Kaj pomeni delovati v javnem interesu?
O birokratskih nesmislih, parcialnih interesih in vrednotah razuma skozi primer Kvarkadabre.
Pred skoraj tremi desetletji smo v okviru Kvarkadabre s kolegi in kolegicami začeli razvijati svež, strokoven in dostopen pristop k pisanju ter govorjenju o znanosti. Naš cilj je bil približati znanstvena dognanja širši javnosti in spodbuditi razpravo med strokovnjaki različnih področij na način, ki združuje jasnost, strokovno neoporečnost ter privlačnost. Želeli smo ustvariti prostor za izmenjavo idej, ki je dostopen in navdihujoč. Znanost smo želeli predstaviti kot nekaj razumljivega, zanimivega in verodostojnega.
Takrat si niti v sanjah nisem predstavljal, da bo nekoč Vlada Republike Slovenije na redni seji razpravljala, ali je naša dejavnost v javnem interesu na področju vzgoje in izobraževanja. Še manj pa, da bi katera koli vlada – zlasti leva – lahko presodila, da tovrstna dejavnost po njenem mnenju NI v javnem interesu.
Ne gojim iluzij, da so ministrice in ministri dejansko podrobno preučili, o čem so 9. januarja 2025 sploh odločali. Težko si predstavljam, kako bi kdorkoli z vsaj osnovno mero razuma in objektivne presoje po pregledu spletne strani Kvarkadabra, podkastov, knjig in drugih objav lahko sklenil, da te vsebine niso v javnem interesu na področju izobraževanja.
Vendar pa vladna odločitev ni problematična le zaradi očitne birokratske inercije, ki je najverjetneje botrovala taki presoji, ampak tudi zaradi tega, ker je osnovana na povsem napačnih informacijah in predpostavkah. Na primer: da spletni medij ni “pravi” medij, ker ne izhaja periodično; da priznanje prejšnje vlade ni “pravo” priznanje, ker je bilo podeljeno za informiranje javnosti med pandemijo in ne za področje vzgoje in izobraževanja; ali pa da je leta 2025 še vedno mogoče očitati nekomu, da nima izdelanega “programa bodočega delovanja” za leti 2023 in 2024. Vse te očitke smo že večkrat jasno in argumentirano pojasnili, vendar ministrstvo in vlada naših stališč žal nista upoštevala.
Če ta konkreten zaplet nekoliko posplošimo, lahko ugotovimo, da obstaja v Sloveniji precejšen problem pri jasnem opredeljevanju javnega interesa. Kaj sploh pomeni “javni interes”? Zlasti leva politika se pogosto sklicuje nanj pri utemeljevanju svojih politik in ukrepov, vendar nastane težava, ko javni interes ni več zasnovan na razumsko utemeljenem skupnem dobrem celotne skupnosti, temveč postane talec parcialnih interesov posameznih konkretnih skupin, ki se nanj sklicujejo.
V vedno bolj ideološko polariziranem okolju, prežetem z lažnimi informacijami in dezinformacijami – kar spodbujajo tudi nekateri mediji – postaja delovanje na osnovi razsvetljenskih vrednot razuma in odprtosti vse težje. Na žalost se zdi, da je v Sloveniji še vedno največja vrednota, da si “naš”. To pomeni, da si jasno opredeljen kot član določene interesne skupine z močjo in vplivom. Ne glede na to, ali gre za stanovsko, krajevno, generacijsko, ideološko, institucionalno ali katero koli drugo pripadnost, je ključno, da je skupina jasno definirana in ima skupne interese. V takšnem okolju je biti “njihov” sicer slabo, a najslabše je, če nisi “ne naš ne njihov”.
Če nisi jasno opredeljen in se tvoja argumentirana stališča enkrat ujemajo s pogledi ene skupine, drugič pa druge, te ljudje, ki delovanje države in družbe razumejo kot trgovanje med interesnimi skupinami, preprosto ne znajo umestiti v svoj sistem. To zanje predstavlja velik problem.
Menim, da je prav to glavni “greh” Kvarkadabre.
