Ali prehajamo v post-pismeno družbo?
Upadanje sposobnosti kritičnega razmišljanja in bralne pismenosti kot izziv za demokracijo
So kognitivne sposobnosti človeštva res dosegle vrhunec okoli leta 2012, od takrat pa postopno upadajo? Ta zaskrbljujoči trend potrjujejo številne mednarodne raziskave (kot so PISA in druge podobne v okviru OECD), ki opažajo občuten upad sposobnosti kritičnega razmišljanja, reševanja kompleksnih problemov ter pismenosti tako med mladimi kot odraslimi.
Od sredine prejšnjega desetletja se je močno povečal delež mladostnikov, ki poročajo o težavah z osredotočenostjo, procesiranjem informacij in učenjem novih vsebin. V razvitih državah približno četrtina odraslih nima zadostnih matematičnih in logičnih spretnosti, potrebnih za preverjanje točnosti informacij. V ZDA je ta delež še višji – kar 35 %.
Še bolj zaskrbljujoč podatek razkriva, da približno 30 % Američanov bere na ravni desetletnega otroka, kar pomeni, da skoraj vsak tretji prebivalec težko razume že najosnovnejša besedila. Leta 2022 je bil delež Američanov, ki so v zadnjem letu prebrali vsaj eno knjigo, prvič manjši od polovice prebivalstva. Ta upad ne vpliva le na bralno kulturo, ampak se v številnih državah jasno kaže tudi v upadu sposobnosti kompleksnega sklepanja, kritične presoje in reševanja zahtevnejših problemov.
Raziskava OECD, ki je zajela 160.000 odraslih iz 31 držav in analizirala njihovo pismenost, računske sposobnosti ter spretnost reševanja problemov, potrjuje izrazit padec splošne ravni znanja. Le Finska in Danska sta v zadnjih letih dosegli izboljšanje na teh področjih. V 14 državah je raven znanja ostala stabilna, v kar 11 državah pa je prišlo do občutnega poslabšanja – najbolj dramatično v Južni Koreji, Litvi, na Novi Zelandiji in Poljskem.
Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da se je v kar 13 državah zmanjšala pismenost tudi med odraslimi z univerzitetno izobrazbo. Edina država, kjer se je ta raven znanja zvišala, je bila ponovno Finska. Pri odraslih z nižjo stopnjo izobrazbe (osnovno ali srednješolsko) pa je upad prisoten skoraj povsod. Slovenija v raziskavo žal ni bila vključena, zato je njena pozicija na tej lestvici nejasna.
Kaj tovrstni trendi pomenijo za demokratične družbe, katerih temelj je predpostavka o kritično mislečih, dobro informiranih in odgovornih državljanih? Če splošna raven pismenosti ter sposobnosti logičnega in kritičnega mišljenja upada, to neposredno povečuje ranljivost demokratičnih procesov. Takšna situacija ustvarja plodna tla za širjenje manipulacij, dezinformacij in populističnih vplivov.
Ključna vprašanja zato ostajajo: kako učinkovito zaščititi demokracijo v razmerah upada pismenosti in sposobnosti kritičnega razmišljanja ter kakšne lekcije se lahko naučimo od Finske? Kaj Finska počne drugače in katere dobre prakse bi lahko prenesli tudi v druge države?
Burn-Murdoch, John. “Have Humans Passed Peak Brain Power?” Financial Times, March 14, 2025.