Danska uvaja davek na emisije metana iz živinoreje

Danska je postavila nov mejnik v boju proti podnebnim spremembam in kot prva država na svetu uvaja davek na emisije metana iz živinoreje. S tem ukrepom želi doseči ambiciozne cilje: do leta 2030 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 70 % v primerjavi z letom 1990 ter do leta 2045 postati podnebno nevtralna država. Davek je del širše strategije, ki združuje več stebrov za zmanjšanje emisij v kmetijstvu ob ohranjanju njegove konkurenčnosti.

Krave dnevno proizvedejo približno 380 gramov metana, močnega toplogrednega plina, ki nastaja med fermentacijo hrane v njihovih želodcih. Novi davek bo obremenil emisije, ki presegajo 60 % povprečnih emisij na kmetijah. Do leta 2030 bo znašal 40 evrov na tono ekvivalenta CO₂, do leta 2035 pa se bo zvišal na 100 evrov. Cilj ukrepa ni zmanjšanje obsega živinoreje, temveč zmanjšanje emisij z uporabo izboljšane krme in inovativnih rešitev.

Poleg obdavčitve Danska uvaja tudi finančne spodbude. Namesto obdavčitve dušikovih gnojil kmetje prejmejo približno 100 evrov za vsako tono prihranjenega ekvivalenta CO₂. Učinkovita raba gnojil je ključnega pomena, saj pri razgradnji dušikovih spojin nastaja dušikov oksid, ki močno prispeva k segrevanju ozračja. Danska raziskuje tudi naravne krmne dodatke, kot so morske alge in česen, ki obetajo znatno zmanjšanje emisij metana pri prežvekovalcih.

Pomemben del danske strategije je tudi obnova naravnih ekosistemov. Načrtujejo ponovno navlažitev 140.000 hektarjev izsušenih šotišč, kar bo zmanjšalo emisije toplogrednih plinov. V naslednjih 20 letih nameravajo pogozditi 250.000 hektarjev zemljišč, kar bo pomagalo odstranjevati CO₂ iz ozračja in ga shranjevati.

Danska je te ukrepe sprejela s sodelovanjem politikov, okoljskih organizacij, kmetov in živilske industrije. Kljub političnim sporom in protestom so vse tri vladajoče stranke podprle uvedbo davka, kar kaže na močno zavezanost ciljem.

Danski model predstavlja prelomnico v kmetijski politiki. Dokazuje, da je mogoče združiti trajnostno kmetijstvo in podnebno politiko ter obenem ohraniti donosnost sektorja. Čeprav so začetni stroški za kmete visoki, so spremembe nujne za prilagoditev kmetijstva podnebnim spremembam, kot so suše, vročina in poplave. Ta pristop bi lahko postal zgled za druge države, ki se soočajo s podobnimi izzivi.

(Besedilo povzema ključne informacije iz intervjuja s strokovnjakom za kmetijstvo Bernhardom Osterburgom, ki je bil objavljen v časopisu Die Zeit.)

Gronemeyer, Ronja. “Rülpssteuer Für Kühe: ‘Täglich Rülpst Eine Kuh Etwa 380 Gramm Treibhausgas.’” ZEIT ONLINE, December 11, 2024. https://www.zeit.de/wissen/2024-12/ruelps-steuer-kuehe-daenemark-klimaschutz-bernhard-osterburg.

Dodatno pojasnilo glede vpliva emisij metana iz živinoreje na podnebje

Metan (CH₄) je eden najmočnejših toplogrednih plinov, ki kljub razmeroma nizki koncentraciji v ozračju močno prispeva k podnebnim spremembam. Njegov vpliv temelji na sposobnosti absorpcije infrardečega sevanja, ki ga Zemlja oddaja kot toploto. Molekule metana zajamejo to energijo, se vzbudijo in jo ponovno oddajo v vse smeri, tudi nazaj proti površju Zemlje. Ta proces ustvarja učinek tople grede in zadržuje toploto v ozračju.

Posebnost metana je njegova učinkovitost pri zadrževanju toplote na valovnih dolžinah, kjer so ozračje in drugi plini, kot sta ogljikov dioksid (CO₂) in vodna para, manj učinkoviti. Čeprav je v ozračju metana precej manj kot CO₂ (približno 1,9 ppm v primerjavi s 420 ppm), je njegov skupni vpliv na segrevanje v prvih 20 letih po izpustu kar 80-krat močnejši od CO₂. Če to vplivnost povprečimo čez sto let, je metan še vedno 28-krat močnejši. Ta učinek je tako močan zaradi njegove specifične kemijske strukture in interakcij z dolgovalovnim sevanjem.

Metan ima sicer razmeroma kratko življenjsko dobo v ozračju – približno 12 let. To pomeni, da se znižanje emisij metana hitro odrazi v zmanjšanju toplogrednih učinkov, saj se obstoječi metan razgradi v manj "toplogredno aktivne" spojine, kot sta ogljikov dioksid in vodna para. Ta reakcija omogoča hiter vpliv na zmanjšanje dodatnega segrevanja ozračja, saj stabilizacija ali zmanjšanje emisij metana vodi do takojšnje ublažitve podnebnih sprememb.

Večina emisij metana, ki jih človeštvo lahko kontrolira, izvira iz dejavnosti, kot so živinoreja, upravljanje z odpadki in proizvodnja fosilnih goriv. V živinoreji nastaja metan kot stranski produkt prebave pri prežvekovalcih (krave, ovce, koze) ter med anaerobnim razkrajanjem gnoja. Prežvekovalci proizvedejo metan z riganjem, medtem ko gnoj v anaerobnih pogojih, kot so tekoče gnojne jame, razpada in sprošča dodatne emisije. Energetski sektor prispeva k emisijam metana predvsem zaradi uhajanja zemeljskega plina med proizvodnjo in transportom, medtem ko se pri odlagališčih sprošča iz organskih odpadkov, ki razpadajo brez prisotnosti kisika.

Zmanjšanje emisij metana ponuja priložnost za hitre podnebne koristi. Z ukrepi, kot so izboljšano upravljanje gnoja, uporaba prehranskih dodatkov za živino in preprečevanje uhajanja metana pri ravnanju z odpadki ter v energetskem sektorju, lahko dosežemo pomemben napredek. Te rešitve so tehnično izvedljive in že uveljavljene v številnih regijah. Z njihovo širšo implementacijo lahko bistveno prispevamo k omejevanju globalnega segrevanja in trajnostni prihodnosti našega planeta.