Izstop iz Nata? Ne, hvala.

Ideja o izstopu iz Nata in razglasitvi nevtralnosti je na prvi pogled morda privlačna, a v trenutni geopolitični realnosti ni niti praktična niti varna. Vladimir Putin je napadel Ukrajino, ker je menil, da bo naletel na šibak odpor, podobno kot pri priključitvi Krima leta 2014, ko so mednarodni odzivi ostali medli, Ukrajina pa je bila vojaško nepripravljena. To je ustvarilo vtis, da bi bila ponovitev takšne akcije hitra in enostavna. Nekateri ruski uradniki so pred invazijo leta 2022 odkrito govorili o zasedbi Kijeva v nekaj dneh, kar jasno priča o podcenjevanju ukrajinske obrambe in prepričanju, da mednarodna skupnost ne bo sposobna ustreznega odziva.

Nevtralnost ni zagotovilo za mir. Majhne države brez močnih zavezništev so v nevarnih situacijah prepuščene same sebi. Države, kot sta Švica ali Švedska, so svojo nevtralnost vedno podpirale z izjemno močno lastno vojaško pripravljenostjo. Nevtralnost pomeni, da moraš biti sposoben sam ubraniti svoje ozemlje, kar zahteva ogromne investicije v vojaško infrastrukturo, kadre in tehnologijo. Slovenija te sposobnosti nima. Obrambni proračun, čeprav se ga pogosto predstavlja kot nepotrebno breme, v resnici zagotavlja osnovno varnost, ki je predpogoj za vse drugo: vrtce, bolnišnice, socialo.

Baltske države, kot so Estonija, Latvija in Litva, so po ruski priključitvi Krima leta 2014 hitro povečale svoje obrambne izdatke. Estonija na primer že več let vlaga več kot 2 % svojega BDP v obrambo, kar je pripomoglo k stabilnosti in spodbudilo nadaljnjo gospodarsko rast. Te države kljub povečanemu trošenju za obrambo niso zmanjšale sredstev za ključne socialne storitve. Stabilnost, ki jo omogoča varnost, je temelj za dolgoročni razvoj, saj brez nje ni pogojev za normalno delovanje gospodarstva in blaginjo prebivalcev.

Argument, da vojaški izdatki jemljejo sredstva za socialne storitve, je preveč poenostavljen. V resnici gre za vprašanje ravnovesja med varnostjo in blaginjo. Stabilna in varna država ustvarja pogoje za delovanje šol, vrtcev, bolnišnic in drugih ključnih socialnih sistemov. Varnost in razvoj nista izključujoča, temveč komplementarna cilja. Brez stabilnosti ni razvoja, brez razvoja pa varnost nima dolgoročnega smisla. Ključno je odgovorno in transparentno načrtovanje obrambnih sredstev, ki služi skupnemu cilju: varni, stabilni in razviti družbi.

Nato ni organizacija, ki bi spodbujala militarizacijo, temveč obrambno zavezništvo, katerega temeljno načelo je odvračanje napadalcev. Izstop iz Nata bi Slovenijo pustil samo in ranljivo. V trenutnih razmerah, ko se vojne dogajajo neposredno na evropskih tleh, je pozivanje k izstopu ne le naivno, temveč tudi izjemno tvegano. Zgodovina je pokazala, da agresorji napadajo tiste, ki so nepripravljeni in osamljeni – Ukrajina je tragičen primer te realnosti. Sodelovanje v obrambnih zavezništvih, kot je Nato, ne pomeni le povečane varnosti, ampak tudi pomembno odvračalno moč. Krepitev obrambe in zavezanost kolektivni varnosti sta zato edini realni poti do miru in stabilnosti, medtem ko slepo prepričanje o nevtralnosti brez lastnih obrambnih zmogljivosti zgolj povečuje tveganje za izolacijo in ranljivost.