Zakaj se gripa vrača vsako leto
Virus se hitro spreminja, imunost ni trajna, cepivo pa kljub omejitvam dokazano zmanjša tveganje za težek potek bolezni.
Gripa ostaja ena najbolj nepredvidljivih nalezljivih bolezni. V preteklosti je povzročila več hudih pandemij, med njimi tudi špansko gripo leta 1918. Vsi virusi, ki so v 20. stoletju povzročili pandemije, sodijo v skupino influence A. Gre za viruse, ki ne krožijo le med ljudmi, temveč imajo svoj naravni rezervoar predvsem v vodnih pticah, kjer se lahko dolgo ohranjajo in genetsko spreminjajo brez vidnih znakov bolezni. Prav ta stalna prisotnost v živalskem svetu in sposobnost spreminjanja pojasnjujeta, zakaj gripe ni mogoče trajno odpraviti.
Virus influence A je zgrajen preprosto, a zelo učinkovito. Njegov genetski zapis je shranjen v osmih segmentih RNK, zaprtih v majhnem lipidnem ovoju. Ker virus sam nima mehanizmov za razmnoževanje, za to izkorišča celice gostitelja. Ključno vlogo pri tem igrata dva površinska proteina. Hemaglutinin deluje kot ključ, s katerim virus vstopi v celico, nevraminidaza pa omogoča, da novo nastali virusni delci celico zapustijo in okužijo nove tarče. Viruse influence A poimenujemo prav po kombinaciji teh dveh proteinov, na primer H1N1 ali H3N2. Ker imajo virusi gripe genetski zapis v obliki RNK, ki je v primerjavi z DNK manj stabilna in se pri razmnoževanju pogosteje spreminja, relativno hitro kopičijo mutacije, zaradi katerih iz sezone v sezono niso povsem enaki.
Imunski sistem se proti gripi brani s tvorbo protiteles, ki se vežejo na hemaglutinin in nevraminidazo ter virusu preprečijo vstopanje in izstopanje iz celic. Težava je v tem, da telo za razvoj takšnega odziva potrebuje čas, virus gripe pa se lahko razmnožuje zelo hitro. Cepljenje deluje kot vnaprejšnja priprava imunskega sistema: v telo vnesemo neškodljive dele virusov, za katere strokovnjaki ocenijo, da bodo v prihajajoči sezoni prevladovali, in tako omogočimo, da se protitelesa razvijejo že pred morebitno okužbo.
Letošnja sezona gripe v Sloveniji je po več kazalnikih izrazita. Gripa se je začela širiti približno šest tednov prej kot v preteklih sezonah, število obolelih pa je že sredi decembra doseglo ravni, ki jih običajno pričakujemo šele v zimskem vrhuncu. Največ okužb beležijo med otroki in mladostniki, kar je povezano z veliko medsebojnih stikov in nizko precepljenostjo v teh starostnih skupinah. Laboratorijski podatki kažejo, da letos skoraj izključno kroži influenca tipa A, predvsem podtip H3N2, v manjšem deležu pa H1N1.
Cepivo za letošnjo sezono je bilo pripravljeno na podlagi pravilne napovedi prevladujočega podtipa H3N2, vendar je virus v času razvoja cepiva pridobil dodatne mutacije. Zaradi tega cepivo ne prepreči vseh okužb. To pa ne pomeni, da je neučinkovito. Razpoložljivi podatki in klinične izkušnje kažejo, da cepljeni posamezniki, tudi če zbolijo, gripo praviloma prebolijo hitreje in z manj zapleti kot necepljeni.
Učinkovitost cepiv proti gripi se med sezonami običajno giblje v razponu med približno 30 in 60 odstotki pri preprečevanju simptomatske bolezni. To je manj kot pri nekaterih drugih cepivih, a še vedno pomeni znatno zmanjšanje tveganja; pri zaščiti pred hujšimi izidi pa je učinkovitost praviloma večja. Letošnja sezona pri tem ni izjema. Cepljenje proti gripi zato ni zagotovilo, da ne bomo zboleli, je pa najučinkovitejši razpoložljivi način, da zmanjšamo verjetnost težkega poteka bolezni in zaščitimo najranljivejše skupine prebivalstva.
Pri gripi se naše telo ne uči tako preprosto, kot bi si morda želeli. Vsaka okužba ali cepljenje sicer pusti sled v imunskem spominu, vendar se te izkušnje ne seštevajo kot kljukice v beležnici, kjer bi vsaka nova prinesla vedno boljšo zaščito. Imunski sistem si namreč najbolj zapomni prve stike z virusom, običajno tiste iz otroštva, in se nanje pozneje pogosto opira, tudi ko se virus že nekoliko spremeni. Zaradi tega se včasih zgodi, da obramba proti novi različici gripe ni povsem optimalna – ne zato, ker cepljenje ne bi delovalo, ampak zato, ker se virus stalno spreminja, naš imunski spomin pa je do neke mere navezan na preteklost.
Poleg tega zaščita proti gripi ni trajna. Po cepljenju ali preboleli okužbi se raven zaščitnih protiteles sčasoma zmanjšuje, virus gripe pa se vmes lahko dodatno spremeni. Pri letošnjem prevladujočem sevu so strokovnjaki zaznali več novih mutacij, kar pojasnjuje, zakaj zaščita pred okužbo ni popolna. Zato cepljenje proti gripi ni nekaj, kar bi opravili enkrat in imeli mir za vedno, ampak ga je smiselno ponavljati vsako sezono. Cepljenje sicer ne zagotovi, da gripe ne bomo nikoli dobili, dokazano pa zmanjša verjetnost težkega poteka bolezni, zapletov in potrebe po zdravljenju v bolnišnici – in prav to je njegov glavni namen.