Filozof Michael Sandel o zmagi Trumpa
Filozof Michael Sandel, profesor etike na Univerzi Harvard, ponuja analizo nezadovoljstva, ki je pripeljalo do zmage Donalda Trumpa. Njegovo razmišljanje je zelo podobno tistemu, ki ga je včeraj v intervjuju za New York Times podal Bernie Sanders.
Po Sandelovem mnenju je Demokratska stranka izgubila podporo delavskega razreda, ker je postala stranka meritokratskih elit, ki gledajo zviška na tiste brez visoke izobrazbe. Sandel poudarja, da so delavci brez univerzitetne izobrazbe čutili zaničevanje s strani elit, kar je okrepilo njihovo odtujenost in nezadovoljstvo. Ker večina ameriških državljanov nima univerzitetne izobrazbe, bi se morala politika bolj osredotočiti na njihove potrebe in vrednote.
Ta razkorak med elitami in delavskim razredom postaja vse bolj očiten in škodljiv za družbeno kohezijo. V nasprotju z ZDA imajo evropske države z močnimi socialnimi sistemi višjo medgeneracijsko mobilnost, kar kaže na prednosti bolj egalitarnih politik. To pomeni, da imajo ljudje v teh državah več možnosti za socialni in ekonomski napredek, ne glede na njihov družbeni izvor.
Sandel kritizira dejstvo, da demokrati niso uspeli nasloviti dostojanstva dela. Mnogi ljudje so se počutili zapostavljene in so zavračali idejo, da je izobrazba edina rešitev za boljše življenje. Poudarja, da je treba ceniti vse oblike dela in priznati prispevek vsakega posameznika k družbi.
Problem za Demokratsko stranko je, da delavskega razreda ne zanimajo toliko ideološki boji glede pravic manjšin in drugih identitetnih tem, ampak predvsem preživetje, dostojno življenje, medsebojno spoštovanje in občutek pripadnosti. To predstavlja glavni razkorak med "akademsko levico“, ki jo zanimajo predvsem napredne sociokulturne družbene spremembe, in delavskim razredom, za katerega predstavnike se imajo te iste napredne elite.
Sandel meni, da bi morala biti patriotizem in nacionalni ponos del progresivne vizije, ki vključuje vse državljane. Ljudje si želijo občutka skupnosti, ki je v sodobni družbi vse bolj izgubljen. Obnova civilne družbe zahteva vlaganje v javne prostore, kot so šole, kulturne ustanove in skupnostni centri, ki spodbujajo interakcijo in povezovanje med različnimi družbenimi razredi.
Demokracija za svoje normalno delovanje zahteva občutek skupnosti in pripadnosti, vendar se ta zmanjšuje zaradi naraščajočega prepada med bogatimi in revnimi. Ta ločitev ogroža ohranjanje demokratičnih načel in spodkopava občutek skupne usode.
V svoji knjigi The Tyranny of Merit Sandel kritizira meritokracijo kot ideologijo, ki poglablja družbene delitve. Trdi, da sistem, ki nagrajuje ljudi izključno na podlagi njihovih dosežkov, zanemarja dejstvo, da nimajo vsi enakih možnosti za uspeh. To vodi v aroganco elit in poniževanje tistih, ki niso dosegli enakega uspeha.
Sandel poudarja potrebo po obnovi skupnosti in ponovnem povezovanju z delavskim razredom. Predlaga, da ponovno razmislimo o družbenih vrednotah in priznamo dostojanstvo vseh vrst dela. Obnova občutka skupnosti vključuje tudi spodbujanje konstruktivnega dialoga in participacije v javnem življenju.
Sandelov pristop poziva k bolj vključujoči in solidarni družbi, kjer je poudarek na skupnem dobrem in ne le na individualnih dosežkih. To pomeni, da se ne smemo osredotočati le na gospodarsko rast, temveč na ustvarjanje skupnosti, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in enakosti. Ponovna vzpostavitev vzajemne odgovornosti med državljani je bistvenega pomena za stabilno in pravično družbo.