Dva obraza ameriškega individualizma
Puritanski izvor "ameriških sanj"
Širijo se interpretacije, da je Trump zmagal zaradi odsotnosti pristne kolektivistične, progresivne, leve alternative med demokrati, vendar menim, da to ne drži. ZDA namreč temeljijo na vrednotah, ki izvirajo iz puritanskega izročila prvih priseljencev. Puritanci so verjeli, da morajo trdo delati in živeti preprosto, da bi dokazali svojo vero in predanost. Ta individualna odgovornost in disciplina sta bila ključna elementa njihovega duhovnega življenja.
Čeprav so te vrednote sprva temeljile na notranji disciplini in ponižnosti, so se skozi čas preoblikovale v vrednote, osredotočene na zunanji uspeh, kjer so materialni dosežki, status in moč postali osrednji pokazatelji osebnega uspeha in vrednosti. Tako je nastal koncept "ameriških sanj", ki obljublja, da lahko vsakdo, ne glede na svoj izvor, z lastnim trudom doseže uspeh.
Donald Trump pooseblja te vrednote v njihovi površinski, skrajni različici. Njegova retorika in podoba uspešnega poslovneža nagovarjata tiste, ki verjamejo v pomen individualnega uspeha in materialnega bogastva. Njegov slogan »Naredimo Ameriko spet mogočno« apelira na nostalgijo in željo po vrnitvi k preteklim uspehom. S svojo populistično retoriko igra na občutek nostalgije in spominja na idealiziran ameriški mit o uspehu, ki mnogim ljudem predstavlja temeljno referenco smisla.
Na drugi strani političnega spektra prav tako ne najdemo izrazitega poudarka na skupnosti, temveč se pojavlja podobna moralistična drža v obliki progresivnih gibanj za družbeno pravičnost. Ta gibanja pogosto nagovarjajo posameznike k osebni odgovornosti zaradi domnevnih nepravičnih prednosti, kot so privilegiji, povezani z raso ali socialno-ekonomskim statusom. Čeprav se ti pogledi na prvi pogled zdijo nasprotni, v resnici obe stališči temeljita na istih vrednotah – individualizmu in osebni odgovornosti. Progresivna gibanja poudarjajo potrebo po pravičnosti in enakosti pri doseganju osebnega uspeha, vendar to pogosto naslavljajo skozi prizmo osebne odgovornosti in spremembe vedenja posameznika.
Ameriška politika tako vsebuje dve različici individualizma, ki izhajata iz istih temeljnih vrednot, vendar imata različne pristope k doseganju uspeha in družbene pravičnosti. Prva različica zagovarja brutalno tekmovanje, kjer uspeh dosežejo najmočnejši in najvplivnejši; tesno povezana s kapitalistično ideologijo slavi osebni uspeh in podjetništvo, ne glede na družbene posledice. Druga različica se osredotoča na pravično tekmovanje, kjer imajo vsi posamezniki enaka izhodišča. Ta, bolj progresivna ideja, poudarja pomen pravil, ki zagotavljajo pravične možnosti ter preprečujejo, da privilegiji, kot je socialno-ekonomski status, onemogočajo pošteno konkurenco. Obe različici temeljita na vrednotah osebne odgovornosti in svobode, vendar se razlikujeta v dojemanju pravičnosti pri doseganju uspeha.
V tem kontekstu je zanimiva primerjava z Evropo, kjer so vrednote bolj usmerjene k socialni blaginji in skupnosti. V mnogih evropskih državah je bolj prisoten kolektivistični duh, ki poudarja pomembnost socialne varnosti, dostopa do zdravstvenega varstva za vse in podpore socialno šibkejšim. Na primer, skandinavske države, kot so Švedska, Norveška in Danska, imajo dobro razvite sisteme socialne blaginje, ki vključujejo visoke davke v zameno za obsežne javne storitve, kar odraža njihovo zavezanost kolektivni odgovornosti.
V nasprotju z ameriškim idealom posameznika, ki se vzpenja na lestvici uspeha, evropske države pogosto podpirajo idejo, da družba skupaj prevzema odgovornost za dobrobit vseh svojih članov. To kaže na razliko v kulturnih vrednotah, ki vplivajo na sprejemanje politik socialne blaginje in kolektivne odgovornosti v obeh družbah.
Če bi Kamala Harris zgolj zagovarjala bolj kolektivistične ideje v isti klimi vrednot, ne bi zbrala več glasov, kot jih je. Uspešna politična strategija ne zahteva le drugačnih idej, temveč tudi razumevanje in povezovanje z obstoječimi vrednotami v ameriški družbi.
Trump je kot kaže zmagal tudi zato, ker je utelešal vrednote svobode in individualne pobude, ki jih ameriška kultura močno ceni, in s tem uspel doseči širšo podporo, kljub kontroverzam, ki so ga spremljale. Ameriška politična alternativa bi morala zato upoštevati globoko zakoreninjene vrednote in poiskati način, kako progresivne cilje predstaviti znotraj okvira "ameriških sanj", kar bi povezalo individualni uspeh s skupno odgovornostjo in pravičnostjo.