Pobuda plačnika RTV prispevka
RTVS naj z novimi oddajami kakovostno pokrije tudi teme, kot so podnebne spremembe, dezinformacije in objektivna obravnava nacionalne zgodovine.
Ker se upravljanje RTV Slovenija znova zapleta v ideološke bitke, je čas, da plačniki RTV prispevka jasno izrazimo svoje pričakovanja. Tole je moje mnenje.
Potrebujemo program, ki bo odražal naše resnične potrebe in interese, spodbujal dialog ter se izogibal polarizaciji. Takšen program bi moral graditi na skupnih vrednotah in ustvarjati prostor za konstruktivne razprave o ključnih družbenih vprašanjih. RTV naj bo medij, ki kakovostno obravnava teme, ki oblikujejo našo prihodnost in so hkrati ključne za razumevanje sedanjosti. Presega naj neproduktivne delitve in združuje različne poglede z jasnim ciljem: ustvariti bolje obveščeno, povezano in odporno družbo.
Med oddajami, ki jih že imajo javne radiotelevizije velikih evropskih držav, pri nas pa jih še vedno pogrešamo, po mojem mnenju najbolj izstopajo tri ključna področja: podnebne spremembe, dezinformacije in celostna obravnava nacionalne zgodovine. To so teme, ki so nepogrešljive za delovanje informirane in odgovorne družbe ter demokratične države, zato bi jih morala javna radiotelevizija nujno in čim bolj kakovostno pokriti. Novinarski kader, ki bi lahko te tematike dobro naslovil, že imamo, vendar jim vodstvo žal še ne namenja potrebne podpore in ne da priložnosti.
Prvič, nujno potrebujemo oddajo, ki bi tedensko sledila lokalnim problemom, s katerimi se prebivalci Slovenije soočamo zaradi vedno bolj očitnega spreminjanja podnebja. Oddaja bi izhajala iz konkretnih težav kmetov, obrtnikov, meščanov, podjetij, občin in drugih prizadetih skupin ter te probleme temeljito predstavila in novinarsko obdelala. Tako bi lahko prebivalstvo na razumljiv, strokoven, a hkrati zelo praktičen način ozavestili o problemih in seznanili z možnimi rešitvami.
Drugič, nujno potrebujemo poglobljeno oddajo o dezinformacijah, ki vse bolj vplivajo na naša življenja. Oddaja bi morala na zanimiv in dostopen način razkrivati najpogostejše lažne informacije, ki krožijo po družbenih in tradicionalnih medijih. Prav tako bi analizirala njihove izvore, motive in širši kontekst, v katerem nastajajo. Pomemben del oddaje bi bil namenjen seznanjanju gledalcev s tem, kako prepoznati manipulacije in kako se jim učinkovito zoperstaviti. Oddaja bi temeljila na uspešnih praksah iz drugih držav, kjer že poznajo učinkovite načine za boj proti dezinformacijam. Voditelji bi morali biti ne le strokovno usposobljeni, ampak tudi sposobni informacije posredovati na način, ki bo razumljiv in zanimiv za široko občinstvo. Cilj takšne oddaje bi bil graditi medijsko pismenost in povečati odpornost družbe na škodljive vplive lažnih informacij.
Tretjič, ena izmed pomembnih tem bi morala biti skupna nacionalna zgodovina, ki bi prispevala k boljšemu razumevanju naše preteklosti in gradila mostove med različnimi pogledi. Trenutno je problem v tem, da imamo ločene zgodovinske oddaje, ki dogodke pogosto prikazujejo skozi ozke ideološke okvirje. Namesto tega potrebujemo enotno oddajo, ki bi združila različne pristope in jih obravnavala v skladu s strogo zgodovinsko znanstveno metodologijo. Jasno določeni kriteriji, utemeljeni na preverjenih zgodovinskih virih, neposrednih pričevanjih in strokovni analizi, bi omogočili zaupanja vredno predstavitev dejstev. Takšna oddaja bi delovala kot platforma za razpravo o zgodovinskih dogodkih na način, ki presega politične delitve, in bi prispevala k razvoju bolj povezane in informirane družbe.
Vse te tri oddaje bi morale biti dostopne na širokem naboru platform, da dosežejo kar največje število gledalcev in poslušalcev. Poleg klasičnega televizijskega in radijskega formata bi morale vključevati tudi podkaste, YouTube videe, kratke vsebine za Instagram in TikTok, interaktivne spletne članke ter druge sodobne oblike, prilagojene različno starim in tehnično podkovanim občinstvom. S tem bi zagotovili, da kakovostne vsebine dosežejo vse generacije in profile, od mladih, ki prevladujejo na družbenih omrežjih, do starejših, ki so zvesti tradicionalnim medijem.
Z javno radiotelevizijo, ki bi kakovostno pokrivala tudi ta ključna področja, bi lažje postavili temelje za bolj informirano in povezano družbo. Takšna radio in televizija bi ne le izboljšala splošno ozaveščenost prebivalcev, ampak bi tudi spodbujala poglobljeno razumevanje aktualnih izzivov, omogočala odprte razprave ter nudila platformo za predstavitev rešitev, ki bi prispevale k boljši prihodnosti za vse.