Preverjanje dejstev na Facebooku

Problemi uporabe novinarskih standardov v okolju družbenih medijev.

Članek Iana Bogosta z naslovom "Fact-Checking Was Too Good for Facebook" v The Atlantic predstavlja dobro analizo Facebookove odločitve o ukinitvi programa preverjanja dejstev. Avtor zagovarja stališče, da ta odločitev ne pomeni, da se podjetje odreka resnici, ampak prej priznava, da je bil njihov pristop k preverjanju dejstev na platformi družbenih medijev v osnovi napačen in neizvedljiv.

Bogost izpostavi pomembno razliko med preverjanjem dejstev (fact-checking) v novinarstvu in površinskim preverjanjem, ki ga pogosto avtomatizirano in algoritmsko izvajajo nekatera družbena omrežja. V novinarstvu je preverjanje dejstev temeljit in večplasten proces, ki presega zgolj preverjanje posameznih trditev. Vključuje oceno konteksta, namena in uokvirjanja informacij ter pogosto zahteva dodatne analize, raziskave in uredniške presoje. Izraz "preverjanje dejstev" se je, po mnenju avtorja, izven novinarstva žal razvodenil in se pogosto uporablja za površinske preglede, ki lahko sicer odkrijejo očitne izmišljotine, vendar ne gradijo zaupanja in ne zagotavljajo splošne točnosti vsebine.

V članku je poudarjeno, da je vsebina na družbenih omrežjih drugačne narave kot so novinarske vsebine. Ljudje na njih delijo mnenja, izkušnje in čustva, pogosto brez enake skrbi za resnico in natančnost, kot jo zahtevajo novinarski standardi. Facebookov poskus uporabe poenostavljene in avtomatizirane različice preverjanja dejstev na ogromni in raznoliki vsebini platforme je bil zato, trdi Bogost, obsojen na propad. Obravnaval je namreč vso vsebino, kot da bi morala ustrezati enakim standardom novinarske natančnosti, kar pa preprosto ni res.

Avtor zaključi, da je Facebook s svojim površinskim in netransparentnim preverjanjem dejstev bolj škodil kot koristil, saj je razvrednotil pomen in vrednost pravega preverjanja dejstev ter s tem prispeval k splošni zmedi glede vloge in pomena preverjanja dejstev v digitalni dobi. Ukinitev programa je torej predstavljena kot pozitivna, saj priznava omejitve uporabe novinarskih standardov v povsem drugačnem okolju družbenih medijev in odpira prostor za iskanje bolj učinkovitih rešitev za boj proti dezinformacijam.