CAR-T terapija za zdravljenje lupusa
Lupus je skupno ime za več avtoimunskih bolezni, med katerimi je najpogostejši sistemski eritematozni lupus (SLE). Pri SLE imunski sistem napada različna tkiva in organe po telesu, kar povzroča vnetje in poškodbe. Izraz "lupus" izhaja iz latinske besede za volka. V preteklosti so zdravniki namreč opazili, da so nekateri kožni izpuščaji pri bolnikih z lupusom spominjali na ugrize volka, zato so bolezen poimenovali po tej živali.
Simptomi lupusa so lahko zelo raznoliki, od utrujenosti in bolečin v sklepih do kožnih izpuščajev, težav z ledvicami in nevroloških težav. Zaradi te raznolikosti simptomov je lupus pogosto težko diagnosticirati. Bolezen je pogostejša pri ženskah kot pri moških.
Tradicionalne terapije za lupus pogosto vključujejo dolgotrajno uporabo imunosupresivnih zdravil, ki imajo lahko resne stranske učinke. V zadnjem času je terapija s himernimi antigensko receptorjskimi T-celicami (CAR-T) pokazala obetavne rezultate pri zdravljenju avtoimunskih bolezni, kot je lupus. Ta terapija, prvotno razvita za zdravljenje določenih vrst raka, vključuje genetsko modifikacijo bolnikovih T-celic.
T-celice so vrsta belih krvničk, ki imajo pomembno vlogo v imunskem sistemu. Pri CAR-T terapiji se bolnikove T-celice spremenijo v laboratoriju, da na svoji površini izražajo himerne antigenske receptorje (CAR). Ti receptorji omogočajo T-celicam, da prepoznajo in uničijo specifične B-celice, ki so odgovorne za avtoimunski odziv.
Nemška raziskava je pokazala, da je CAR-T terapija dosegla popolno remisijo pri petih bolnikih z lupusom, pri čemer so odstranili okvarjene B-celice, ki povzročajo bolezen. Po zdravljenju so bolniki ostali brez simptomov in brez potrebe po nadaljnjih imunosupresivnih zdravilih. Prvi bolnik, zdravljen s CAR-T terapijo, je že skoraj štiri leta brez simptomov. Do danes je več kot 40 bolnikov z lupusom po vsem svetu prejelo to terapijo, pri čemer je večina dosegla remisijo brez potrebe po zdravilih.
CAR-T celice so zasnovane tako, da ciljajo in uničijo specifične B-celice, ki napadajo lastna tkiva telesa, s čimer učinkovito ponastavijo imunski sistem in preprečijo nadaljnje avtoimunske odzive. Kljub začetnim pomislekom glede vnetnih odzivov pri bolnikih z lupusom, zdravljenih s CAR-T terapijo, niso opazili resnih stranskih učinkov. Vendar pa terapija ostaja tvegana in je trenutno rezervirana za hude primere, ki ne odgovarjajo na tradicionalna zdravljenja. Poleg tega je CAR-T terapija zelo draga (približno 500.000 USD) in zahteva individualiziran postopek zdravljenja, kar omejuje njeno dostopnost.
CAR-T terapija se preučuje tudi za druge avtoimunske bolezni, kot so multipla skleroza, miozitis in miastenija gravis, pri čemer kaže podoben potencial za induciranje remisije. Uspešni rezultati CAR-T terapije so spodbudili zanimanje med biotehnološkimi startupi in velikimi farmacevtskimi podjetji, kot so Bristol Myers Squibb, AstraZeneca in Novartis, za razvoj podobnih terapij za avtoimunske bolezni.
Trenutno je CAR-T terapija večinoma na voljo le prek kliničnih preskušanj v ZDA, kar omejuje dostop za večino bolnikov z lupusom. Raziskovalci razvijajo tudi bolj dostopne in obsežne pristope, navdihnjene s CAR-T terapijo, kot so bispecifični T-celični angažerji (BiTEs), naravne celice ubijalke in donorske T-celice, ki bi lahko ponudili učinkovitejše zdravljenje z manj zapleti.
BiTEs so majhne, umetno ustvarjene beljakovine, ki delujejo kot "most" med T-celicami in specifičnimi tarčnimi celicami. Na enem koncu se BiTE veže na T-celico, na drugem pa na tarčno celico (npr. rakavo celico ali v primeru avtoimunskih bolezni, celico, ki povzroča avtoimunski odziv). S tem BiTEs usmerijo T-celice, da uničijo tarčne celice. Ta pristop je potencialno cenejši in manj invaziven od CAR-T terapije, saj ne zahteva genetske modifikacije celic.
Druga možnost so naravne celice ubijalke (NK celice), ki so del prirojenega imunskega sistema in lahko prepoznajo ter uničijo okužene ali rakave celice brez predhodne aktivacije. V kontekstu avtoimunskih bolezni se raziskuje njihova sposobnost uničenja celic, ki napadajo lastna tkiva. Prednost NK celic je manjše tveganje za neželene reakcije in možnost uporabe donorskih celic, kar bi lahko vodilo do hitrejšega in bolj dostopnega zdravljenja.
Tretja možnost je uporaba donorskih T-celic, ki bi jih lahko modificirali podobno kot pri CAR-T terapiji. To bi poenostavilo in pospešilo zdravljenje, saj ne bi bilo treba zbirati in spreminjati bolnikovih lastnih celic. Vendar pa obstaja tveganje, da bi donorske celice napadle bolnikova tkiva, zato se razvijajo metode za zmanjšanje tega tveganja.
Čeprav CAR-T terapija morda ne bo dostopna za vse bolnike z avtoimunskimi boleznimi zaradi stroškov in kompleksnosti, je odprla nove poti za inovativna zdravljenja, ki bi lahko v bližnji prihodnosti preoblikovala obvladovanje avtoimunskih bolezni.
Zhang, Sarah. “A ‘Crazy’ Idea for Treating Autoimmune Diseases Might Actually Work.” The Atlantic, November 4, 2024. https://www.theatlantic.com/health/archive/2024/11/lupus-car-t-immune-reset-autoimmune-disease/680521/.
Leuven, van, and Raphaël Duivenvoorden. “CAR-T Cell Therapy in Systemic Lupus Erythematosus and beyond: A Brave New World?” Rheumatology 63, no. 5 (February 20, 2024): 1192–94. https://doi.org/10.1093/rheumatology/keae108.
Connolly, Liam. “A Breakthrough for Lupus Treatment? Study Explores CAR T-Cell Therapy for Autoimmune Disease.” UC Davis Health, May 13, 2024. https://health.ucdavis.edu/news/headlines/a-breakthrough-for-lupus-treatment-study-explores-car-t-cell-therapy-for-autoimmune-disease/2024/05.