Genetika udomačevanja konjev
Zanimiv članek v novi številki revije Scientific American razkriva, kako nova odkritja na področju arheologije in genetike spreminjajo naše razumevanje udomačitve konjev. Napredek v sekvenciranju DNK ostankov je omogočil natančnejše določanje časovnih okvirjev domestikacije. Raziskave kažejo, da so konje prvič udomačili šele okoli leta 2200 pr. n. št., kar je bistveno kasneje, kot so domnevali doslej.
Domestikacija se ni zgodila pri ljudstvu Jamnaja v četrtem tisočletju pr. n. št., temveč pri post-jamnajskih kulturah črnomorskih step. Te kulture so selektivno vzrejale konje z značilnostmi, kot sta moč in krotkost, kar je omogočilo njihovo hitro globalno širitev. Udomačitev konjev je imela izjemen vpliv na širjenje ljudi, idej in tehnologij po Evraziji ter pomembno prispevala k razvoju vojskovanja, trgovine in kulturnih izmenjav.
Nekateri najzgodnejši arheološki dokazi o udomačitvi konj so povezani s kulturo Sintashta na območju južnega Urala. Do sredine drugega tisočletja pr. n. št. so domači konji dosegli civilizacije od Egipta in Sredozemlja do Skandinavije in Vzhodne Azije. Kasneje so jih ljudje prenesli še na območja, kot so savane Sahela v Afriki, velike ravnice Severne Amerike, Pampas v Južni Ameriki ter otoške regije Pacifika.
Taylor, William T. “Horse Domestication Story Gets a Surprising Rewrite.” Scientific American, November 19, 2024. https://www.scientificamerican.com/article/horse-domestication-story-gets-a-surprising-rewrite/.