&quot;:816,&quot;width&quot;:1456,&quot;resizeWidth&quot;:null,&quot;bytes&quot;:1851453,&quot;alt&quot;:null,&quot;title&quot;:null,&quot;type&quot;:&quot;image/png&quot;,&quot;href&quot;:null,&quot;belowTheFold&quot;:false,&quot;topImage&quot;:true,&quot;internalRedirect&quot;:&quot;https://sasod.substack.com/i/179223242?img=https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2fd66ac2-fe5a-4bb8-a1a6-bb384d1b486d_1456x816.png&quot;,&quot;isProcessing&quot;:false,&quot;align&quot;:null,&quot;offset&quot;:false}" class="sizing-normal" alt="" srcset="https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!1ME0!,w_424,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2fd66ac2-fe5a-4bb8-a1a6-bb384d1b486d_1456x816.png 424w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!1ME0!,w_848,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2fd66ac2-fe5a-4bb8-a1a6-bb384d1b486d_1456x816.png 848w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!1ME0!,w_1272,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2fd66ac2-fe5a-4bb8-a1a6-bb384d1b486d_1456x816.png 1272w, https://substackcdn.com/image/fetch/$s_!1ME0!,w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2fd66ac2-fe5a-4bb8-a1a6-bb384d1b486d_1456x816.png 1456w" sizes="100vw" fetchpriority="high"></picture><div class="image-link-expand"><div class="pencraft pc-display-flex pc-gap-8 pc-reset"><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container restack-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg aria-hidden="true" width="20" height="20" viewBox="0 0 20 20" fill="none" stroke-width="1.5" stroke="var(--color-fg-primary)" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" class="icon-noB79L"><g><path d="M2.53001 7.81595C3.49179 4.73911 6.43281 2.5 9.91173 2.5C13.1684 2.5 15.9537 4.46214 17.0852 7.23684L17.6179 8.67647M17.6179 8.67647L18.5002 4.26471M17.6179 8.67647L13.6473 6.91176M17.4995 12.1841C16.5378 15.2609 13.5967 17.5 10.1178 17.5C6.86118 17.5 4.07589 15.5379 2.94432 12.7632L2.41165 11.3235M2.41165 11.3235L1.5293 15.7353M2.41165 11.3235L6.38224 13.0882"></path></g></svg></button><button class="pencraft pc-reset pencraft icon-container view-image buttonBase-tqxFUX" tabindex="0" type="button"><svg xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" width="20" height="20" viewBox="0 0 24 24" fill="none" stroke="currentColor" stroke-width="2" stroke-linecap="round" stroke-linejoin="round" class="lucide lucide-maximize2 lucide-maximize-2 icon-noB79L"><polyline points="15 3 21 3 21 9"></polyline><polyline points="9 21 3 21 3 15"></polyline><line x1="21" x2="14" y1="3" y2="10"></line><line x1="3" x2="10" y1="21" y2="14"></line></svg></button></div></div></div></a></figure></div><p>V sodobni paliativni medicini se odlo&#269;anje v zadnjih fazah &#382;ivljenja odvija v zelo natan&#269;no oblikovanem strokovnem okviru, ki ga dolo&#269;ajo mednarodne smernice, predvsem dokumenti <a href="https://eapcnet.eu/">EAPC</a> (European Association for Palliative Care). Te smernice urejajo, kdaj je dopustno laj&#353;anje trpljenja z zmanj&#353;evanjem zavesti, kako naj zdravniki presojajo refraktorno trpljenje in kak&#353;na mora biti strokovna utemeljenost vsakega posega, ki lahko vpliva na potek umiranja ali bolnikovo raven zavesti.</p><p>Prav v tem kontekstu se odpira dilema razmerja med paliativno sedacijo in pomo&#269;jo pri prostovoljnem kon&#269;anju &#382;ivljenja (<a href="https://mojezivljenje.si/sprejeti-zppkz/">PPK&#381;</a>): gre za dve povsem lo&#269;eni praksi z razli&#269;nimi cilji, ki pa se v klini&#269;ni realnosti pogosto pojavljata v istem, izjemno ob&#269;utljivem obdobju &#8211; pri bolnikih v napredovali fazi bolezni, ki kljub optimalni terapiji trpijo za hudimi, neobvladljivimi simptomi.</p><p>Refraktorno trpljenje je v teh smernicah opredeljeno kot stanje, v katerem so &#8220;vse mo&#382;ne metode, ki bi lahko prinesle olaj&#353;anje, &#382;e iz&#269;rpane ali pa niso na voljo v razmerju med koristjo in tveganjem, ki bi bilo za bolnika sprejemljivo&#8221;. To so situacije, ko bolnik kljub optimalnemu zdravljenju trpi zaradi neobvladljive bole&#269;ine, neobvladljive zadihanosti ali drugih hudih telesnih ali psihi&#269;nih simptomov, za katere ni ve&#269; terapevtskih mo&#382;nosti niti realisti&#269;nega pri&#269;akovanja, da bi jih bilo mogo&#269;e obvladati v &#269;asovnem okviru, ki je za bolnika sprejemljiv.</p><p>EAPC paliativno sedacijo opredeli zelo jasno: &#8220;Paliativna sedacija ni namenjena pospe&#353;itvi smrti. Je medicinski poseg, katerega edini cilj je zmanj&#353;ati trpljenje, ki ga z drugimi pristopi ni ve&#269; mogo&#269;e obvladati.&#8221; V praksi to pomeni, da je namen posega izklju&#269;no zmanj&#353;evanje zavesti, da bi se ubla&#382;ilo neznosno trpljenje, ne pa skraj&#353;anje &#382;ivljenja. &#268;eprav lahko sedacija pri umirajo&#269;ih bolnikih posredno vpliva na hitrost umiranja, ta u&#269;inek ni cilj, temve&#269; neizogibna posledica zdravstvenega posega, katerega namen ostaja laj&#353;anje trpljenja. Pri paliativni sedaciji gre zato za medicinsko odlo&#269;itev zdravnika, ki jo sprejme &#353;ele takrat, ko so strokovno utemeljena zdravljenja iz&#269;rpana in ko je bolnik v napredovali fazi umiranja. Postopek zahteva sorazmernost, skrbno dokumentacijo in nenehno presojo potreb bolnika.</p><p>Smernice EAPC posebej poudarjajo na&#269;elo sorazmernosti: zdravnik mora uporabiti najmanj&#353;o potrebno stopnjo sedacije, ki &#353;e omogo&#269;i obvladovanje trpljenja, in redno preverjati, ali je globina sedacije ustrezna. Le v redkih primerih refraktornega trpljenja je upravi&#269;ena kontinuirana globoka sedacija do smrti. Smernice EAPC tudi jasno navajajo, da paliativna sedacija ni primerna za obravnavo izklju&#269;no eksistencialnega trpljenja, kot sta izguba smisla ali globoka psihi&#269;na stiska, temve&#269; le za refraktorne telesne ali kombinirane simptome, ki jih medicina ne more ve&#269; omiliti. Revidirane smernice EAPC iz leta 2023 navajajo, da mednarodne epidemiolo&#353;ke raziskave poro&#269;ajo o pogostosti paliativne sedacije v razponu pribli&#382;no 10 do 18 % umirajo&#269;ih bolnikov, odvisno od dr&#382;ave, ustanove in metodologije merjenja.</p><p>Pomo&#269; pri prostovoljnem kon&#269;anju &#382;ivljenja (PPK&#381;) deluje v povsem druga&#269;nem eti&#269;nem in klini&#269;nem okviru. Medtem ko je paliativna sedacija omejena na situacije refraktornega trpljenja in bli&#382;ajo&#269;e se smrti, PPK&#381; temelji na zavestni odlo&#269;itvi pacienta, ki &#382;eli kon&#269;ati svoje trpljenje druga&#269;e, kot omogo&#269;a paliativna medicina. Vloga zdravnikov je tu povsem druga&#269;na: ne odlo&#269;ajo o tem, ali je trpljenje refraktorno, temve&#269; preverjajo, ali bolnik izpolnjuje zakonske pogoje, ali je sposoben odlo&#269;anja in ali je njegova odlo&#269;itev trajna, premi&#353;ljena in prostovoljna. Smernice EAPC to razliko povzemajo preprosto: &#8220;Namen lo&#269;uje paliativno sedacijo od evtanazije; pri sedaciji je namen laj&#353;anje trpljenja, ne kon&#269;anje &#382;ivljenja.&#8221; To se neposredno nana&#353;a tudi na pravne ureditve PPK&#381;, kjer je cilj bolnikova izbira, ne zdravnikova presoja refraktornosti trpljenja.</p><p>Najbolj ob&#269;utljive moralne napetosti se pojavijo prav tam, kjer se obe praksi sre&#269;ata: pri intenzivnem trpljenju, iz&#269;rpanih terapevtskih mo&#382;nostih in bli&#382;nji smrti. Smernice EAPC opozarjajo, da so to trenutki, &#8220;kjer se prepletajo neznosno trpljenje, omejene mo&#382;nosti zdravljenja in bli&#382;ina smrti&#8221;, in prav tam nastajajo najzahtevnej&#353;e eti&#269;ne dileme. Zato paliativna sedacija in PPK&#381;, &#269;eprav eti&#269;no razli&#269;ni praksi z razli&#269;nimi cilji, obe sodita v isto ob&#269;utljivo fazo &#382;ivljenja, kjer so odlo&#269;itve te&#382;ke in vplivajo na kakovost in trajanje preostanka &#382;ivljenja. Razlika med njima pa ostaja klju&#269;na: paliativna sedacija ostaja medicinski ukrep z namenom zmanj&#353;anja trpljenja, PPK&#381; pa je uveljavitev bolnikove pravice do odlo&#269;anja o lastnem na&#269;inu kon&#269;anja trpljenja.</p><p>Paliativna sedacija se ume&#353;&#269;a v tradicionalni okvir zdravni&#353;ke etike, v katerem je osrednja vloga zdravnika laj&#353;anje trpljenja v neozdravljivih stanjih. PPK&#381; pa uvaja druga&#269;no razmerje med boleznijo, voljo pacienta in odgovornostjo zdravnika. V ospredje postavlja pacientovo avtonomijo pri odlo&#269;anju o tem, kdaj je zanj trpljenje &#353;e sprejemljivo in kdaj ne, zdravnik pa ima vlogo presojanja pogojev in strokovne izvedbe. Gre za eti&#269;ni in organizacijski premik od izklju&#269;no zdravni&#353;ke presoje k jasneje strukturirani delitvi odgovornosti med pacienta in zdravstveni sistem kot celoto. Tak premik je za mnoge razumljivo zahteven, zato zahteva premi&#353;ljeno obravnavo in odprto razpravo.</p><p>Klju&#269;no je, da PPK&#381; premakne izhodi&#353;&#269;e odlo&#269;anja. Pri paliativni sedaciji odlo&#269;itev izhaja iz zdravnikove klini&#269;ne presoje refraktornega trpljenja, kjer je cilj izklju&#269;no laj&#353;anje simptomov. Pri PPK&#381; pa odlo&#269;itev izhaja iz pacienta: iz njegove vrednostne presoje, kaj je zanj &#353;e sprejemljivo, in iz njegove jasne, trajne ter prostovoljne &#382;elje, da trpljenje zaklju&#269;i. Naloga zdravnikov je tukaj preverjanje pogojev, ne odlo&#269;anje namesto bolnika. Zaradi tega je pomembno razumeti, da paliativna sedacija in PPK&#381; ne stojita v nasprotju, temve&#269; odgovarjata na razli&#269;ne klini&#269;ne in eti&#269;ne okoli&#353;&#269;ine. Obe imata svoje mesto: sedacija takrat, ko so simptomi refraktorni in neobvladljivi, PPK&#381; pa takrat, ko bolnik ob izpolnjenih pogojih izrazi avtonomno odlo&#269;itev o zaklju&#269;ku trpljenja. Tudi mednarodne smernice jasno lo&#269;ujejo med obema pristopoma in poudarjajo, da nobeden ne izklju&#269;uje drugega.</p><p class="button-wrapper" data-attrs="{&quot;url&quot;:&quot;https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?&quot;,&quot;text&quot;:&quot;Subscribe now&quot;,&quot;action&quot;:null,&quot;class&quot;:null}" data-component-name="ButtonCreateButton"><a class="button primary" href="https://beri.kvarkadabra.net/subscribe?"><span>Subscribe now</span></a></p>]]></content:encoded></item></channel></rss>