Idila v megli

Raziskava v idilični slovenski vasici razkriva, kako kurjenje lesa pozimi onesnaži zrak na ravni najbolj obremenjenih svetovnih mest, medtem ko se lokalni prebivalci težave večinoma niti ne zavedajo.

Sredi decembra 2024 je časopis The Guardian pisal o zanimivi raziskavi kakovosti zraka v vasi Retje v občini Loški Potok. Dva zimska meseca v kurilni sezoni 2017/18 sta raziskovalki Kristina Glojek in Martina Ristorini trikrat dnevno z "merilnima nahrbtnikoma" merili onesnaženost zraka zaradi kurjenja lesa, ki je tam pozimi tako rekoč edini vir onesnaženja. Raziskava je pokazala, da je zrak v idiličnih Retjah v času zimskih toplotnih obratov primerljiv z zrakom v najbolj onesnaženih mestih na svetu!

The Gurdian: Mesta običajno dojemamo kot kraje z najslabšo kakovostjo zraka, vendar raziskave vse pogosteje opozarjajo na hudo onesnaženje zraka v podeželskih krajih in vaseh, predvsem zaradi ogrevanja na drva. … Dr. Kristina Glojek z Univerze v Novi Gorici je opisala prizor, ki bi se lahko znašel na božični voščilnici: „majhna vasica s cerkvijo na vrhu hriba, obdana z gostim gozdom in pogosto prekrita s snegom. A v hladnem delu leta je vas pogosto zavita v rjavkasto meglo. … Javni objekti v vasi so priključeni na sistem daljinskega ogrevanja, vendar gospodinjstva večinoma kurijo drva. … “Ko se je zrak v dolini ustalil, je onesnaženje z delci doseglo raven najbolj onesnaženih mest na svetu. Po dveh urah hoje, trikrat na dan, se vonja nismo mogli znebiti. Od 88 zimskih dni jih je bilo 34 takih, ko so bili preseženi zakonsko dovoljeni mejniki.“ … Kljub tem podatkom je bila lokalna percepcija povsem drugačna. Glojek je povedala: »Sedemdeset odstotkov prebivalcev je verjelo, da je kakovost zraka na njihovem območju dobra, in 89 % jih je menilo, da dim zaradi kurjenja lesa nima negativnega vpliva na zdravje. Navedli so vse druge morebitne vire onesnaženja, čeprav ti na tem območju praktično ne obstajajo.«

V Mladini je Monika Weiss povzela raziskavo in se dodatno pogovorila z avtorico:

“Imeli sva vsaka svoj posebni nahrbtnik z merilno opremo, vsak je tehtal približno deset kilogramov. Z njima sva trikrat na dan, zjutraj, opoldne in zvečer, prehodili šestkilometrsko krožno pot med stacionarnima merilnima postajama, ki sta bili na Župnišču na hribu in na gasilskem domu v vasi, med njima pa je bila stometrska razlika v nadmorski višini," razlaga raziskovalka dr. Kristina Glojek vsakodnevni postopek. ...

"Izmerjene koncentracije v sami vasi so visoke, zlasti zvečer v času temperaturnih obratov, ki so bili prisotni pri 70 odstotkih meritev. Vsakič, ko si ogledam te meritve, me dobesedno zdrami," pravi raziskovalka dr. Kristina Glojek. Občutno boljši so bili izsledki meritev pri višje ležečem Župnišču na hribu Tabor. "V času temperaturnih obratov so se masne koncentracije črnega ogljika in delcev PM v kotanji povečale na ravni, primerljive z večjimi evropskimi središči, in nad dnevne mejne vrednosti, ki jih za varovanje zdravja postavljata EU in Svetovna zdravstvena organizacija. Ko so inverzije trajale več dni in so se onesnaževala kopičila na dnu, med hišami v Retjah, pa so koncentracije delcev PM 10 dosegle tudi do 200 mikrogramov na kubični meter zraka; takšna povprečja na letni ravni imajo najbolj onesnažena območja na svetu, kot je metropolitansko območje Delhija," ali kot jih ima Sarajevo ali mesta okoli Milana. ...

Pri takih rezultatih meritev je zanimivo oziroma skrb zbujajoče razmišljanje krajevnega prebivalstva, o čemer so pisali tudi v Guardianu. Skoraj tri četrtine anketiranih prebivalcev so menile, da v njihovem kraju kakovost zraka ni sporna, in skoraj 90 odstotkov, da lesni dim nima negativnega vpliva na zdravje. "Čeprav je dim iz kurjave v zraku zelo čutiti, navsezadnje po njem smrdi vsa obleka, lasje, se večini to ne zdi kaka težava. Nekateri so celo menili, da zrak najbolj onesnažujejo letala," navaja Kristina Glojek in poudarja močno zakoreninjeno navezanost na les. Dojemajo ga kot naravni vir, kot tradicijo, priznati škodljivost nečesa, kar je »naravno«, »tradicionalno« in »povsod in od nekdaj«, pa je očitno težko. Raziskovalka kot pozitivno tradicijo v Sloveniji omenja sušenje lesa, saj to ponekod drugod ni v navadi, čeprav kurjenje z vlažnim lesom dodatno poslabšuje zrak. "Recimo v Črni gori so se čudili vprašanjem, ali les pred kurjenjem sušijo." ...

Kristina Glojek je bila v času terenske raziskave še mlada raziskovalka, njen domicilni oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani pa je na območju Loškega Potoka že prej opravljal različne lokalne raziskave in je tam že vzpostavil vezi. Izvedba tako obsežnih meritev zraka je bila mogoča, razlaga raziskovalka, ker je na poletni šoli spoznala raziskovalce z inštituta Tropos v Leipzigu in ti so bili nad izvedbo raziskave v Retjah navdušeni. Zagotovili so "Troposove nahrbtnike", torej mobilne merilne postaje, ki so merile raven črnega ogljika in delcev PM 2,5, drobne delce s premerom do 2,5 mikrometra. Sočasno so dodatne meritve opravljali z dvema stacionarnima postajama in filtri, ki so lovili večje delce PM 10, torej vse delce s premerom do 10 mikrometrov, med katere sodijo dim, saje, soli, kovine, pa tudi omenjene fine delce PM 2,5. ...

Recimo, v podobnih okoljih v sosednji Avstriji uvajajo energetske zadruge s skupno kotlovnico na biomaso, prek katere centralno oskrbujejo naselja. Druga možnost, ki naj bi jo pred leti omenjali tudi za Retje, pa je bila vgradnja filtrov za delce. …

Dr. Kristina Glojek je danes raziskovalka v Centru za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici in podoktorska raziskovalka na inštitutu za okoljevarstvene raziskave in raziskave voda IDAEA-CSIC v Barceloni. ...

Ozaveščanje s prikazi meritev

Ministrstvo za okolje bi lahko podprlo vzpostavitev mreže naprav za merjenje kakovosti zraka v vaseh in mestih, kar bi prebivalcem omogočilo sprotno spremljanje stanja zraka v njihovem okolju. Podatki bi bili prikazani na javnih zaslonih, obvestila o kakovosti zraka pa bi lahko posamezniki prejemali tudi na mobilne telefone, če bi izrazili to željo.

Takšna pobuda bi prispevala k večji ozaveščenosti javnosti o problematiki onesnaženja zraka in hkrati postopoma spremenila obstoječe miselne vzorce. Trenutno številni ljudje sledi letal na nebu dojemajo kot veliko bolj nevarne za zdravje kot dim iz lokalnih kurišč, ki jih pogosto vidijo kot nekaj domačega in neškodljivega.

Z zanesljivim, dostopnim in vizualno privlačnim prikazom dejanskega stanja kakovosti zraka bi lahko prebivalce spodbudili k prepoznavanju vpliva lokalnih "tradicionalnih" virov onesnaževanja na njihovo zdravje in življenjsko okolje. Takšna sprememba razumevanja bi lahko dolgoročno pripomogla k bolj odgovornemu ravnanju in iskanju trajnostnih rešitev.

Cuesta-Mosquera, A., Glojek, K., Močnik, G., Drinovec, L., Gregorič, A., Rigler, M., Ogrin, M., Romshoo, B., Weinhold, K., Merkel, M., van Pinxteren, D., Herrmann, H., Wiedensohler, A., Pöhlker, M., & Müller, T. (n.d.). Optical properties and simple forcing efficiency of the organic aerosols and black carbon emitted by residential wood burning in rural central Europe. Atmospheric Chemistry and Physics, 24(4), 2583–2605. https://doi.org/https://doi.org/10.5194/acp-24-2583-2024

Glojek, K., Močnik, G., Alas, H. D. C., Cuesta-Mosquera, A., Drinovec, L., Gregorič, A., Ogrin, M., Weinhold, K., Ježek, I., Müller, T., Rigler, M., Remškar, M., van Pinxteren, D., Herrmann, H., Ristorini, M., Merkel, M., Markelj, M., & Wiedensohler, A. (n.d.). The impact of temperature inversions on black carbon and particle mass concentrations in a mountainous area. Atmospheric Chemistry and Physics, 22(8), 5577–5601. https://doi.org/10.5194/acp-22-5577-2022