Globalna raziskava komuniciranja znanosti
Nova raziskava z naslovom "Public Communication About Science Across 68 Countries" ponuja obsežen vpogled v načine, kako ljudje po vsem svetu pridobivajo informacije o znanosti in kako o znanstvenih temah komunicirajo z drugimi.
Študijo, ki je trenutno v postopku strokovnega pregleda, so izvedli raziskovalci z različnih univerz in raziskovalnih ustanov, med drugim z Univerze v Zürichu, Univerze v Amsterdamu, Harvardske univerze in Univerze Stellenbosch, vodja projekta pa je bil Niels G. Mede z Univerze v Zürichu. Raziskava je potekala med novembrom 2022 in avgustom 2023, vključevala pa je več kot 71.000 anketirancev iz 68 držav, s ciljem pridobiti globalne, reprezentativne podatke o javnem komuniciranju znanosti.
Raziskovalci so želeli odgovoriti na dve glavni vprašanji: (1) od kod ljudje dobijo informacije o znanosti in (2) kako komunicirajo o znanstvenih temah drug z drugim. V času, ko se informacije o znanosti vse bolj selijo na digitalne platforme, je postalo pomembno razumevanje, kako se v različnih kulturnih in političnih okoljih oblikujejo t.i. "znanstvene informacijske diete". Raziskovalci so želeli raziskati, kako se razlikujejo načini pridobivanja in posredovanja znanja med različnimi državami in regijami, ter preučiti, kateri dejavniki, kot so dostop do digitalnih medijev, stopnja izobrazbe in svoboda tiska, vplivajo na te razlike.
Podatke so zbrali z obsežno spletno anketo, ki je vključevala reprezentativne vzorce za vsako državo glede na starost in spol. V anketi so udeležence povprašali, kako pogosto in kje so v zadnjem letu naleteli na znanstvene informacije – ali je bilo to prek družbenih medijev, novic, pogovorov z bližnjimi, fikcije (kot so filmi in knjige) ali ob obisku muzejev in drugih kulturnih ustanov. Poleg tega jih je zanimalo tudi, kako pogosto ljudje razpravljajo o znanstvenih temah drug z drugim, v zasebnih pogovorih ali v javnosti, in kako pogosto se udeležujejo protestov na znanstvene teme, kot so recimo podnebne spremembe.
Ena najbolj izstopajočih ugotovitev raziskave je, da so družbeni mediji postali prevladujoč vir informacij o znanosti v večini držav. To še posebej velja za države v razvoju, kjer so tradicionalni mediji morda manj dostopni ali manj zaupanja vredni. Izstopajo predvsem države v jugovzhodni Aziji (kot so Indonezija, Filipini in Indija) ter številne afriške države. Na teh območjih ljudje pogosto nimajo dobrega dostopa do tiskanih ali specializiranih znanstvenih virov, zato družbeni mediji, kot so Facebook, YouTube, TikTok in Instagram, prevzamejo pomembno vlogo pri informiranju javnosti.
Vendar pa so tradicionalni mediji, kot so časopisi in televizija, še vedno pomembni v državah z močnimi medijskimi sistemi, kot so skandinavske države. V državah, kot so Švedska, Finska, Švica in Nizozemska, ljudje pogosteje pridobivajo znanstvene informacije iz tradicionalnih medijev – časopisov, televizijskih novic in radijskih oddaj. To je povezano s stabilnim in pluralističnim medijskim sistemom ter podporo javnemu servisu v teh državah. Zanimivo je tudi, da izobrazba, svoboda govora in dostop do interneta niso bistveno vplivali na to, katere vire informacij so ljudje uporabljali.
Raziskava je pokazala, da kulturne razlike vplivajo na to, kako ljudje govorijo o znanosti. V državah z bolj kolektivističnimi vrednotami, kot so Japonska, Južna Koreja in Kitajska, so ljudje manj odprti za razpravljanje o znanosti, medtem ko so v afriških državah, kot so Kenija, Nigerija in Uganda, pripravljeni o teh temah bolj odkrito govoriti v svojih skupnostih.
Rezultati so pokazali tudi, da so ljudje v državah z nižjim BDP-jem pogosto bolj odvisni od družbenih medijev za pridobivanje informacij o znanosti. V državah z manjšo digitalno pokritostjo pa se informacije o znanosti še vedno širijo skozi pogovore in dogodke v muzejih in javnih ustanovah.
V Sloveniji je izpostavljenost informacijam o znanosti po vseh kanalih razmeroma slaba, še posebej nizka pa je preko tradicionalnih medijev, kar se vidi na priloženih grafih. Zakaj je temu tako, je tema za poseben zapis.
Raziskava je tako pokazala, da družbeni mediji postajajo ključno orodje za doseganje širše javnosti tudi na področju informiranja o znanosti, zato je pomembno, da so vsebine na teh platformah zanesljive. Študija priporoča, da bi morali znanstveniki in strokovnjaki bolj aktivno sodelovati pri objavljanju verodostojnih znanstvenih informacij na družbenih omrežjih ter se boriti proti dezinformacijam.
Mede, Niels G., Viktoria Cologna, Sebastian Berger, John Besley, Cameron Brick, Marina Joubert, Edward Maibach, Sabina Mihelj, Naomi Oreskes, and Mike S. Schäfer. “Public Communication about Science across 68 Countries: Global Evidence on How People Get Information and Communicate about Science-Related Matters.” OSF. https://osf.io/preprints/osf/xb3ha.